in slovnici, čeprav smo že davno spoznali, da spadata oba predmeta med najtežje predmete, ki se poučujejo v narodnih šolah. fudi tu moramo razmišljati, da najdemo pota k izboljšanju. 3. Poizkus je dokazal, da naj se dopoldan= ski pouk pričenja praviloma s stvarnim po= ukom, to jc s petjem ali z vzgojnimi ročnimi deli, torej s predmeti z manjšim indeksom utrudljivosti. E. Lippert — Albin LajOvic. Utrudljivost učnih predmetov na narodnih šolah. Češki nadzornik dr. O. Kriebel je dal ,po= budo, da se preišče utrudljivost posameznih učnih predmetov na narodnih šolah s pomoč= jo poizkusov, ki so se izvršili v 14 šolskih okrajih po navodilih, ki jih je napravil avtor sam. Pouk v določeni učni uri naj bi bil urejen tako, da bi sodelovali vsi učenci. Po 45 mi= nutni uri je sledil vedno poizkus, ki je trajal 15 minut in pri katerem se je ugotovila po Burgersteinovi metodi stopnja utrujenosti. Poizkus se je vršil v obliki tekme, da se vsi učenci v resnici potrudijo izvršiti kar največ računskih nalog. Najmlajši učenci I. šolskega leta so dobili osminke papirja iz razrezanih šolskih čitank in drugih knjig z nalogo, da zaporedoma prečrtajo vse črke »o«. Učenci II. do VIII. šolskega leta so dobili ozke tra= kove papirja z nalogo, da prištevajo k dane« mu številu vedno enako število. V II. šolskem letu so učenci prištevali število 6, v III. 7, v IV. v V. 26, v VI. 68, v VII. 157. in v VIII. 379. Da bi bila računska naloga pri vseh predme« tih enako težka, so ličenci prištevali vedno le zgoraj navedena števila seveda k drugi osnovi. Učenci, ki so bili z nalogo preje go« tovi in to seveda v razredih, kjer se šteje le do 100 ali do 1000, so dobili še nadaljnjo na* logo, da dano število zopet odštevajo od naj* višjega danega števila. Uspeh poizkusa se je izrazil v obliki ulomka, kjer je bil imenovalec število reše= nih računov, števec pa število pravilnih reši* tev. Z došlih izkazov so se ugotovili najpreje premeri za vsak šolski okraj in potem iz teh za vseh 14 okrajev. Če izkazuje indeks utru* jenosti za I. šolsko leto n. pr. 72, pomeni to, da je bilo od 1000 rešenih slučajev 928 pra* vilnih in 72 nepravilnih prečrtov črke »o«. Poizkusa utrudljivosti se je udeležilo 14.557 učencev prvega šolskega leta, 13.167 drugega, 12.268 tretjega, 9972 četrtega, 6673 petega, 6419 šestega, 5726 sedmega in 5750 osmega šolskega leta, tedaj v celoti 74.532 ucčncev. Če razdelimo število poizkusov po učnih predmctih, potem se je udeležilo poizkusa utrudljivosti v verouku 55.577 učencev, držav^ ljanskcm nauku in vzgoji 72.150, v branju 63.107, v slovnici in pravopisu 57.877, v slogu 27.499, v nazornem nauku 33.690, v domovi^ noznanstvu 14.231, v zemljepisu 16.128, v zgo= dovini 14.443, v prirodopisu 16.025, v prirodoslovju 12.279, v računstvu in geometriji 72.834, v risanju 52.786, v pisanju 49.397, v petju 53.939, v telesni vzgoji 55.885, v vzgojnih roč^ nih delih 42.363, v ženskih ročnih delih in do* mačih naukih 21.968 učenccv in učenk. Tabela o utrudljivosfi učnih predmetov ^e je sestavila tako=le: Indeks utrudljivosti: UČNI PREDMET Verouk  Državljaneki nauk in vzgoja  Bran]e  Slovnica  Slog  Nazorni nauk . . . Domovinoznanstvo . Zemljepis  Zgodovina ... Prirodopis  Prirodoslovje . . . . Računstvo .... Risanje  Pisanje  Petje  Telovadba . . . . Vzgojna rocna dela Ženska ročna dela ŠOLSKO LETO' i. n. m. iv. v. vi. vn. vni. 72 132 124 121 131 50 63 129 130 130 162 108 106 131 136 110 124 14» 129 130 111 189 108 166 42 144 109 Celoletni povprečni indeks utrudljivosti za posamezne predmete znaša: Domovinoznanstvo 115, risanje 120, pisa« nje 122, petje 122, telovadba 125, vzgojna roč* na dela 128^ nazorni nauk 134, občinski nauk in vzgoja 149, prirodoslovje 149, zgodovina 150, prirodopis 150, branje 152, verouk 152, slog 154, ženska ročna dela 159, zemljepis 167, računstvo 170 in slovnica 186. Poleg opazk za posamezne predmete na* vaja dr. Kriebel še sledeče rezultate za šolsko prakso: 1. Jasno' je, da se približujejo nekateri predmeti kakor čitanje, verouk, ženska ročna dela in zamljepis najvišji meri utrudljivosti sploh, čeprav jih splošno smatramo za mnogo manj utrudljive. Tukaj se pokaže potreba te* meljite zmene dosedanjih metod. 2. Prav tako ne moremo biti zadovoljni z visokim indeksom utrudljivosti v računstvu