PAVLE Hafner URBANISTIČNA UREDITEV LOKE l rbanizem je načrtno urejevanje im'st in naselij. Nepravilna je misel, da je urbanizem projektiranje i/, moderne dobe. Načrtno urejevanje mest in eko nomiko zazidalnih površin so poznali že stari narodi pred našo ero. Odkri vanje starih mest nam kaže, da so naši predniki upoštevali stroga načela takratne urbanizacije. Vsako zgodovinsko obdobje se odraža v načinu ure janja naselij in mest. To urbanistično dediščino moramo hraniti, da bomo mi in naši zanamei poznali delo preteklosti. Tudi naše mesto spada meti zgodovinske spomenike. Škof ju Loka je eno najstarejših mest Kranjske, saj bo leta I1)"'' praznovala 1000-letnieo svojega obstoja. Zazidalna slika starega jedra kaže. da se je mesto najmočneje raz- \ ijalo v 12. in I 3. stoletju. Današnja doba ima druge pogoje iu drugačne zahteve. Proees urbanizacije je trajen ter mora biti stalen. Vsaka doba da naselju svoj pečat. I. Izdelava urbanističnega programa /. urbanizacijo našega mesta se je do danes ukvarjalo že več projektantov. Pred drugo svetovno vojno je prvi načrt izdelal inž. Emil Navinšek. lakoj po vojni sta bili izdelani dve manjši študiji, od 'katerih je eno napravil inž. arh. Dušan Petek, drugo pa pisec tega članka. \ prvi številki Loških razgledov leta 1954 je bil natisnjen daljši članek Urbanistična ureditev Loke v očeh njenih prebivalcev«, ki ga je napisal Marijan Masterl. Ta je temeljito in stro kovno obdelal vse urbanistične probleme našega mesta. \ isti številka Loških razgledov je prav tako Marijan Masterl opisal cestno omrežje iu prometna vozlišča v Škof j i Loki. Leta 1960 smo se lotili dokončnega urbanističnega programa, bo nalogo je prevzel Projektivni atelje v Ljubljani. Glavni projektant je bil inž. arh. Stane Kovic, sodelovali pa so: Karel Mržek. \ ida Plankar. Stanko Polajncr in Iztok Mlakar. Pri izdelavi tekstovnega dela elaborata so sodelovali vsi člani urbanističnega sveta. Pregled škofjeloške preteklosti je napisal dr. Pavle Blaznik. Celotni urbanistični program je bil skrbno obdelan in obstaja iz dveh knjig. Prva knjiga, ki vsebuje 241 tipkanih strani, obravnava pri rod ne pogoje. prirodna bogastva, gravitacijska območja, loško preteklost, ekonomski poten cial, splošno karakteristiko gospodarskih ustanov, celotni prometni problem, demografske analize, družbeni standard ter društvene, prosvetne, kulturne in socialno-zdravstvene ustanove. Druga knjiga vsebuje ves načrtovalni material, in to: karto seizmičnih področij SR Slovenije, gravitacijsko območje, cestno omrežje, oskrbo s pitno 82 vodo, analizo zazidalnih površin, variante stanov, gradit ve. eoning, vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, prikaz širjenja mesta po obdobjih, morfo loški prikaz in etapni načrt razvoja. Vsa ta urbanistična dokumentacija je bila izdelana do maja 1%3. Še istega leta jeseni sta ()l>činsss_> 7-,0: Iz gornjih podatkov je razvidno, da je raslo število prebivalstva v pred mestjih, kjer je rastel stanovanjski fond v družbeni in individualni gradnji. Samo mesto v svojem starem strnjenem volumnu ni moglo sprejemati novih prebivalcev. Ti dve dejstvi: hitra gradnja individualnih naselij v predmestjih, to je Demšarjevo predmestje, /abrajda. Stara Loka, ter koncentracija prebi valstva - sta zahtevali, da se čimprej lotimo regulirane ureditve, planske gradnje večjih stanovanjskih objektov, racionalnega izkoriščanja še razpolož ljivih površin in ekonomičnejše gradnje komunalnih naprav (vodovoda in kanalizacije) ter energetskega omrežja. I i demografski podatki so bili osnova, da smo izračunali povečanje šte vila prebivalstva za bodočih trideset let. I a račun nam da sledeča predvi devanja : ** 83 Obdobja 1953 1961 1991 Mesto in predmestje 6882 7507 15.620 I a račun je dal urbanistu in ekonomistu osnovo za določevanje potrebnega števila stanovanj, stanovanjskih površin, zazidalnih, p o vrši« ter velikost stano vanjskih objektov. Nadalje se na osnovi števila prebivalstva in conskih površin določi tudi potrebna kapaciteta tercialnih dejavnosti, to so živilske in ostale trgovine, obrtne in servisne delavniice. gostinstvo, menze. lokalni promet, PTT itd. Število prebivalstva in velikost zazidalnih površin daje podlago za dimenzioniranje in načrtovanje glavne vodovodne ter kanaliza cijske mreže in električnega omrežja. Poleg teh osnovnih objektov je potrebno določiti šolske centre. \ zgojnovarstvene ustanove, objekte zdravstvenega in socialnega skrbstva. Nato sledi določevanje števila skupnih garaž, ki zahtevajo omromne zazidalne površine, in parkirnih prostorov. Na kraju pa je treba tudi predvideti kraj in velikost pokopališča. 3. Ekonomski potencial Proizvodni in industrijski potencial ustvarja narodni dohodek in finančni vir za prosperiteto mesta in bližnje okolice. Če je industrijska kapaciteta zadostna in če se potencial proizvodnje veča. se ustvarja potreba po delovni sili. dotok prebivalstva se veča. narodni dohodek raste, mesto ima ekonomsko prosperiteto. Vsak razvoj industrije je odvisen: I. od surovinskih virov. 2. od zahtev tržišča. 3. od neoddaljene delovne sile in strokovnih kadrov, 4. od ugodnih prometnih zvez (ceste, železnice). 5. od možnosti širjenja. Zgodovina našega mesta pripoveduje o močno razviti obrti, le obrti so bile klobučarstvo. glavnikarstvo. kolarstvo in kovaštvo ter mlinarstvo. Od vseh teh obrti je ostalo klobučarstvo. ki se je prelevilo v (industrijski obrat. Zaledje gozdnih površin Jelovice je ustvarilo dva močna industrijska obrata, to sta Jelovica in Gradiš (lesni obrat). Razpoložljiva in cenena delovna sila je po prvi svetovni vojni povzročila ustvaritev Gorenjske predilnice. Po drugi vojni je iz kadra bivše tovarne Schneiter« nastala moderna proizvodnja hladilne opreme — LTH. Začetki tovarne Odeja so tudi izpred druge svetovne vojne. 7. modernizacijo se je ta obrat povečal. Leta 1955 je bilo ustanovljeno elek- tiiško podjetje Elra. ki je iz servisnih uslug postalo močna industrija, ki danes zaposluje 240 delavcev. Prometne zahteve, prevoz ljudi v obe dolini, proti Ljubljani ter Gorenjski so ustvarile močno transportno podjetje I rans- lurist. V zadnjih letih je iz obrtno krojaškega podjetja nastal industrijsko konfekcijski obrat »Kroj«. Potrebe po gradbeni dejavnosti za stanovanjsko in industrijsko gradnjo so ustvarile pogoje za ustanovitev gradbenega podjetja SGP Tehnik« s projektivnim birojem. V letu 1%"5 in 1%4 znaša bruto proizvodnja v škofjeloški olnini: 1%5 2(>.44b miLijonov din 1%4 33.131 milijonov din Porast bruto proizvodnje znaša v tem obdobju 25 %. Y masi bruto pro dukta je najmočnejša industrija, ki zajema b2 '< celotne kvote. 84 Brni O proizvod po posameznih panogah znaša: Punugu Industrija . . . . Kmet. družb, sektor Kmet. priv. sektor Gozdarstvo . . . Gradbeništvo . . Promet .... Gost. družb, sektor Gost. privat. sektor Trgovina .... Obrt. družb, sektor Obrt. zasebni sektor Komunala . . . Za vod i .... Skupaj t%-> 16.798.472 2,286.807 2,104.947 191.034 481.988 808.472 206.689 55.093 397.085 1.751.892 329.600 298.456 556.070 26,446.585 20.506.6S1 2.651.601 2.491.000 555.974 718.100 1.151.047 232.722 95.806 744.155 2.476.824 392.550 355.757 781.180 33,131.156 Op.: Pri gradbeništvu je upoštevati samo bruto produkt v domači občim. Narodni dohodek v tem obdobju znaša: Panoga \<>b~> Industrija .... Kmet. družb, sektor Kmet. zaseb. sektor . Gozdarstvo .... Gradbeništvo . . . Promet Gost. družb, sektor . Gost. zaseb. sektor . Trgovina .... Obrt. družb, sektor . ()brt. zaseb. sektor . Komunala .... Zavodi Skupaj Za urbanizem je važen investicijski potencial. "V letih 1%3 in l%4 je bilo skupno invesliranega l«Xv> 1.223 milijonov din l'X)4- 2.407 milijonov din 5.655.267 430.183 1.535.147 144.784 155.321 555.499 85.489 26.554 451.880 769.589 145.200 147.242 320.493 9.998.628 7.950.408 40-.784 1.656.000 251.196 265.055 548.512 96.585 50.112 608.964 1.137.026 127.500 171.529 434.552 13.729.821 \ tem obdobju so investicije imele tole strukliiro: 1963 Gradbeni objekti 28% Oprema 67 % Ostale investicije 5 % 19<,4 45 % 51 % i% 85 V loški občini je bilo v teh dveh letih zaposlenih: 1%> 7.011 ljudi l%4 ".554 ljudi to je 7.8 ^č porasta v enem letu. Ti podatki kažejo, da je poteneial industrijskih ter tercialnih dejavnosti v stalnem porastu. V urbanističnem programu je potrebno predvideti rezervat za povečanje obstoječe industrije, za gradnjo novih obratov ter rezervat za ostale dejavnosti. Rezervat za industrijo je v neposredni bližini železniške postaje. \ zadnjih tO letih se je industrija na tem območju znatno razširila. Nikakor pa no možno vso industrijo centralizirati na enem območju. Obrat Šešir. del 1.1 11. Odeja. Kroj in mesna predelava so na področju starega mesta. Selitev teh obratov v industrijsko cono zahteva velika finančna sredstva. Lrbaniizem se mora pečati toda z ekonomiko ter ne more postavljati zahtev, za katere so potrebna velika finančna sredstva, narodni dohodek l>i pa ostal nespremenjen. 4. Cestno omrežje Porast prebivalstva in ekonomiki potencial proizvodnje ter ostalih dejav nosti ustvarja gospodarsko vitalnost mesta. Zgoraj navedeni podatki o naselje nosti prebivalstva in industrijski proizvodnji dajo urbanistu potrebne osnove za določevanje posameznih con. to je mestnega jedra - citv. cono naselij in cono industrije, ('ono naselij je potrebno razdeliti v mestne soseske in četrti. Kot prvo je potrebno rešili glavno cestno omrežje, to so: tranzite, ki so na obronku celotnega naselja, vpadnice v mesto. glavna mestna magistrata. Tranzite so ceste, ki vodijo tovorni in osebni promet miiino mesta. Tranzitni promet ne sme obremenjevati in ovirati mestnega življenja. Vpadnice so pove zava tranzitnih cest s središčem mesta. Glavna mestna magistrala pa prevzema ves mestni promet ter povezuje celotno zazidalno območje. Škofja Loka je po svoji teritorialni legi prometno zelo važno križišče. Naše mesto je imelo že v preteklosti vlogo velikega križišča. Iz te točke se cepijo ceste v naslednje glavne smeri: a) proti Ljubljani in dalje proti vzhodu. b) preko Jeprce proti Mariboru in dalje na Dunaj, c) preko Kranja. Gorenjske proti Salzbttrgu in Miinehnu. d) skozi Poljansko dolino prodi Trstu in I' urlaniji. e) skozi Selško dolino v Bohinj in Baško grapo na Primorsko. Te smeri so bile že v preteklosti dobro izkoriščane. Na tem važnem kri žišču se je razvila naselbina - Školja Loka. Pri izdelavi urbanističnega programa je upoštevati vse navedene prometne smeri ter določiti prometno obremenitev sedanjih eest. Po podatkih, zbranih pri skupnosti Cestnih podjetij SRS. so imele posamezni' cestne smeri tole dnevno obremenitev: 86 1%0 1%2 Skofja Loka—Jeperca . . . 2863 t 3852 t Skofja Loka-Kranj . . . 22101 2+77 t Poljanska dolina (5981 1706 t Selška dolina 13961 1641 t Po sedanjih ugotovit vali raste obremenitev letno 12 do 20 %. Iz lega dedi, da se vsakih pet let obremenitev podvoji. Po sedanjih verjetnostnih računih se bo v 30 letih prometna obremenitev cest povečala 10-krat. Ti podatki zah tevajo resno študijo trasiranja glavnega cestnega omrežja. Hitro naraščanje prometa ter povečanje teže in nosilnosti vozil določa zelo zahtevne cestne elemente, to so: dvopasovnc ceste, primerne širine cestišč, veliki radiji pri zavojih in lagodni vzponi. I raužitni promet mora teči zunaj zazidalnega področja, vpadnice pa mo rajo potnika po najkrajši' poti pripeljati v mesto in iz njega. Analiza dnevnih cestnih obremenitev kaže, da je najmočnejši promet na relaciji loka- Jeprca ter loka — Kranj, kar je popolnoma razumljivo. Pro jektant je predvidel, da se vse te štiri smeri združijo v glavnem križišču, v katerem se stikajo vse vpadnice in mestna magistrala. Glavno križišče bo v Starem dvoru na kraju sedanjega odcepa v Kranj. Odcep v Poljansko dolino bo južno od tega križišča, odcep proti Kranju pa severno. I ranzitna cesta v Poljansko dolino je predvidena mimo vasi Suha preko Sore. skozi Puštal, preko Poljanščice. skozi Viršk v Poljansko dolino. Tranzitna cesta v Selško dolino je trasirana od navedenega križišča preko Sušiee. severno od Kamnit- nika in Stare Loke proti Soteski in dalje v Železnike. Vpadnica iz Ljubljane preko Jeprce ostane nekako na sedanji trasi z določenimi sprcmemihanvi skozi vas Codešie: pri sedanjem kmetu Krajniku zavije proti severu na glavno križišče. Prav tako ostane vpadnica iz Kranja na sedanji trasi. \ tem projektu je tudi predvidena direktna povezava obeh tranzitnih cest v dolini skozi mesto. I a povezava služi turistom, ki bodo prihajali iz obeh dolin v mesto. Ta trasa poteka od Zabrajde. kjer je predviden odcep v mesto, po cesti v gornji Karlovec. skozi predor pod gradom, preko Selške Sore, mimo Kapucinske cerkve m Novega sveta, zapadno od stanovanjske zgradbe Dolenc, preko novega naselja v Stari Toki proti severu, kjer lx> za Kamnitnikom pri ključek na tranzito v Selško dolino. Pri sedanjem kapucinskem samostanu bo sekundarno križišče, to je povezava med zgoraj navedeno tranzito skozi mesto in magistrata mesto—kolodvor. Magistrala mesto—kolodvor mora biti dvopasovna. v sredini z zelenim pasom ter ob krajeh s stezo za kolesarje in pešce. Taka magistrala zahteva skupno z obrobnim zelenim pasom celotno širino 35 m. 1 rasa mestne magistrale ostane na istem mestu. Pri prvem določevanju glavnega cestnega omrežja so nastali težki pro-' blemi, a so se na osnovi proračunskih podatkov dokončno razčistili. Danes je mnogim meščanom projekt cestnega tranzitnega omrežja in glavne magistrale še utopija. I oda prepričani naj bodo. da današnji izredno hitri porast tovor nega in osebnega prometa ter nujna povezava z deželami preko meja ter slovensko prestolko zahteva takšno rešitev in tako širokopotezne cestne elemente. Zavedati se je treba, da bo družba morala za urejevanje in gradnjo novih cest vložiti velika sredstva. 87 5. Stari in novi center mesta Razvoj mesta zahteva razširitev centra. Stari center - »Plač« - je spo meniško zaščiten, zato mora ostati tak. kot je. Razširitev je možna edinole z gradnjo novega središča. Pri tem je upoštevati tele pogoje: a) stari center ne sme odmreti, temveč ga je potrebno poživiti, I)) novi center mora hiti organsko in po najkrajši razdalji povezati s starim. Stari mestni center ho povezan preko Selške Sore mimo tržnice in avto busne postaje z novim središčem. Tako je ustvarjena najkrajša povezava med starim in novimi središčem. Poleg določitve novega centra je bilo potrebno izdelati program razvoja starega in novega središča. Na »Placu« naj bi ostale vse dosedanje trgovine, pojačano gostinstvo, turistična pisarna ter politične ustanove. \ novem središču hi bila upravno politična zgradba, banka, hotel in trgovski objekt. Južno mejo novega centra naj tvori sedanja avtobusna postaja. Zahodno ho šolski center. Dostop do teh dveh centrov mora biti za pešce varen. Zato je predviden podhod pod glavno magistralo mesto - kolodvor. Stari del centra »Plač« je izredno lep spomenik urbanistične knliure srednjega veka. Zato ga je potrebno varovati ter samo rostavriratii. Vsa obno vitvena dela so pod kontrolo Zavoda za spomeniško varstvo ter loškega muzeja. Ko že omenjam šolski center v centru mesta, moram povedati, da bosta dva šolska centra. Glavni z osnovno šolo. gimnazijo, vajeniško in ekonomsko šolo ho v novem mestnem centru. Drugi šolski center bo v Otampln. t. j v industrijskem naselju. 6. Stanovanjske cone Po računski domnevi ter današnjih statističnih podatkih ho naše mesto imelo 1991. leta 15.600 prebivalcev. To število lahko razdelilno v dve glavni coni: - Strogi mestni predel od \ incarjev do Plevne ter od Zahrajde do severno za Kaniniinikom lahko sprejme na sedanjih in bodočih zazidalnih površinah n.400 prebivalcev. - Industrijska cona. to je Stari dvor. Otampel in Grenc pa lahko sprejme 2.200 prebivalcev. — Za to število prebivalcev je potrebno 4.340 stanovanj ali 266.540m* stanovanjskih površin. V času izdelave urbanističnega programa je imelo mesto 1.015 stanovanj 50.409 m2 stan. površin okolica .... 911 stanovanj 49355 m2 stan. površin skupno .... 1.926 stanovanj 99.744 m2 stan. površin Iz teli podatkov je razvidno, da je treba v 50 letih zgraditi 2.414 stanovanj oziroma ustvariti 166.7% m2 stanovanjskega Fonda. Poleg planirane gradnje v dobi 50 let je še potrebno za vsako leto po 1 ('f amortizacije obstoječega stanovanjskega fonda, kar znese 575 stanovanj. Po tem računu je potrebno v 50 letih zgraditi skupno 2.989 stanovanj ali povprečno letno 100 stanovanj. Razpoložljive zazidalne stanovanjske površine so: novi predel Stare- l.oke. severni del novega centra, vzhodno od Demšarjevega predmestja, \incarje. severni predel nad Plevno. Otampel Stari dvor. 88 IV razpoložljive zazidalne površine je treba ekonomično izrabiti, tako da dosežemo gosi&to 230 prebivalcev na hektar. Poleg- stanovanj je potrebno l url i predvideti rezervate za garaže osebnih vozil. V bodočih tridesetih letih bo po predvidevanjih potrebna na tri stanovanja ena garaža, torej »kupno 1.450 garaž in parkirnih prostorov, \saka soseska, v našem mestu jih je pet. mora imeti svoj preskrl>ovalni center. 7. Rekreacija in zelene površine Mesto s 15.600 prebivalci mora imeti večji rekreacijski in športni center. Rezervat za centralno športno igrišče je na travnikih v Viršku. le površine so za stanovanjsko naselje neuporabne, zaradi zajetja pitne vode pa zaščitene. Fe površine je možno dobro izkoristiti za osrednji stadion in za igrišča. Dose danje športno igrišče v Puštalu bo še vedno služilo za športne igre (košarko, rokomet) ter ob priliki večjih prireditev za ogrevanje moštev. Prav tako so predvidena se igrišča na Podim, za Kaninitnikom in v Olamplu poleg šolske zgradba Na obronkih mesta, to je na Kramlja, na obeh Kamnitnikih. ob potoku Sušica. na Slenn in Štajngrufu. so zaščitene zelene površine, ki morajo ostati nezazidljivc. 8. Stari del mesta Stari del mesta s Platem. I.ontrgom. Grabnom ter okoli župne cerkve. Homanove hiše in kisarne je stari del Loke. ki je bil obdan s srednjeveškim zidom. I Udi tega je treba zaščititi kot kulturno zgodovinski spomenik. I očani se mnogokrat ne zavedamo, kako izredno lep. zgodovinsko urbanistični spo menik je to. Fasade in pročelja je potrebno restavrirati po navodilih strokov njakov za kulturno zgodovinske spomenike. \ tem pogledu je bilo v zadnjih desetletjih mnogo storjenega. Mnogo pročelij je bilo že restavriranih. čaka pa nas še mnogo dela. Eden od izredno važnih objektov je llomanova hiša s teraso. Nujno je odstraniti težki masiv — trikotnik -- pred hišo ter izdelati teraso, ki se bo prilegala Homanovi hiši. obenem pa bo rilužila slaščičarskemu obratu. Tudi vhod v slaščičarno je treba preurediti v staro obliko. Naslednja nujna ureditev je pešpot od sedanje občinske zgradbe za Marti novo hišo na glavni grajski vhod. Prav tako težko čaka ureditve pročelje stare Martinove hiše. 9. Komunalne naprave Naše mesto je imelo v preteklosti dobro urejene komunalne naprave. Danes smo pa močno zaostali v obnovi in modernizaciji teh naprav. Loški vodovod je bil zgrajen leta 1902. To je bil eden prvih vodovodov v gorenjskih mestih. Ta mreža je bila leta 1955/54 obnovljena. Že pred vojno je bilo zgrajeno Črpališče v Viršku. Zajetja vode pod Sv. Lovrencem ter v Viršku dajo skupno 22 1/sek.. to zadošča za 7000 prebivalcev. Ta količina pitne vode trenutno še krije sedanjo potrošnjo. Zavedati pa se moramo, da se število prebivalcev veča. potrošnja na osebo raste, staro omrežje je dotrajano, voda iz kaptaže v Viršku se pa bakteriološko slabša (vpliv naselja Zabrajde). Gradnja novih zajetij vode v llotovljah nad Poljanami se je pričela 1964. Glavni cevovod do Poljan je že zgrajen. V Hotovljah so trije močni izviri, ki dado ob suši 85 1/sek., kar zadostuje za 24.000 prebivalcev. Ta zajetja bodo 89 napajala z vodo vse vasi in naselja od Poljan do Loke in od l.oke do Žabnioe. Investicij ne smemo zavlačevati, ker bo zaradi hitrega slabšanja bakteriološke čistoče v Viršku Loka lahko lepega dne brez pitne vode. Kanalizacija starejših mestnih predelov danes ne ustreza več. V novih zazidalnih področjih so kanalizacijski vodi novi. Del glavnega zbiralnega ka nala v Demšarjevem predmestju je že zgrajen. (Danes so stekajo vse fekalije v Selško in Poljansko Soro). konfiguracija terena celotnega zazidalnega pod ročja je močno razgibana. Zato je kanalizacijsko omrežje precej komplicirano. L rbanistični program predvideva pet glavnih sistemov, in sicer: I. sistem: Staro mesto. Zabrajda in Demšarjcvo predmestje, II. sistem: Novi »vet in Stara Loka. III. sistem: Novi mestni in šolski center, naselje nad Plevno in pod njo. IV. sistem: Naselje Ptištal. V. sistem: Trata. Stari dvor. Otampol. Vsi ti sistemi se. morajo združili v čistilni napravi, ki mora odpadne vode biološko in bakteriološko očistiti, tako da v Soro odteka prečiščena odpadna voda. [udi industrijske odplake s«- bodo stekale v čistilno napravo, kjer bodo očiščene. Pokopališče je svojstven problem našega mesta. Sedanje pokopališče bo po končani stanovanjski gradnji v Stari Loki ter v severnem delu novega centra v sredini naselja. Zato novi urbanistični program predvideva preme stitev grobišča proti vzhodu, to se pravi na Hudo polje ali jngozapadno od vasi Godešič. Ni lahko določevati lokacijo za pokopališče. Za I6300 pre bivalcev je po normativih potrebno 21.500 nr grobišča. K iej površini je še prišteti parkirni prostor za avtomobile. Pokopališče pa ne bo služilo samo ">0 let. temveč daljše obdobje. Po računu za obdobje bodočih 75 let bi bilo potrebno 'Vj.OOOnr za grobišče ter 8000 m2 parkirnega prostora. Poleg zadostne površine je potretben tudi pravilen geološki sestav zemljišča. Zemlja ne sme biti poplavno področje. Do danes je bilo predloženih že več variant. Dokončne odločitve še ni. 10. Zaključek Izdelava urbanističnega programa je obsežno delo. Pri tem programiranju morajo sodelovati vsi strokovnjaki in gospodarstveniki kraja ter celotno pre bivalstvo. Pravilno je. da pri reševanju tako velike in obširne naloge nastaja čim več predlogov. Ni samo estetika in arhitektonika osnova urbanizacije. upoštevati je treba tudi ekonomiko. Ekonomika v urbanizmu pa ne sloni samo na ceni investicij, temveč tudi na pravilni in varčni izrabi prostora, na pra vilnih supozicijah bodočega razvoja mesta, na ustrezni rešitvi cestnega in komunalnega omrežja ter na razvoju gospodarskega potenciala. Naloga urbanističnega programa je. da se določijo rezervati za važne objekte, to so ceste, komunalna omrežja, šolski in preskrbovalni centru indu strijska ter stanovanjska področja. Gospodarski potencial kraja pa določa čas uresničitve. Pri izvajanju urbanističnega programa ne sinemo pozabiti, da bo leta 1973 naše mesto praznovalo častitljivo obletnico — 1000 let obstoja. Za to obletnico moramo naše mesto pripraviti tako. da bo del urbanističnega programa - novi mestni center — dograjen. 90 Vši poznavalci našega mesta priznavajo, da je bilo v zadnjih 10 letih mnogo ustvarjenega. Samo bežen pregled teh objektov nam mnogo pove. I i objefkti SO: rekonstrukcija ceste mesto—kolodvor, mostova pri Šeširju HI preko Sušite, ureditev Grabna, naselje Novi svet in O tam pel, kino dvorana, kopališče, tržnica z betonsko brvjo, šola Trata, mnogo prenovljenih in novih lokalov, ureditev muzeja itd. Kes je.