Zelezni‘c'a-ri i in socijaIna demokracijam .t)isa, dr. V. Ellenbogen. Kapital in delo na železnicah . Značaj novodobne kapitalistične proizvodnje je v malokateri d.elovršbi tako očividen, kakor na železnicah. Vsaj so se železni ; e porodile iz tega E,istema. Najbolj očividna lastnost kapitalizma j e njegov kozmopolitični značaj . Kapitalizem povsem znanem in obljudenim svetu išče trge, da bi prodal izdelano blago . KapitalizE m bi bil brez prometa nemogoč, in od kar so Ameriko znašli, od prvega potovanja okolu zemlje, obratna tehnika vedno bolj i n bolj napreduje . Vsaki dan lahko opazujemo nove iznajdbe v železniški tehniki. Kakor so železnice le produkt kapitalistične dobe, ravno tako ne taje svojega stvaritelja. No\ odobni kapitalizem najbol j označuje le to, da posamezni ljudje posedujejo sredstva za izdelovanje blaga, mej tem ko ljudska množica ne poseduje ničesar druzega, nego svojo osebno delavno moč . Ako delavci žele prodati svoj o delaj no moč, so primorani robotati posestnikova izdelovalnih sredstev, ker je delavna moč njih edina posest. Posestnik izdelovalnih sredstev, kapitalist, ima torej mnogo večjo gospodarsko moč v svojih rokah kakor ničesar posedujoči delavec . Ta moč se posebn o izvrstno kaže v slojevskem nasprotstvu med posedajočimi in ničesa r posedujočimi. Nojevsko nasprotstvo nam ne predočuje le, da j e kapitalist bogat, in da se mu ni treba bati za njegovo eksistenco , ter da proletarec; v bedi in revščini živi, temveč nam poleg teg a kaže v živih barvah, da si kapitalist lahko vsled svoje moči pri svoji vsaktero pravico in znanstvo, ter ohrani zdravje, mej te m ko je proletarec oropan vseh pravic in izobraževalnih sredstev, te r na milost in nemil` st izročen mnogovrstnim boleznim . Toda objednem tiči v kapitalizmu tudi sredstvo, s kateri m se bodo odstranile dandanašnje žalostne razmere. Tehnični razvoj , trojega kapitalizem neobhodno potrebuje, da tem ložje proizvaj a v množici in po ceni . provzročuje, da vedno več malih kapitalisto v pride na boben, ker so njihova tehnična pomožna sredstva nezadostna. Nasprotno se pa velekapitalisti vedno bolj združujejo, d a z združenjem ekonomičnih moči, še tem večjo ekonomično moč razvijajo. S tem pa raste tudi izkoriščanje, ter se množi proletarska armada, beda in slojevsko nasprotstvo . A zbog tega spoznava tudi ljudska množica čimdalje bolj svoj žalostni položaj, ter hrepeni otresti se neznosnih kapitalističnih suženjskih spon . In tako delujejo vsi za osvoboditev splošnega ljudstva od kapitalističneg ajarma, — za preobrat novodobne proizvodnje . Ravno pri železnicah lahko opazujemo koncentriranje kapital a in zbog tega so tudi železnice podobne novodobnim delovršbam . Ni ,je dandanes delovršbe, pri kateri bi bilo podržavljanje tak a nujno, kakor pri železnicah. Na železnicah se uže dandanes pro izvaja na račun splošne ljudske množice za splošno ljudsk a množico. Seveda se proizvaja za splošno ljudsko množico le v smislu novodobnega slojevskega nasprotstva. Ta splošna ljudska množica, država, ni urejena v interesu vseh, temve č je le orodje v rokah kapitalistov, ki posedujejo vso ekonomičn o moč v državi. Zeleznocestno podjetje ni kolektivistično , temveč kapitalistično, ker je tako uravnano, kakor bi bilo posest posameznega kapitalista, ki je v slojevskem nasprotju s „svojimi delavci” . Kakor se v druzih kapitalističnih podjetjih ne odškod i delavca v polni meri za njegovo delo, ravno tako tudi tukaj železniške družbe ali pa država spravijo jeden del delavčevega zaslužka v svoje žepe . Objednem je pa železničar v istem hlapčevskem razmerju z podjetjem, kakor obrtni delavec v druzih kapitalističnih podjetjih . Na državnih železnicah je odvisnost še mnogo večja . Država, kot zastopnik svojih zakonov, dasiravno bi se imela ona najprvo svojim lastnim zakonom pokoravati, rabi lahko mnogo močnejše svojo eko nomično moč nasproti delavcem, kakor zasebni podjetnik. Ta, rabi lahko politično moč le srednje, nasprotno pa lahko država. navede kot vzrok za delavcem nasprotno gospodarstvo „državn i interes”. Nasprotno pa imajo delavci v pravih konstitucijonelnih državah sredstva, s katerimi se lahko bore proti moči države i n ta so : ljudski zastop in pritisek javnega mnenja, brez kojega niti jedna država ne more uspevati vekotrajno. Nasprotstvo mej kapitalom in delom je torej očividno na že leznicah. Jedna slika nam podaja akcijonarje in upnike državneg a dolga, ki v razkošnosti. ne da bi delali, žive ; druga slika nam pa predočuje železniški proletarjat, ki v hlapčevski odvisnosti bed i in revščini živi, ter opravlja vratolomno delo . Nikjer ni morda tako težko pridobivati delavce za svobodne ideje in organizovat i jih, kakor na železnicah. Naslednja poglavja bodo morda to dokazala. Plačilni zistem na železnicah. V malokateremu podjetju dobivajo delavci porprečo manjšeplače nego železničarji ; malokje je plačilni sistem v smislu izko— Tiščanja tako lepo urejen kakor na železnicah. Sistem, po katerem s2. odškoduje delo na železnicah, je sistem premi j. Ta sistem premij je , jedna najbolj korumpiranih prikazni na gospodarske m polu. Se svojimi zlodejnimi lastnostimi uničuje ter spodkopava varnost prometa, in ni nič druzega, nego prekanjeno sredstvo, z katerim goljufajo železničarje . Sistem premij obstoji v tem, da se daje železničarjem majhn e stalne plače, in za doklado se jim pa dele razne premije. Take premije se dobe za premog, plačilo od ure in kilometra . Vsakd o takoj spozna, da premije le navidezno zvišujejo, v resnici pa znižujejo plačo. Železničar ne more preživeti sé stalno plačo svoj o rodbino in zavoljo tega je primoran zaslužiti toliko premij, koliko r mu jih ,je mogoče. Vsled tega je primoran delati dolgo časa, n e oziraje se na svoje zdravje ; toda skušnja nas uči, da delavci do bivajo povsod slabe plače, kjer se dela neomejeno . Zatoraj je prepot• ebno omejiti in določiti delavni • čas, ter jih odškodit i za delo z primerno visokimi stalnimi plačami . Ali žalibog, če bi se to uveljavilo, bi morali morda stradati ubogi akcijonarji ? Dividende in dobiček bi se nekoliko omejile akcijonarjem . I~e zbog tega je pri železnicah „akord” na prvem mestu . „Akord” mori ljudi, in sleherni lahko opazuje to v delavnicah , skladiščih in na postajah pri premikanju vozov itd. Vsacega poštenega človeka oblije rudečica, ako opazuje to brezvestno izkoriščanje. Delavci v kurilnicah dobivajo večinoma plačilo od ure , zavirači in premikači pa tlačanijo tako dolgo, da se skoraj zbo g trudnosti zgrudijo na tla. Ti trpini dobivajo 80 kr. do 1 gld. plačila na dan. Ravno tako je pri svetilničarjih. Torej se nP ;nore čuditi nikdo, ako čestokrat neprenehoma delajo po 30 ur , da bi si vsaj nekoliko povišali dohodke. Tudi sprevodnikom se ne godi bolje. Provizorični sprevodniki dobivajo 80 kr. do i gld. dnevnega plačila. Ako je definitivno nastavljen, dobiva v začetku 300—350 gld. letne plače. Vrhu tega mora pa plačevati doneske za perzijski sklad in bolnišno blagajno. Po več let se mora truditi, da dobi 720--900 gld. letne plače ter postane nadsprevodnik. Za to pa dobiva plačilo od ure, ki je tako pičlo, da niti ne pokrije stroške, ki mu jih provzročev a življenje izven materinske postaje (Domizil Station), Temu sledi , da se sprevodnik za službo kar trga, ter uničuje svoje zdravje. (Poglej `3. poglavje) . Se slabše se pa godi čuvajem . Dokler je provizorično nastavljen, dobiva 70 kr. do 1 gld. plačila na dan. Definitivno nastavljen pa dobiva 18 — 24 gld . mesečne plače, od katere plač a vsaki mesec 2 gld. za raznotere sklade. V resnici dobiva torej le 16—22 gld. na mesec, in s tem pičlim dohodkom naj bi živel •ženo in dostikrat tudi mnogoštevilno deco . Za to pa dobiva na glavni progi 5 gld . premije za brzovlake, ako še ni bil nikoli kaznovan . Na ta način skuša železniško upravništvo prisiliti čuvaja, da vporabi svoje moči do skrajne meje v službi . Po 20—3 0 letni službi doseže najvišjo plačo -- 30 gld. na mesec, toda le tedaj, aio ni ničesar zakrivil tekom svojega službovanja. Za to borno plačilo mora vsaki dan delati po 16—21 uY•, ne da bi imel tekom meseca le ;eden dan odločen za počitek. Zelezniška upravništva se seveda, izgovarjajo na majhno — večinoma peščeno njivico. na kateri raste le orad in plevel, ki je navadno poleg čuvajnice. Vrhu tega mu pa tudi služba ne dopušča, da bi obdelaval njivo. dostikrat jo pa tudi železniško upravništvo uporabi z a razne ctavbinske projekte . ali pa čuvaja premesti v drugi kraj i n ves njegov trud je splaval po vodi . Sistem premij provzroeava veliko nevarnost železniškem u obratu. Oglejmo si nekoliko položaj strojevodja. Malne plaee dobiva okolu 3(iO gld. na leto. Ta pičla plaea ga sili, da skuša zaslužiti mnogo premih. Premije. ki jih dobiva strojevodja so te-le : Plačilo od kilometra in ako kuj prištedi pri premogu, olju, drva h itd. Vsak stroje: olja je torej prisiljen voziti mnogo, da, si zboljš a svoje, dohodke. Vr že normalno delo utrudi strojevodja d o skrajnosti . ter slabi njegove čiste. Ako dalie časa vozi mu ope šajo njegovi možgani . id in posluh, --- sleherni si naj predoču,je nevarnost. katera preti popotnikom, sprevodnikom y prvi vrsti pa strojevodju in kurilcu , ako se njegovi čuti popolnoma oslabeli . Na Franc Jožefovi železnici je skočil pred let i vlak raz tira,. Strojevodja. kojegt-, so takoj aietovali, je izpovedal, da je na po' olje predstojnika 60 ur opravljal službo, ne da bi s e rnej tem časom odpočil. Da v tac,em slučaju strojevodja in kurilo c zaspita in vlak brez varnosti drvi nap ej, je lahko umevno . Ali dostikrat se pripete še večje nerednosti. Promiželjnost služabnikov se dostikrat spremeni v divjo strast, ki ne pozn a nikakršnih mej . Mnogokrat zagozde strojevodje zaklopnico varnost i (Sicherheits- Ventil). da bi dobili tem večje premije za premog . Na ta način pomriože parni pritisek . ne da bi uporabili za to ve č kurjave. Nevarnost eksplozicije preti najbolj strojevodju in poto m še le z vlakom vi nečim se popotnikom . Prokleti sistem premij spojen z beZllraa nosijo umori pri strojevodju zadnji čut za nevarnost , k€r ve. da stoji vedno s je dno nogo v gomili, z drug o p a v zaporu . potem že naj bo kriv nesreče ali ne . Ne le strojevodje . temveč tudi višje uradnike zapeljuje premijželnost k lopovstvu in nerednostim . Vodja v delavnici dob i premijo, ako je pri popravljanju lokomotivo kaj prištedil . On torej ne gleda na to, da bi se lokomotiva popravila temeljito, temveč , da bi kaj prištedil. ln to je vzrok mnogoterim nerednostim. Za popravljanje lokomotive jej določena gotoi a svota v denarju 11, pr. OU gold . Ako je treba popraviti več strojev, onda zapiše vodj a delavnice popravljanje seč strojev na jedno številko. Lokomotiva se popravi le površno, toda prištedilo se je mnogo novcev in vodja delavnice ali kurilnice dobi lepo premijo . Te površno popravljene lokomotive se zopet rabijo, ter pro g zročavajo vedno veliko nevarnost za popotnike in železniško osobje. beta 1895 se je pripetila strašna nezgoda na postaji Princersdorf. ki je bila le posledica premijželnosti. Kotel lokomotive je poči], strojevodja in kurilec sta obležala mrtva na lici mesta. Posebno označilno j; to. da je bil stroju odja prepričan o ncrablji\ osti lokomotive . Večkrat je poslal lokomotivo v kurilnico, da bi st, jo temeljito popravilo. Ali pomagalo ni nič . Popravljena je bila le jeden pot površno . a drugikrat so jo vselej vrnili z izgovorom . da je vse v redu. Delovodja Stuinkellnor. ki se je ravnal le po ukazih svojega predstojnika gosp. Sike. jo rekel kovaču. ki je preiskaval kotel : ,, , \ e p o v e j t e l,akingEsrja . kakošen j e kotel od znotraj . ker b i gotovo ne hote] več voziti s to lokomotivo-. Strojevodj a je pred smrtno \ ožnjo s solzami v očeh vzel slov o od svo ;e žene in otrok . rekoč : „Jaz \ as no bo m morda nikoli več videl . to je morda moja zadnj a VOZnja” . Sistem prt unij rnori ljudi. tor je objednem sredstvo. z katerim se slepari železničarje . Postajni načelniki dobivajo pavšal za obratn o stroške rja postaji. Postajni načelnik štedi kolikor mri je mogoče. Pred \ sem se skuša štediti pri služabnikih . V službo se sprejme majhno što i10 služabnikov ; strašne posledice tega zistrma bodemo opisali v 4. poglavju. Stevilo prcmikačev in delaj cev se sniža do skrajnosti. Un sklepa : Zait ir ači lahko opravljaje rano isto delo , torej je nepotrebno. ako sprejmem premikače v službo . Dostikrat odstrani zbog študerija tudi za=, irače, ter sprejme v službo tak e ljudi, hi niti ne poznajo železniškega, obrata, — saj le-ti dobivajo najnižje plače . Ti večinoma kmalu ponesrečijo, o čemur določn o priča nezgoda v J~gerndorfu, ki je bila le posledica tega prokletega izrabljevalskega sistema. Da ima ta sistem le narnen polniti ,.denarni ž a k e l j " akcijonarjc,m, dokazuje zopet ta-1u dogodek : Na neki večji postaji južne železnice . je dalo Upravništv0 uradnikom tiskovine z opombo , ako bodo uradniki kaj prištedili, da se ho med nje razdelil a premija. Uradniki so pazili na vsak košček papirja, in posamezn i je dobil par xrajcarjuv premije . Ali upravništvo je reklo, da jih ta skušnja uči, da uradniki lahko manj tisko\ in porabijo . [gradniki so bili ogoljufani. Da je sistem premij tesno združen z dolgim delavnim časom, dokazuje to, da se v Libercih in Ljubljani p o več dni pusti zavirače brez posla . Le-ti so slednjič primorani po d najslabšimi pogoji vsprejeti delo, ako nočejo poginiti gladu. Med drugimi sleparskimi sredstvi zavzema tudi sledeče častno mesto. Sprevodniki ne dobe nikakoršne odškodnine za zamude pri vlakih. _Da se tem več prištedi, morajo sprevodniki premikati tud i na tacih postajah, ki imajo nalašč za ta posel lokomotivo. Sprevodniki ne dobe za provzročeno zamudo niti beliča, nasprotn o pa gredo mastne premije v žep postajnih načelnikov. Dedno najpodlejših sredstev na železnicah pa je —•- kazensk i sistem. Ker zahteva železniška služba točnost in natančnost, se t a sistem mnogokrat zlorablja, ter služi duševno gnjilim kreatura m raznim osebnim namenom — maščevanju . Velikanske svote utrgaj o vsaki mesec na podlagi tega sistema od pičlega zaslužka železničarjem, ki pa nikakor ne gredo vsikdar v blagajno „dobrodelnih ” zavodov, bolnišnih blagajni, penzijskih skladov in t. d. Nek nekaznovan čuvaj ima med dvema vlakoma Ive uri časa . On uporabi ta čas za počitek, ker je prepri.an, da je na progi vse v redu . Pol ure pred prihodom vlaka je zopet na svojem mestu . Za ta pregrešek mu odtrgajo od njegove plače 3 gold, vrhu tega pa š e zgubi premijo za brzovlake, torej mora plačati 8 g o l d glob e. 3 gold. dobi penzijski sklad, pet jih pa gre v nenasitni žep železniške družbe. V tem slučaju je istinito čuvaj kršil obratn e predpise, ali kolikokrat so služabniki kaznovani za pregreške predstojnikov ? Pritožbe ne pomagajo nič, ker so izkoriščevalci objednem sodniki in tožitelji. Nasilstvo praznuje pravcate orgije. ~e mnogo slabeje so pa od kovane čuvajke za težavni posel. Ona dobi za službo pri prehodu 5 gold, za šesturno ponočno služb o vsaki dan pa 3 g l d. na m e s e c. Služba pri prehodu traja ves dan. Rač unino le ponočno službo, 180 ur na mesec , tedaj vidimo . da dobiva za jedno uro posla -] •6 k r ! To presega celo gališke razmere ! Izgovor železniških upravništev, da denar, ki ga plačajo železniški služabniki za raznotere kazni le železničarjem koristi, j e jalov in neumesten. Kazenski sistem je le sredstvo, z katerim si železniški izkoriščevalci znebe marsikaterih dolžnosti, n. pr. skrbi za obnemogle železničarje itd. Zelezniško osobje plačuje zbog tega podlega sistema lepe svote denarja v blagajne raznih zavodov, za katere bi imelo skrbeti le železniško upravništvo. Neka amerikanska železniška družba je izumila, da je najbolje, ako železničarji sami skrbe za zavarovalnico proti nezgodam . Prisilila je služabnike ustanoviti društva, ki bi delila pri nezgodah in v boleznih podporo. Vsakdo, ki jo ustopil v službo se je moral zavezati, da bo vstopil k društvu, ter podpisati potrdilo, da priznava, da j e pri vseh nezgodah železniška družba povsem nedolžna . Nasprotno pa plačuje železniška družba vsako leto društvu majhno svoto denarja. Amerikanske železniške družbe kršijo javno zakon za za ‘ 9— voravanje proti nezgodam, naše družbe pa na skrivnem . potom kazenskega sistema. (glej 5. poglavje.) To nam dokazuje, kakošen namen ima sistem premij . Le-ta provzročava, da lakko kapitalisti izprešajo ,-elikanski dobiček i z kosti in mozga železničarjev, objednem jih pa izročava na milost in nemilost izkoriščevalcem . ()značilno je tudi to, da ni Bilinskijeva „socijalna” preosnova prinesla nikakoršnih dobrot železničarjem, temveč je še poostrila mnogim njihov žalostni položaj T a preosnova je imela le namen navezati železničarje še tesnejše n a železniško službo. Negotovi zaslužek se je nadomestil z gotovim ; nastavljenje delavcev pa je še tem bolj poostrilo suženjske razmere na c. kr državnih železnicah . Odstranitev premij, plačilo od ure in kilometra, ter upeljava poštenih stalnih plač so najvažnejše zahteve železniškega osobja . Delavni čas in delo na železnicah . Sistem premij gotovo sili opravljati železničarje po večurn o službo, dostikrat do popolne onemoglosti . Iz tega lahko shleherni sklepa, da je delavni čas na železnicah dolg in neomejen. Mi bodemo skušali dokazati, da je to istina . Pred vsem je treba kong tatovati, da je delavni čas na železnicah prlvsrn različen od delavnega časa v tvornicah, ter se vidom a razlikuje od tacih podjetjih, v katerih se dela le po dnevu . Daljši delavni čas je le pod gotovimi pogoji potreben in dopusten. S tem le konstatujemo, da je nemogoče ure počitka tako redno določiti kakor v tvornicah. Toda velike žezniške postajo niso dandanes več tako dale č druga od druge oddaljene, da bi bilo nemogoče pravočasno pri tovornih vlakih prernen, jati osobje. Nasprotno je pa železničar podvržen ravno tistim naravni m zakonom, kakor vsak drugi človek . On se istotako utrudi in obnemore pri delu. kakor vsak drugi delavec. Zato ne sme tudi nihče več dela zahtevati od železničarja . nego osem ur na dan, ker je njegovo delo napornejše in težavnejše nego druzih delavcev . Delavni čas železničarjev je po takozvanih „turnuzih” urejen , ki so nekaki službeni redi . Le-ta je veljaven za daljšo ali krajše dobo, ki se vedno ponavlja. Za izdelovanje „turnuzov” veljajo posebne naredbe, ki so tajne in koje malokateri pozna, ker s e ujelaa delavni čas s počitkom . kakor 3 ali 4 proti 6. Pri neki debati*) y državnem zboru je izjavil pl . 13ilinski. taktratni predsednik c. kr. državnih železnic . sedaj fin bncrni minister to-le : 415. 11 (inc, 1(i. ,juliJCt l~!~~> . .,Ako se poddarja, da je osobje prisiljeno delati več ur kakor jih je določenih. tedaj to ne vcl'.,ja za vozno osobje. Sprevodnik ali strojevodja ne določi koliko časa da bo vozil. Odvisno je o d .,trrrnuza", ki je sestavljen v mejah obstoječih predpisov. On mora voziti le toliko časa, da doseže določene ure. reč mu ni treba voziti . - Toda povedati marata gospodom . ako napravimo „turnuz" ,' po katerim bi sprevodnik ali strojevodja malo službe opravljal . da bi bil dotrčrll nezadovoljen. ker bi manj zaslužil. Seveda, ne srne biti „turnuz” izdelan tako. da bi 24 ur trpel. ker toga ne prenese nijeden človek. Alarmu,” sr, ravna po obstoječi) predpisi h in fizičnih močeh osobja" . Mi bodemo tu takoj navedli neki „turnuz - v dokaz. da se prepričamo so li te trditve verojetne ali ne . X a postaji Stftdlava železniške družbe državnih železnic n pr. tak-le, .. turnitz : • • - Odho d Prhod E .J G 1/ 1. lt>1 `~ta(iltt o ob • :l`1 /jutrdl Brno 11' 13 1>un .a:i i 13 . .( ; `il,l lla o 1 I-' 9 1 1 l ' SLa(llaj (> » Brno _ _ _l 1 l(0I 0lrla]t •-1 i 1 cl 1 -l . I l `> ' lir n,> . '•:;:, ponoči .5 1 / e>•,r 17.501 1 1 '5 ] ;, . 1 S> . ; St<,¦ll,)lcom jedrn-ga tedna, al i 144. ur 83 žir in 25 minut stoji v službi rrj sicer skoraj :3Q u r po noči Počitka pa, rola doma, 2'7 irt 29 minut . na tuji postaj i pa 27 ur 56 minut. Uri dele tore povprečno 14 ur ruti doži . ako računj m lc~ ra m službenega redu. rže to bi bilo preveč . Ali spre>odnik v resnici po mnogo več ur dela. kakor je izkazano v ,. turnuzu •`. On mora biti uže jedno uro pred odhodom vlaka na, postaji . da pregleda . .le li vse v redu ali ne. Po prihodu dlaka pa zopet porabi po l ure, prodno izroči vlak na postaji . Vsled tega se pomnoži delo teko m tedna na 92 ur, torej 151/2 ure na dan. Polovico svojega prosteg a časa preživi v tujih postajah, ter spi v sprevodniški kasarni al i gostilni, kar mu goto ~ o provzročeva zdatno gmotno škodo . Tekom jednega tedna je komaj 20 nr doma pri svoji družini, in še te večinoma po noči , Na ta način odteza železniška služba služabnika človeški m dolžnostim In to velja le toliko časa. dokler jc redni „turnuz =• v veljavi . Udomačilo se .je na vseh železnicah, na katerih je promet živahen, da se urinejo po potrebščini neredni vlaki . O čemur priča „turnuz” postaje lilosterška gomila (Klostergrab) . ki je pod nadzorništvo m c. kr. obr. ravnateljstva v Pragi. (1. slika. ) lz ste slike lahko posnamenU . da spret odniki opravljajo pn i dan 16, drugi 11, tretji 1 8 1/2 in četrti 1 ur službe in t. d. Tekom 12. dni 161 ur, t. j. l 31/2 ure na elan. Ako še vračunimo 271/2 ur službe zavoljo izrednih vlakov . tedaj opravl jaso tekom 12 dni 1881/2 ure službo na dali 151/9 ure. ne da bi aračinili ure črtkanja, z katerimi delajo 17 ur na elan . Ako bi bilo dovoljeno spati služ ,bnikorl] v prostem času . bi ne bile ne varnosti odstranjene . lci so proi,Iročene t-slecl izkorišča,nj a človeško delat ne moči do skrajnosti . ampak bi se le nekolik o omejile . Ali tudi spanje se nc, prit oči služabnikom . Zato uže skrbi 25 službovnika (c . kr. državnik žaleznic), ki s,-tako-le : .,Vsi služabniki morajo post*etiti vse st oje moči službi in delu, ki se jim naloži . tet' nls) prirnoralli delati le v določenih urah . temve č t~rd1 š poleg teh . Ako jim predstojnik odkaže kako drugo delo . ki jim ntA,l)ripada . so dolžni opraviti ga . nc, drl bi zahtovali za to kako posekano plačilo" . 11i se bodemo pozneje pr pričrrli,kako ojstro izrabljajo postajni načelniki tri paragraf. Ta ukaz . ki zapoveduje SI r rtbrtlku opravljati tudi druga dela mu požre ves prosti čas o čemur določno prič a .,turnuz .. 1 e1ske (I3ielitz) (11 . slika). Po normalnem „tnrrluzil” bi delali le 15 ur na, dan. Pred in za nedeljami in prazniki pa stopi abIl0rrnalill „i,lllnuz. ” v veljavo . razni vlaKi naluž , ni z ži trirlo steklenicami. mesom ali pa praln i vozovi iz llaiske. resen na služba in t d. "sled tc a se poviša služba pot prečno na 20 ur v omenjenih dneh . dostikrat pa še na 24 in 4U ur. Gu temi sledi kratek odlok. potem pa zopet 18 do 20 urna služba, Gosp . pl . Hitinski torij got uril neresnico . Se manj prosti so pa strojevodji . V rajihot em -tlirnuzcr" j e všteta le normalna vožnja . ne da bi se jemalo t poštev premikanj e ali prc,dprogan jc, na klrinac. To dokazuje določno „turnuz” strojevodjet t Taboru . Prvi dim : i niaanirn tlakom št . 2152 iz Tabora ob 5 . ur i 31 minut zjutraj, prihod v zgornjih Cerekvah ob 9 uri 22 minu t zjutraj . Lokomotivo se takoj obrne. ter ima vlak št. 2052 iz zgornjih Cerekvah v Veseli. Za, to delo se sme, uporabili le 13 minut. ker ,je odhod vlaka št. 2052 že ob 9 . uri in 52 minut . Prihod v Veseli h je ob 12. uri 55 minut popoldan . V Veselih strojevodja naj prvo premik a in potem še le pc l je lokomotivo v kurilnico . kar do štirih popolda n traja. potem še le ima dve uri po čitka. ()b (i. uri zveč,er mora biti pripravljena lokomotiva za, osebni vlak št. 2017, ki ima od spredaj in zadej tovorne vozove. Odhod vlaka št. 2017 iz Veselih je ob 7 . uri 40 minut zvečer, prihod v zgornje CereKve pa ob ] O . uri 51 minut po noči. `Tlak dospe ma,lokaterikrat pravočasno . ker mora premikati 12 m go o o W C lis Ct5 .J rte. O 1!: c c zb CD r-~ C-. .., "7" 1^ r. I JJ o JJ 1^ Oo 14 na vsaki pastaji, V zgornjih Cerekvah se očisti lokomotiva potem se premika in da osebnemu vlaku št . 2114 vozove. Odhod iz zgornjih Cerekev ob 11 . liri b minut po noči, prihod v Jiglav o (lglau) ob 12. uri 8 minut po polnoči. Tu se zopet premika. za kar se dostikrat dve uri potrebuje . Drugi dan : Ob petih zjutraj ,je uže strojno osobje na nogah . Ob 6. vri 7 minut je odhod iz Iglave, c. kr. državni kolodvor, prihod v Iglavo, avstrijskem severo zapadnem kolodvoru ob 6. uri 12 minut . Tu postavi zopet dva vlaka skupaj in potem se odpelje z vlako m št. 2113 iz lglave v Tabor. Odhod iz Iglave ob 8. uri 10 minut zjutraj, prihod v Tabor ob 12. uri 12 minut popoldan. To je jedna vožnja. Mnogokrat se pa pripeti, da se lokomotiva obrne , in ob 6. uri zvečer mora strojevodja zopet spremiti vlak št . 2052 . Tretji dan : Lokomotiva se opere, in male popravki se zvrše . kar dopoldan traja. Ob 4. uri 50 minut pa mora stati lokomotiva na 14 tiru za vlak št. 2117 . Odhod iz Tabora, ob 5. uri 55 minut popoldan, prihod v Ražicah ob 8 . uri 38 minut zvečer . Tul se zopet do odhoda lokalnega vlaka št. 2126 premika . in potem se ga pelje v I'izek. Odhod iz Ražič ob 9. uri 10 minut zvečer, prihod v I'izeku ob 9 . uri 26 minut zvečer . T11 se zopet premik a do odhoda vlaka št. 227. Odhod iz I'izeka ob 10. uri 15 minut . prihod v Ražičeh ob 10. uri :3 1 minut po noči. Prodno opravi x x x strojno osobje vsa dela . uže mine 11 . ura po noči. Četrti dan : Ob 5 . uri z j filtra j se prične premikanje vozov i n potem pelje osebni vlak št. 21 20 v Tabor. Odhod iz R,ažič ob 7, uri 51 minut, prihod v Taboru ob 9. uri 52 minut zjutraj. Ako je treba to Ornemu vlaku št . 21 71 iz zgornjih Cerkev v Tabor pred preči v klanec, onda mora storiti to osobje vlaka št. 2120 in pride vsled tega še le ob 7. uri zvečer v Tabor nazaj. 1 o , pri lokomotivi trpi potom še do 9. ure po noči. Peti dan : Ob 2. uri zjutraj se mora uže zapustiti posteljo : odhod iz Tabora ob 4. uri 10 minut ; prihod v Račicah ob 7. uri zjutraj. Tu se zopet premika, kar dostikrat traja do 10. ure dopoldan. Ob 12. uri se zopet začne premikanje, ter traja do od hoda vlaka št. 2114. Odhod iz Kačič ob 1. uri 59 minut. prihod v Taboru ob 5. uri 17 minut popoldan: Tu se zopet premika iu. predno je delo kočano, odbije 8 . uro. Sesti dan : Ob dveh in 30 minut zjutraj je treba vstati, kajt i ob 4. uri in 30 minut mora stati uže lokomotiva na četrtem tiru . Odhod vlaka št. 218 iz Tabora ob 5 . uri in 30 minut, prihod v Veselih ob 6 uri in 16 minut zjutraj . Tu se zopet lokomotiv a obrne. Odhod vlaka št. 2053 ob 7. uri 8 minut, prihod v zgornjih Cerekvah ob 10. uri 25 minut dopoldan. Tu se zopet premika do 12. ure in 4 minut popoldan. Odhod iz zgornjih Cerekev o b 12. uri in 4 minut. prihod v Veselih ob 3. uri in 38 minut po 15 poldan. Odhod vlaka št. 279 iz Tesel ah 4. uri in 10 minut, prihod v Taboru ob 5. uri in 22 minut popoldan. Ob 7. uri in 30 minut je končano delo, ako se pa premika, se porabi preč časa. Sedmi dan : Odhod tovornega vlaka št. 2172 ob S. uri in 40 minut zjutraj, prihod v Iglavi ob 4 . uri in 35 minut popoldan . Ob (5 . uri zvečer je delo končano . Osmi dan : Odhod iz Iglave ob 9. uri 40 minut zjutraj, prihod v Taboru ob 6. uri 30 minut zvečer. Ob 9. uri 30 minut zvečer odhoi mešanega vlaka iz Tabora v Stupčice, ob 12 uri in tr i minute po noči se zopet vrne iz Stupčič v Tabor Ob l uri p o noči je delo končano. Tu se dela tekom osmih dni 90--130 ur . Abnormalno delo pomnoži službo normalnega, „turnnza” za 44 1 /2 odstotkov. Y Se mnogo napornejše delajo strojevodje v Libercih, ki vozij o z lokomotivami IV. serije. Strojevodje in kurilci, ki vozijo s temi lokomotivami, imajo tekom 96 ur — 70 ur sl už b e , 26 ur p a počitka. Tekom četirih dni imajo prvikrat 24 ur, drugič mal o reč, nego 24 ur; tretjič pa 17 ur službe . 2 4 u r? Ali ne dokazuje to . da se železniška upravništva, igrajo z človeškim življenjem. — Pa v under ni nič izv:,nredneg'a na železnicah 24 urna služba. Pri postajnih služ»nikih je redno vpeljana, ki so potem le teoretično 24 ur prosti . relezniška upravništva nočejo le zbog štedl,jivosti vpeljati 12 urno službo in 12 urni počitek . 'Poda na mnogih postajah človekoljubne južne železnic e se °dela še po več, nego 24 ur . 0 čemur priča „turnuz” postaj Postojna (III . slika) Divača in Sv . Peter na Krasu . Tu se redno ponavlja za 36 urnim dela' Pikom 12 ur počitka . Ali to niso le posamezni slučaji . Na Zidanem mostu delaj o magacinski delavci jedenkra,t 24, drugikrat pa 36 ur, ter nimajo nikda r več nego 12 ur počitka ; vratar v Postojni, ki je ob,jednem paznik v skladnišču, ima vsaki dan 17 ur službe in 7 ur počitka ; delavci, ki nakladajo ladje v Ustji nad Labo, delajo 18—19 ur na dan , počitku, pa imajo le 6—5 ur . Ti trpini spe vsaki dan komaj 3—4 ure . V ueski Lipi delajo magacinski delavci 19—23 ur, potem p a imajo 11—7 ur počitka. Za to mučno in trudapolno delo jim plačuje češka severna železnica 85 kr. na dan. V L i b e r c i h (južno severno nemško zavezna železnica) j e mnogo kurilcev, ki so v 51 urah le 6 ur prosti. V Lipnici (južna železnica) je magacinski delavec Miha Fallan d tekom 60 ur le 1 2 ur prost. V Skalici — Boškovici (družba državni h železnic) dela jeden del magacinskih delavcev neprenehoma 60 ur . + ) '`) V Boskovici se sploh gode lepe reči. Dno 1 .2. decembra 1. 1895 bi bila kmalu ria tej postaji trčile, dva vlaka skupaj, ker so stala premikala napačno. Čuvaja ,o takoj obtožili. Dotični opravlja 36 urno službo, in zet to sled i ?2 urni počitek . Čuvajo na progi imajo večinoma 18 ur službe in 9 sir po čitka. Ali večinoma brezvestni predstojniki pomnože število služ benih ur na 19, 20, 21 in t. d. V Tremošni dela čuvaj 2 4 ur , potem pa ima 6 ur počitka. Gospod Bilinski ! smo morda lagali, ko smo trdili, da s e železniško osobje izkori : ča do skrajne meje ? Ali istinito ne dela služabnik dlje časa, kakor je v „turnuzu” zapisano? Ali je de lavni čas v resnici primeroma fizičnim močem železniškega osobj a razdeljen. Z omenjenim pa še ni končano izkoriščanje železničarjev . V službovniku je tudi preskrbljeno za nedeljski počitek . Ali le na papirju ! Vsakdo ve, ki pozna le količkaj obratne razmere, d a je ob nedelja} promet najboljživahen. Zelezniško upravništvo bi bilo primorano sprejeti več osobja v službo, ako bi hotelo želez ničarjem vsako drugo nedeljo privoščiti počitek. Toda lakomnost železniških upravniških svetnikov ne dopušča tega in nedeljsk i počitek, kakor smo uže omenili, ostane le na papirju . Ako se je železniškemu osobju to ali kako drugo nedeljo zagotovil nedeljski počitek . orada gotovo vozijo izredni vlaki, in proč je nedeljski počitek . 25 službene pragmatike pa zahteva, da železničarji oprav ljajo tudi taisti dan, službo, ki je odmenjen za počitek, ne d a bi ugovarjali. Klasični prizor o nedeljskem počitku se nam nudi na postaji Tremošna. Pred dvema leti se ,je čuvajem dovolil o d. 6—9 zjutraj nedeljski počitek, ker v tem času ni bilo nika koršnega vlaka Na papirju imajo še dandanes čuvaji ta počitek . Ker je železniški promet na tej progi živahneji postal, so pri morani opravljati službo tudi tekom teh treh ur. Ako kodo misli, da čuvaj lahko počitek tako vporabi. kakor hoče, se moti. Obratno ravnateljstvo v Inomostu je izdalo tac-le ukaz : Okrožnica št, 470. (Ostaja čuvajev na domu ; vsem c. kr. železnico vzdržajočim oddelkom ). Mnogo čuvajev rabi éas, ki je počitku, oziroma nadomeščenj u zgubljenega ponočnPga počitka, namenjen raznim izletom v bližnj e postaje Ker prememba v službi na ta način ne spolnuje namen , oziroma, da interes varnosti pri prometu zahteva, da ne le čuvaj , temveč tudi njegov namestnik ostane doma, zatoraj sem primoran , sklicujoč se na § 26 služ i ovnika ukazati, da ne smeta čuvaj i n njegov namestnik „brez dopusta” zapustiti njiju okraj ali okolico. C. kr. železnico vzdržajočim oddelkom se ukazuje, paziti naj . strožje na spolnjevanje tega ukaza, ter prestopke v svojem lastnem področju obravnavati in če se ponove, jih pa nam objaviti . I n o m o s t, dne 16. oktobra . Obratni ravnatelj : D r ah t s c h m i d t. 1 7 P-. z, r rr •--'-+ - v Ni čudo! Saj živimo v veku novodobne sužnosti. Železniško upravništvo kupuje ravno > tako sužnje. kakor so j ih nekdaj kupovali stari Rimljani. In zavoljo tega si pri\ lastuje pravico. gospodariti z njegovim počitkom . Qri ne sme užiti nobenega veselja . temveč se mora odpočiti, da drugi dan se čilimi mGčrni zopet robota izrabl jovalski kliki, ki izprcšava iz njegove delavne moji dobiček. Vsaka ura počitka, ki si jo privošči je tatvina na dohodkih podjetnikov. 'Pako uče dandanašnji farizeji in zagon omiki družabnega reda . Ta peklenska lakomnost železniških opral ništev se uže lahk o opazuje pri vpeljavi izvenrednih vlakov. Na progah, na katerih . je promet živahen se izvenredni vlaki redoma ponavljajo . Zakaj ne nadomesti železniško upravništvo izvenredne vlake z rednimi ? Ke r bi moralo pomnožiti železniško osobje . tako pa primora osolijo tudi pri izven „turnuza” stoječih vlakih opravljati slli bo. Ta klika pomnoži dobiček La ra~un delavne moji železniškega osebja . Pa to še ni vse ! Podaljšanje delavnika je povod . da marsikateri postajni načelniki najbolj umazanimi sredstvi goljuf, osobje. '1'u sem preštevamo zamude, za kateri, ne dobi osobje niti beliča . Zamuda se ne izplača . toda postajni načelnik je prihrani l lop o svoto novcev, tu dobi za to mastne ttirrt cimo . Zelezniško osobje . ki je v potu svojega obraza po več ur robotalo . pa ne dobi nič. To je posledica § 25 . Dolg delavni čas uže pri lahkem delu škoduje zdrai ju. Koliko še le škodujejo železničarjem pri tlako napornem delu. Strojevodja mora ves čas med ožnjn napcnjati svoje čute do skrajnosti. na vsako malenkost paziti. in pri saki prete pi nevarnosti takoj pravo ukreniti ; sprevodnik mora po zimi in poleti. v vro sini in mrazu med vožnjo plaziti se od voza do voza, pregledal at i volne listke, natezati zaviralo . ter po večkrat splezati na si oj sede ž in zopet doli ; čuvaj mora vsaki dan prehoditi si oj okraj , k i meri po več kilometrov, natezati i i,jake, puliti travo . ter pri vsakterem vsemu po noči in po dnevu , slabo oblečen paziti na i sako nvarnost : premika mora riniti težke vozove iIi zapenjati jih med vožnjo, on saga stokrat svoje življenje vsaki dan in t d . Le sebičnim in brezsrčnim kapitalistom je mogoče ljudi taki, izkoriščati, kakor smo tu povedali. Zelezniška upravništva se vedno izgovarjajo. da promet ne dopušča, da bi se upeljal omejen delavni čas . A vendar je v mnogih državah upeljan maksimalni delavni čas . V Švici je zakonitim potom dolečeno od 27. junija 1. 1890, 12 urni delavnik. 52 dni v letu počitku. in med temi mora biti najmanj 17 nedelj. odprava tovornih vlakov ob nedeljah, kazni za podjetnike . V Belgiji je delavski minister leta 1891 potom ukaza, vpelja l 12 urni delavnik in nedeljski počitek . Sedaj je zbornici predlože n načrt s obsežnejšimi reformami . 19 Na Franc•oskein t.tžU red 1. 1848 zakonitim potom vpeljan 12 urni delavnik, toda železniška ltpravništva so se bore malo brigal a zanj . Ministra javnih del Viette in Jonnart sta izdala ukaz, k i določno omejuje delavni čas : 10 ltrrii delavnik, in sicer tako, d a pride na 10 dni 100 ltr za delo in 12 urni delavnik kot maksimalni delaj nik. Počitek v materinskih postajah mora biti prot i počitku v zunanjih postajah kakor 10 : 7 . Rezerva se ne vračiln i za počitek. lzvenledni vlaki ne smejo pr ekoračiti meje tega ukaza . Na Angleškem je skušal dne 27. julija, 1. ] 893 nekdanj i trgovinski minister potom ukaza omejiti delavni čas . Ali pomagalo ni nič. Leta 1895 je bilo 15(6 pritožb uložonih proti železniški m upravništvorn. ker so kršila ta ukaz. N asprotno je pa mnogo železnic omejilo dela rži čas . u. pr. (lasU.ow South Nesteru Co j v določila 74 do 84 ur na teden za delo ; Belfast Rallway Co . pa 10 lir na dan. Na zbornico je bila u]ožena prošnja . da se določi na teden 48 ur za delo . Za sprevodnike se je upeljal 12 urni delavnik. Mnogo sprevodnikov se ga je branilo . ker so bili vsled sistema premij zc1peljani . \emčiji delajo čuvaji 13 ur po noči . 14 po dnevu. Strojevedji, kutilci in sprevodniki pa delajo povprečno 11 ur na dan . Za počita], se jirn ne um, manj kot 8 ali 10 ur odločiti . Potom misterskega ukaza ,je promet za tovorne vlake ob nedeljah prepovedan. izvzete so le nekatere države . Na Holandskem je postavno določen minimalni počitek 8 . do 10. ur . Nedeljski počitek v inozemskih državah je tako urejen, da tovorni vlaki izvzernši živež dovažujoeih izostanejo, sprevodnikom pa. ki vozijo z osebnimi in brzovlaki ,je pa po „turnuzu” zagotovljen počitek Ako se hoče odpraviti na železnicah to brezvestno izkoriščanja. je treba najpr. o odprav iti sist,xn premij in pomnožiti želazniško osrsbje . Seveda doni izkoriščevalcem neprijetno po ušesih , ali mi jih zagotovljrrnl . da se bo to zgodilo . kljub vsem oviram . Kolika nevarnost preti železniškemu osobj u in popotnikom . bodemo povedali v nastopnjern poglavju . 4. Nevarnosti, katere prete služabnikom v železniški službi. Varnost pri prometu. ]iedor dala predolgo . ta ne živi dolgo . 1)a je ta stavek popolnoma resničen. to pripoznavajo sedaj že vsi ljudje. Zato je pa tudi že držam začela podpirati napore delavcev, da se jim skrajša, delavni čas. in to tembolj, ker so sprevideli liže tudi podjetnik i sami, da dela delavec mnogo bolje, ako se muc skrajša delavnik, 20 in da imajo oni sami pri tem dobiček, ker boljše blago tudi z a višjo ceno lahko razpeča j o . Za železničarje velja pa zgoraj navedeni stavek še posebno , kajti oni ne uničujejo si le s trudapolnim delom svoje življenje , ampak izpostavljeni so še mnogim drugim nezgodam, katere ji m lahko takoj prestrižejo nit življenja . Radi vseh teh vzrokov dosežejo pa tudi železničarji povprečno starost le 35 let . Da je temu vzrok predolgi delavnik, raz vidimo iz poročila profesorja Hirta, kateri ,je dokazal, da žive železničarji, kateri morajo dnevno 20 milj daleč voziti vlak, povprečno le 35 .5 let, oni pa, kateri vozijo dnevno le 15 .3 milj, žive povprečno 39 . 7 let. Isti profesor Hirt hotel se jedenkrat prepričati o truditi in naporih, katerim sta izpostavljena strojevodja in kurjač . ter se je peljal radi tega na samem stroju . O svojem poskusu poroča sledeče : V prvih dvajsetih minutah vplivajo le sunki stroja neprijetn o na človeka, ali čez nekaj časa opazi se, da bije žila hitreje in d a človek tudi hitreje diha Ako je bila žila pred vožnjo 75krat al i 80 krat, tedaj bije mej vožnjo 80krat do 90krat v minuti. 8 časom začutijo se tudi bolečine v kolenih, in sploh v dolenjih delih noge : in ako se vozi človek jedno ali dve uri. pelasti se ga čutna utrujenost in žeja : mnogokrat obidejo ga tudi različne slabosti , katere pa s časom prenehajo . Ako se vozi dalje časa (7— 1 0 milj ) in se vlak potem ustavi. tedaj se mu v prvem trenotku v glavi zavrti in se mora radi tega hitro česa poprijeti, zraven muči g a pa še šumenje v ušesih. Ako se vozi 7 1/2 ur na stroju, tedaj je človek bolj utrujen, kakor pa če bi se vozil 24 ur v kupeju. Pomisliti se pa mora. da niso samo .te telesne nezgode, katere upli vajo na strojevodja in kurjača, ampak da morata zraven napeti š e vse svoje duševne sile, da zaprečita različne nevarnosti, kater e prete vlaku. Vodja paziti mora bistrim okom na železniški tir, da zapazi takoj vsako, količkaj sumljivo stvar ; ako vozi pa po noči , paziti mora zopet na različna znamenja . kajti vsaka pogreška v tej stvari. bila bi lahko osodepolna za celi vlak. Pa še veliko drugih težkoč je, katere uplij,ajo neugodno na strojevodja in na kurjača ; omenimo naj le različne diference temperature, katerim sta obadva izpostavljena . Profesor Hirt sestavil je tedaj sledeče okolrio,sti . katere vplivaj o škodljivo na strojevodja in kurjača . 1. Potres, kterega provzročuje gibanj stroja . 2. Neprestani napor vida in posluha . 3. Ostra zl ačna struja. 4. Neprestano stajanje. 5. Prememba temperature. 6. Prah. 7. Strupeni plini. 1-‘.ko se tedaj pojavi uže po sedemurni vožnji pri potujoče m personalu tako velika utrujenost. koliko večja pojaviti se mora š e 1e pri delu, ako traja mnogo več ur ; potem pač ne bi bilo čudno. ako bi pregledal utrujeni strojevodja, kako nepravilnost na tiru . Velika vlakova hitrost poviša le še nevarnost železničarjev . Zato se pa zgodi pri železničah tudi pra g mnogo in velikih nezgod , kakor nam dokazuje '1'Gurdova štatistika . Na Francoskem ponesrečilo se je pri železnicah 16 .8071 Ijudij in od teh bilo jih jo : Mrtvili li l>ijl Hill Sl:Ui>(i j Popotnikov . . . 324 2508 283 2 78 "/O Zelezničarjev . 2154 9154 1190 8 Drugih . . . 991 1076 2067 1(680 7 /elezničar jev ponesrečilo sc, je tedaj 78% od vseh ponesrečencev . tedaj petkrat več, kakor pa drugih ljudi , j . Tourd sestavil je pa še drugo statistiko . katera nam kaže , koliko železničarjev se ponesreči v posameznih slučajih . in sicer . lT~•t~ ili Ranjeni h a) Pri čiščenju in vezanju strojev, pri na nalaganju in izlaganju . . . . 46 19 6 b) Kadar skakajo na ali raz strojev 4 2 1 c) Kadar se stroj na jarku obrača 11 2 d) Povoženih 1 1 1 6 7 e) Med vožnjo jih je padlo raz vlaka . 12 49 f) Kadar pridejo mej kolesa . . 29 6 0 g) Pri nadzorovanju kart za vožnjo . . 1 3 V Avstriji se seveda skrbno zakrivajo slučaji bolezni,j in ne sreč pri železnicah, in posebno še na to pazi, da ne nadzorujej o delavci delovanje blagajn . Iz poročila delo' nuja luo]nišne blagajn e katero je dalo na svitlo v odst\ o c. kr. državnih železnic. se čisto nič ne razvidi Le ' poročile oskrbništva navedeno je jako po ršno sledeče : ]geta 1895 bilo je zavarovanih 22071 ljudij, in me j temi ponesrečilo se jih je 446, katero število tedaj mnogo preseg a število ponesrečencev pri drugih prometih . Leta 1893 ponesrečil o je pri c . kr. aržavnih železnicah moj 21623 ] judij 380 ; število nesreč se tedaj ne manjša, ampak raste . Pa ako kedo dolgo vozi, ni izpostavljen samo tem običajn ' m nevarnostim, ampak s časom vniči se njegov celi organizem . Prikazujejo se različne bolezni možganov. Pid in sluh postajata slabš a in raznovrstne bolezni mozga se pojavljajo . 22 Ni dvoma. da, bi se prišlo mnogim tem nesrei am v okovu . ako bi se zboljšala tehnika vožnje . V tem oziru st, je nekaj liže, storilo : tako n. pr. bode kond uktc,r varuj' pri vlakih. na, katerih bode šel lahko iz jednega voza v drugi, ne da bi mu bilo treb a preje stopiti iz njega in po različnih deskah podati se še le v drugi; posebno so pa tako z\ a no ,.inštrukcije =` pripravne. da zaprečijo marsikatero nesrečo . As i „inštrukcijeL same ne pomagajo nič. treba je paziti. da se tuli izvajajo. S teras dotaknili smo se na>jžalostneje točko pri železnicah. Kakor se ne izpolnuje o predpisi za vožni čas. isto tako malo se ozira tudi na predpise, kateri obstoje za varnost služabnikov. Jedna najimenitnejših točk je ta. da sej vozovi ne smej o preje zvezati, dokler se vlak popolnoml, ne vstavi . lavna se pa nasadno vedno nasprotno. Ker primanjkuje delavce , in bi bilo ne mogoče samo s temi celo delo v predpisanem času opraviti. zato silijo uradniki delavce k hitrosti : ti skačejo mej vozove, ko se št premikajo, ter postanejo večkrat žrtve svojega težavnega poklica , ako se jim malo spodrsne noga, kar se pač jako lahko zgodi . le r[rako se je ponesrečil 5. oktobra pomožni delati ec Josip Fladun g na tovornem dunajskem kolodvoru zapadne železnice . ker rži hotel , da bi mu uradnik predbaacival lenobo in počasnost in je zvezava l hitro vozove, dasiravno so s a še premikali. Posledica tega je bila. da mu je vlak odtrgal desno nogo. levo pa zarobil. Na ravno tak način izgubil je svoje življenje na južnem kolodvoru naš vrl i sodrug Beringer. Ako tudi je prepovedano, da st , ne, srne zagnati jeden del vozov, kateri ni zvezan s strojem proti jc ;dnemu vozu . kateri stoji na samem, zgodilo se je vender to na, južnem kolo dvoru, da bi se le prihranilo rnalo časa . Beringer skoči je hitro mej stojen, in bližajoče so vozove . kateri so ga porušili na tla in prevozili tako nesrečno . da so sc, siromaku prikazala takoj čreva. Devet ur pozneje umrl je. preklinjajo: še, v zadnjem trenc}tku izkoriščevalni sistem pri železnicah . Zeleznično uprave skrbe le za to, da se razdrle kolikor mogoč e visoke dividende. in radi tega ne nastavijo nikdar zadostnega šteiil a služabnikov. Ker se za to ni zmenilo niti generalno nadzorstv o avstrijskih železnic . sklenili so dne 10 rnajnika 1895 vsi služabniki južne železnice, da bodo opravljali si oje službe le tako. kakor je pr( dpisano v ,.iuštrukcijah•` . Posledica tega je bila, da so imeli tovorni vlaki večurne zamude . in da je promet skoraj popolnom a prenehal. Pred kratkim časom lnšpleiral pa je generalni nadzornik, vitez pl. Eisenbach promet in je našel v redu, sam o i Sc c jeden plakat ni bil po njegovem mnenju nabit na pravem mestu . ln ta gospod , j e nadzornik južne železnice ' :leden drugi predpis zapoveduje . da se smejo vporabljati , za -- 23 - premikanje voz le izvc,žbani služabniki : ricizvežbani morajo pa opravljati to delo pod nadzorstvom starojih . Vender je načelnik postaje .Iagerndol f. Gisrnann zapovedal služabniku Englisehu, kator i je bil še le 14 dni v službi, da nji ; ob 9 uri zvečer premika vozove, dasiravno ni preskrbel potrobnogtr nadzorstva In res je bi l Englisch prevožen . _Največ nesreč železničarjei zaliti, i pa vender le predolg i delavnik. Kako izmučen, izdelan mora biti lužabnik, kateri 24 . 5 . 26. ja celo 30 lir neprenehoma premikava vozove ! Toda, kedo se briga za življenje železničarja? Ako jedeh umre, takoj jih j e sto tukaj, kateri ga nadomestijo. in požrešni žep izkoriščevalce v rji pri tem vender nič, zgubi? . I z mej mnogih sl učajc,v . kate+ i jasno pričajo o brezbrižnost i za železničarjevo življenje . navedemo naj le jednega . Pomožni zavirač .]osip losuač. bil je radi predolgega dela utrujen, in venda r je moral še ,leden vlak na dunajskem kolodvor : zapadne železnice . nazaj premikati. Ker je bil popolnoma onemogel, padel je raz zavirala . . ..Obe nogi ]lile ste mu popolnoma razdrobljeni in ko j e 3/4 4re trpel grozo\ itc1 bolečine+. umrl je v Elizabetini bolnišnici. Ali štaci,jsko vodstvo ni smatralo potrebnim . — najbože se je bal o prevelikih stročkov — da se kosti žri mesa, katero se še držalo, odstranijo iz mesta trti katerem je vse to ležalo . Se le ne srečna žena vbitega. morala je priti tja. in dasiravno je bila noseča. morala je sama pobrati raz tira telesne ostanke svojega moža, in jih nesti v Elizabetino bolnico ! •" * Razume se, da take razmere, jako povišajo nevarnost celega prometa in da bi znalo potujoča občinstvo, v kaki nevarnosti je vedno, in to le vidi preoiJloženja služabnikov, se gotovo ne bi upal nihče več peljati tla železnici . Poznamo jednega uradnik a južne železnice. kateri nam ie zatrjeval. da se ne upa voziti ponoči na južni železnici. In temu se pač ni čuditi ; kako hoče ' endtzr pazuo iz ti rševati svoj posel v zacln ,jtrn tronotku čuvaj . kateri opravlja službo na, progi, ali pa lJri bloknern aparatu, ako trnj e njegov delavnik 18—23 ur? Kako naj zadostite strojevodja i n kurjač svoji nalogi, ako mora stati 30, ali pa še več ur na stroj u I n zraven opusti , se §e vso varstvene napra' o . in to le radi vare nosti, katera, so pa nikakor ne zarnore opravičiti . Da nam ne bed e kodo I>rodbacival . da st< ari pretiravamo . ali da poročamo napačn o o njih. opozarjamo le na nesrečo, katera se je pripetila 3 . junija 1895 v 'falot-u. Strojevodja I3aar nastopil je svojo službo ob 1 /9 3 uri zjutraj. dasiravno so ni počutil dobro ; taisti se pa venda r ni upal javiti bolnim, ker se ,je bal jeze vodje l urilrlic ,, katc n I'1> 1)(.,,t'+ii I)i Ev+ .sag i+) tll'kl)11 h,ko1 ltlt• ~t . `"'; >. i:ltiE)11b,llltle1 << : tudi ., e po,],tl Il~til tlil aki po],r,t',h . iti 1Pultl 24 je proti svojim podložnim jako surov in oduren Na znamenj e sprevodnika, spustil je vlak št. 2125 po tiru 1II : ali v tem trenotku pridrdral je tudi vlak št. 211 po tiru L Ta dva tira sta kakih 400 metrov pararelna . potem se pa spaja tir 1 v tir III , na tem mestu je premikalo . katero ni zaznamovano v načrtu situacije, in katero se je napravilo le radi varčnosti . Strojevodja si vendar ni mogel misliti, da bode službo opravljajoči prometn i uradnik spustil o b je dnem z vlakom št. 2125. tudi vlak št. 211 , kateri vozi nekaj časa po istem tiru, kaki r prvi . Baar moral b i tedaj svoj vlak zadržati. da s tem zakrije nemarm ost prometnega uradnika. Strojevodja tudi ni zamogel dobro videti, ker ga je na tein zaviralo izpuščanje kondenzirane vode iz cilindrov ; zapazil je tedaj prepozno, da se vozi vlak št. 211 njemu nasproti. Zapiskal je sicer trikrat, uporabil parno zaviralo in spustil par v parne cilindre od nasprotne strani ; ali vse to ni pomagalo, vlak a trčile sta skupaj . Na tej progi ni tudi nikakih kontrolnih čuvajev. katera. ái pregledavali premikala ; najbrže zopet radi varčnosti . Predpisi zahtevajo tudi, da kadar odide jeden vlak, mora priteč i deset minut, predno odide zopet drugi vlak ; in vendar določen je na tej štaciji čas za odhod vlaka št. 211. ob 4. :pri (i', in čas za odhod vlala št. 2125 . ob 4. uri 10'. Razume se, da vse to le radi varčnosti . Sploh se imenuje vlak, čegar vlakova vrvica je napeljana le do prvega zaviračevega sedeža . in ako ima več tovornih kakor pa osebnih vozov. osebni vlak, ne pa mešani vlak in mora radi tega tudi hitreji voziti. Mej Wesely-Zgornje-Crkve in 'l'abor- Ražice ne vozijo sploh nikaki tovorni vlaki, ampak morajo vso težo prevažati le osebni vlai i, ne da bi se pri tem oziralo n a predpise radi odstotkov zavirane vlakore teže . in sploh na predpise glede zaviral. S tem ravnanjem prihranijo se štiri tovorn i vlaki, plačilo od kilometra pri tovornih vlakih in višji plačilo o d pire. Kar se tiče razdelitve dela železničarjev, spregovorili smo o tem uže preje. Baar prevozil je v preteklem mesecu ,juniju 4638 kiiornetro' . Kedo je tedaj kriv nesreče, katere se dogajajo? Gotovo n e strojevodja, ampak le prokleta varčnost, katera pa ni na svojem mestu . Dne 13. septembra trčila sta dva vlaka skupaj mej postajam a Metulje-apatija in Jurdani ; to nesrečo provzročila je uradnikov a nepaznost Strojevodja jednega vlaka . zamogel bi mogoče odvrnit i še pravočasno to nesrečo ; ali kako naj stori to, ako je mora l bivati na stroju čez 33 ur ! Ali ,je bilo njegovo stanj po take rn naporu, še normalno'? e Se veliko drugih nesreč zgodi se le radi predolgega delavnika ; ako je človek popolnoma utrujen in izdelan . postane nekako to p ne pazi dosti na nevarnosti, katere mu pre ete od vseh strani, in zato pripeti se tako mnogokrat . da, je ta ali oni železničar povožen Pač lahko se reče, da življenje železničarja ni nikdar varno, in z njegovim tudi življenje , popotnika . Strast, napolniti si kakor hitro mogoče nenasitljive žepe, zavira popolnoma razvoj železniških naprav. katere bi ne koristile le železničarjem. ampak tudi drugemu občinstvu in celemu prometu . Zato smo pa tudi zaostali v Avstriji v železniških rečeh . 5. Pravice železničarjev. Ne le. da fasl4 clujejO železničarja različne in mnogobrojn e nevarnosti. in da mora mnogo dalje časa in veliko težje delati kakor pa drugi delavci . on je zraven še najbolj odvisen od s\ oji h izkori čevalcev. in njim nas proti popolnoma brezpraven. Stroga vroditev službe, ka,tui a se mora izpolnjevati z največjo na,tanjčnostjo , uvedla jc pri železnicah popolnoma vojaško disciplino . Ta vojaška disciplina pa naredi železničarja sužnjem njegovega predstojnika , in daj, poslednjemu vso pravico . Naša buržoažija. katera je vzgojena v policijskem duhu , si ne more misliti nikaku dvige discipline . kakor le one, katera se vbije ljudem v glavo s palico . Ona, ne more nikakor razumeti , da vlada prava disciplina le mej onimi ljudmi. kateri so slobcdni in ki opravljajo svoja službo prostor oljno in radostnim srcem . Disciplina je pri nji identična s subordinaci,jo . s popolnim pokoravanjem. toda ne poro. avan jeni dolžnosti, ampak osebi predstojnikovi. Kadi tega je železničar popolnoma odvisen od svojih višjih in store oni ž njim kar hočejo. tako da postane sčasoma popolnoma njih hlap, c Nauči se biti ponižnim . servilnim ter lizati petF, drugih, in to tembolj, ker vidi . da avanzirajo preje serviln e kreature,. Tudi uradnik, kateri je proti svojim podložnim surov , silo it in dc spotičen, liže pete svojim višjim kolegom, ker vidi . da zamore na ta način mnc go preje zlesti male višje . Na tri način goji se pri železniški službi najnižii servilize m in protokci jsko gospodarstvo, in radi ' sega tega se nE, smemo čuditi, da se s takim postopanjem izgojajo tudi različni ovaduhi . L že službena prisega jasno priča služabniku, kako odvisen j,e od svojega vodstva : s to prisego ne zaveže se samo, da bod e natanko izpolnjeval vse uže obstoječo predpise, ampak tudi še vs e druge, kateri se bodo ,,še le izdali-. Na koncu službenega reda južne železnice je členek, kateri sledeče pravi : „ Vsakdo, kedor vstopi v službo te družbe, zaveže se, da s e ne bode pokoraval vsem uže obstoječim predpisom glede služabništva , ampak tudi vsem drugim predpisom, katPi i se bodo še pozneje izdali” . Slične so pa tudi točke, po k ateiih se služabnik odpusti iz službe. Po § 14 službenega reda južne železnice, zamore družba 26 odpustiti svoje služabnike . „ne da bi se jim povedali vzroki . zakaj so odpuščeni` ; zraven tega ima pa še družba pravico, da odpusti provizorično nastavljenega uradnika in , služabnika,, „ne da bi ji m preje službo odpovedala”, in pri vsem tm nimajo poslednji nikak e pravice zahtevati od družbe kakega odškodovanja. Brezpravnost služabnikov določena, je tedaj uže v paragrafih , in vsakteri železničar si lahko sam izvaja vse posledice take odvisnosti . Prva posledica teh določb je. da se postopa jako surovo s služabniki . Ako jih obsiplje kedo še s tako grdimi in podlim i psovkami, morajo vendar le molčati k vsemu temu, in kolikor manj je olikan uradnik, toliko brutalneje postopa napram svojim podložnim . Ako zagreši on kako službeno napako, zavrne jo navadn o na ubozega služabnika in ga radi tega še kaznuje . Pa ne samo psovke morajo požirati mirno služabniki, tudi zaušnice, udarci p o obrazu so kaj navadne stvari liri železniški službi . V tem oziru znana so posebno imena : Kitbik (prometni ravnatelj), Messerklinger (prometnega ravnatelja namestnik), obadva iz Linca, Weber (olicijal ) v Leo bn u itd . Marsikateri nižji uradniki. opravljajo razven svoje službo, še kako postransko delo : tako prodaja jo nekateri kruh . Svoje, podložne pa silijo potem. da kupujejo kruh pri njih, in ako tega ne store , naučijo jih radi tega na različne načine . 1)a se pa s takim postopanjem pregrde zoper postano. za to se malo brigajo. Ravno tako ne puste v miru tudi žen svojih podložnih, in jih zasledujej o z različnimi podlimi nameni ; ako jih žene kategorično zavrnejo , trpeti morajo za to njih poštenost, njihovi možje. katere potem uradnik prav rafinirano šikanira. Zelezniški paznik (sold v „B~heimkirchen” zasledo' al je s svojim soraštvom čuvaja B ., kat;ri je služboval uže 26 let . Pri vsaki priliki nalagu,l je štaci jskega načelnika o kak cem izmišljenem pregrešim čuvaja, in siromak bil je vselej kaznovan, nm da bi ga bili popraje zaslišali. B. pritožil se je na direkcijo, toda vse je bilo zamanj . Ko se je pa jedenkrat pritožil naravnost pri št.acijskem načelniku. odpustili so iz službe njegovega sina, ker je. baje preveč bolehal. Seveda, disciplina ne dopusti, da bi se pritožil nižji zoper višjega . Taka „disciplina ” je grob vsake pravice . Ravno isti čuvaj moral je plačati jedenkrat radi laži isteg a železniškega paznika kazen 50 kr , in zraven odvzeli so mu š e dve premiji v znesku 18 gld . ; kaznovan bil je tedaj n a izgubo 18 gld., plača njegova znašala ,je pa me- sečno 24 g l d. ! Uit, služabnik delati mora kot živina in zraven molčati ! Kako dobro spojene so vse različne vate železniške korupcije, svedoči nam najbolje slučaj, kateri se je primeril v , .Steyrju" . Tam hotel je štacijski načelnik Handatanger s svojim verni m slugom Pelikanom natvesti magacinskim delavcem 36 urni delavnik . Ko se je delavec Kaltenb~ck tej nameri ustavil in rekel, da j e kaj tace ga nemogoče, odgovoril mu je uradnik Pelikan, da bod e že on skrbel, da se odstranijo taki trdoglavi delavci, kakor , je preje omenjen. In res, Kaltenb~ck odpuščen je bil iz službe sredi zime, ne da bi ga bili preje zaslišali . S talnimi sredstvi silij o ljudi k nepostavnemu delavniku . Zgodi se tudi večkrat, da višji vedoma pri pitanju protckola izjavijo napačno, da le zavrnejo krivd o od sebe na svojega podložnika . Ta „disciplina” kriva je tudi. da se vkoreninjena zla le težk o odpravijo . Domišljavemu uradniku pripoveduj kolikor hočeš, vse ti ne pomaga nič ; njegov nazor mora prodreti in če je še tak o slab in napačen, kajti on misli, da bi se s tem liže rušila disciplina, ako bi obveljal kak nasvet podložnikov, če tudi je dober . Na marsikaterih štacijah, uredilo bi se lahko delo popolnoma redno , če tudi je malo služabnikov, in promet velik . Ali štacijski načelnik razdelil je delo po svojem, in dasiravno pr , tej neumestni razdelitvi trpe služabniki po nepotrebnem, n moreš ga pregovoriti , da bi razdelil delo pametneje . „Disciplina =`, kakoršno jo razume vajo ti gospodje, je pač vodna nasprotnica vsega dobrega in red nega, in ravno tako tudi pameti. Najgrozovitejše pa vlada ta disciplina v slučajih služabnikov e bolezni. Dva tipična slučaja take „barbarske discipline .' primerila sta se v „Steyrju •` in „Lraunau- u . Na prvi štaciji poškodoval se je Sakovič, ko je moral vzdigava,ti zelo težke stvari . Zelezniški zdravnik dr. Sp~ngler rekel je pa, da bo lezen le simulira in m u je še pretil. da ga bodo odpustili iz službe. Xa to obrnil se je S. na višjega železniškega zdravnika dr. Rais-a, kateri je pa ravnal z njim še suroveje, in ko ga je preiskal na jako brutalen način , izjavil se je tudi ta zdravnik, da je d . simulant. X a to zapovedal o je obratno ravnateljstvo v Lincu temu siromaku, da mora zapustiti takoj svoje ležišče, drugače postopalo se bode proti njemu disciplinarnim potom, kajti dokazano ju . da ni v resnici bolan . Kmalo potem prišel je k nevarno obolenemu inšpektor in mu svetoval , da se naj raje lepim načinom uda, ker mu vse to ne bode nič pomagalo, in je pristavil še sledeče : „Vrjame se le našim železniškim zdravnikom, vam tako ne!” V r- h u tega sumničil g a je še, da je doposlal on časopisu „IJisenbahner” dopis o delovanju R. pl . Steinerja'.'}. Hoteli so potem S. premestiti v zapuščeni Y Zartlersdorf", kjer no bi bil skoraj z nobenimi ljudmi prišel v dotiko . Zakaj je vodstvo nameravalo to, je pač *) Redakcija tega strokovnega liste izjat ila je . rIa to sumničenje n i opravičeno . 28 dobro vedelo. Ali po nasvetu dr. Klotz-a podel se je siromak na Dunaj in se dal preiskati na kliniki profesorja Neasser-ja ; tu s o konsta,tovali ž1P1čn0 bolezen (travmatična nevroza), katera boleze n je nastala -sled poškodbe na štaciji, in da je v teras slučaja simuliranje popolnoma izključeno . ekc`b! sličnega pripodilo se je tudi sprevodniku Pavlu Singerju. kateri je ponesrečil mej vožnjo. Preiskala sta ga dva elezniška zdravnika*) in se izjavila, da je sposoben za delo . Sel je na to v dunajsko bolnico. in profesor Y ,n.edi>ct zaliteval je. da mora radi svoje bolezni ostati v bilnici. Na to poslal je Singer spričevalo tega profesorja ravnateljstva v Line . kot odgovor dušl o mu jo poročilo. „da, je kazenskim potom odpuščen iz službi c . k~• . državi -lili železnic” . Za to .,veselo poročilo", im -A se je zala.valiti pri lelezCllšk:em11 zdravniku dr. Reiss-u, kat,ri je še vedno trdil, da je Sini c,r simulant, ne da bi ga bil še jedcnkrat preiskal . a to jo bil dalje časa na kliniki profesorja Benedikta . rI 'a dva služabnika bila sta torij disciplinat ii kaznovana . ker so višji uradniki . v teras slučaji ::elezniški zdravniki trdili . da sta S11Tiulanta . akora' rlo so -opovrgli to trditev zame medicinsk e kapaciteto . To je pač surovost, katera nas spominja na srednj i vek. Da nista bila obariva člana strokovnega društva železniških služabnikov . bi se morda riE; bilo postopalo proti njima tako trdo ! „Disciplina” provzročia je tudi na postaji ,, L~log,;rnitz•` nečuveno surovost. Delavec. kateri se je ,jako težko poškodoval, mora l se je prenesti v bolnico ., Dunajsko No v,a mesto in ker jc bila temperatura, 6° pod ničlo, zahteval se je za vožnjo zakurjeni vos , čemur se je pa štacijski načelnik protivil . Ko so ga, opozorili n a njegovo brezsrčnost in surovost, odgovoril je . da je mislil , p-o škodo v ani je železničar! 'Pake pojme o disciplin i vbijajo tedaj uradnikom v glavo. in potem ni čuda . da oni mislijo , železničar je živina, s katero se lahko dela kar se hoč e Pri takih razmerah je tudi razumljivo . da hočejo višji . vsak in tudi manjši poskus večje sti obode udušiti liže pri njega porod:. Ta višja gospoda sovraži seveda najbolj socijalno dLlnokraeij, , katera skuša narediti iz železničarjev može . prave može. ki naj mislijo prosto in neodvisno ter spoštujejo v samih sebi človeka , in tudi v svojem predstojniku le človeka, ne pa kakega boga. Socijalna demokracija razbistrila bode tudi pri železničarjih pojem dolžnosti, no pa tako surova „disciplina`, kakoršna vlada seda j med njimi . Zato pa skušajo z vsemi sredstvi, da bi jo zadušili. Služabnike odpuščajo, premeščajo, po nepotrebnem naučijo in kaznujejo, odvzemajo jim dvora .ae za shode itd. — V „Klostergrab-u ” x ) k[ej tena l il jo tn~i tirani dr. Rei ii I .itlea . -- 29 - : bili so premeščeni vsi služabniki na druga mesta . na štacijo „Hieflau” pregoTOrili so gostilničarje. da niso dajali več; svojih prostorov ra zborov ane železničarjev . Se celo čisto nedolžno vesc; llc0 hoteli so preprečiti. katera nakana se razvidi iz sledečeg a odloka. kateri ga so poslali na načelništva sledečih štacij : „St. Mihael”, ,.I.• obeh" . ..Hieflan", ,.Amstetten" . ,.Eisenerz`•. ,.Knittelfeld •• . ..Vo1 delnberg" itd . in kateri se glasi doslovno : I' o v s o m tajno se Vam naznanja, da se koda vršil a dne 4. avgusta t. 1. v ,. Selzthal-u °• ustano-\na veselica socijalno derncrkratičnega strokovnega železniškega društ\ a, h kateri \ eselic i so zunanji služabniki povabili v njih strokovnih listih. Ako se bode tedaj kateri vaših podložnih prosil za ta čas odpust, odbijt e mu p] nšn,jo z motivacijo . da to ne dopuščajo službeni ozit•i . in ne spuščajte se nadalje z njim v nikako razpraa lian je ! Skala . V t( m odloku pozivlja tedaj obratni ravnatelj Skala štaci jska a načclništ< a . da naj z lažjo zagovarjajo nedovoljenje odpustov ; kajti oni služabniki, kateri so bili res potrebni v službi, bi ita k ne prosili za odpust. Ravno take „službene obzire” navajali so tudi kot vzrok. ko so prosili delegirani služabniki za odpust. da se zamorejo vdeležiti shoda železničarjev . Prepo cduje se pa tudi vsaka možka beeda . vsake odkritj e nečuvenih razmer . _Na strokovne list, železničarjev pazi bistri m okom d~ žaN ni pravdnik, kateri redko kc-daj zamudi priliko zaplenit i članice. v katerih se ožigosajo razmere na c. kr. državnih železnicah . V' zadnjem času je malo bolje . ker so porotniki navadn o oprostili založenco . in zato pazijo državni pravdniki, da so ne blamirajo, prepogostorna . Zelezničar je tedaj ' vsakem oziru brezpraven. In ravno v postopanju riapr•am neodvisnim organizacijam . vidi se še le to sramotno prano stanje železničarjev . Ako izgovori socijalni demokrat besedo „revolucija”. takoj je polno policistov in drža, Triih p~ avnikcrv okolu njega, kateri ga tirajo pred sodišče in ga dolže , da hoče sedanji družabni reci silomtL prevrniti ; vsi ti preganjalc i vedo pa dobro, da socijalnpdemokratični progam tega nikjer n e prope eda je. in da so vsi socijalistični govorniki liže sto in stokrat dokazali . da socijalna demokracija noče prevrata silom doseči , ampak le razsvetljenjem in podukom ljudstva. ln ako hočejo socijalni demokratje to točko svojega programa izvrševati in sklicujejo v ta namen ljudske shode, da poduče tam narod o njegovi h težnjah, in o pomočkih njegovo stanje zboljšati : ako vstanovljajo stroko\na društva in liste. tedaj se jim nasprotuje z različnimi policijskimi šikanami, da bi človek res lahko mislil . da hočejo pripraviti delavce do obupa in jih privesti na pot sile, da bi jih potem toliko ložje 1gonobili. Sploh pa potrjuje tolmačenje. da je 3b namreč železničar suženj, tudi postava. Sužnji v starem in tlačani v srednjem veku, niso bili gospodarji svojega življenja, kajt i samomor smatral se je kradežem na posesti gospodarja ; on imel je tudi pravico, da dovoli svojim podložnim ženitev ali pa tudi dotično prošnjo odbije, ako je mislil, da bode tlačan preveč zaviran pri delu radi svoje obitelji. Ravno isto določuje glede nižjih uradnikov § 37 službene pragmatike c . kr. državnih železnic, kateri predpisuje sledeče : ,Tradniki, kateri nimajo na leto najmanj 600 gld plače , uradniški aspirantje ali vnloliteri morajo prositi za dovoljenje ženitve pri generalni direkciji, ali pa pri železniškem obratne m ravnateljstvu = . 4T isto kategorijo spada tudi odredba obratnega ravnatelj a Drahtschmidt a glede prostega časa čuvajev. kakor tudi določbe , da mora služabnik prositi za dovoljenje pri ravnateljstvu, ako hoč e v kaki privatni stvari nastopiti sodnijskim potom . Pri takih razmerah je pač naravno, da skušajo zvrniti uradniki bodisi višji ali nižji pri želr ;zničnih nezgodah, vso krivdo na služabnike. Tega pa ne pomislijo, da služabnik le izpolni od uradnika mu diktirano povelje . ali pa, da radi prosilnega truda n o zamori', iz1 všiti natan j čno naloženi mu posel . Davno tako borniran je tudi odlok gtnrralnega ravnatelja državnih železnic g. pl. Bilinskija . v katerem pozivlja služabnike, naj „inštrukcije” razumevaj o tudi duševno. ne pa izvajajo samo mehanično. .la, g. pl. IlilinslLi, dobro bi uže bilo. sliko bi jih zamogli izvrševati služabniki le -nehanično ! Ali pri teni zavirate jih ravno vi in vaši uradniki . ker jih mučite s predolgim delavnikom . Kako jako disciplinirani s o služabniki v smislu in koristi višjih . in kako vestno izpolntjej o svode dolžnoAi. priča o tem najbolje nesreča, ki se je pripetila pri Okrisku Ker je bila železriična proga poškodovana, izkočil j e stroj raz, tira. in da bi zavirač Kestjak zapustil svoje mesto, lahko bi se bil rešil . Ali .. inštrukcije zapovedujejo, da se mora v take m slučaju zaviralo jako mocnn pritegniti ; on je izvršil predpis in našel smrt pri izpolnjevanju) svojih dolžnosti . Ali ni te nesre e naju, č krivo ravnateljstvo državnih žé1eznic, katero ni nastavilo na celi progi Okrisko-Brno nikakcga čuvaja ? Da so železničarji politično brezpravni iri materijelno popol noma odvisni . o tem pričajo tudi zavarovalnice proti bolezni . ne sreči in starosti. T.;že bolniške blagajne, katere vender vzdržavajo večinoma služabniki, in katerih namen je . jih podpirati v slučaju bolezni , niso popolnoma v njih rokah, ampak le na pol. Drugo polovico odbornikov imenuje pa oskrbništvo, in vrh tega je še predsedništv o vedno v rokah družbe . Ne bodemo tu naštevali kake krivice se gode služabnikom pri volitvah v odbor, resnica je, da nima 'o ni 1 3 1 kakega vpliva ravno tisti, kateri največ vplačujejo. Se mnogo slabeje je pa pri tako zvanih .humanitetiih železniških zavodih . — Provizijski sklad c. kr. državnih železnic je v področju generalno direkcije, zraven nje obstoji le še odbor, kateri pa nima nikake svoje volje, ampak pleše, kakor mu gode direkcija. Pri priviligirani družbi državnih železnic ima omenjeni sklad popolnoma v rokah centralna komisija, katera se sestavlja iz jednega člana oskrbništva , generalnega ravnatelja . štirih centralnih ravnateljev . tajnika oskrb ništva JI1 1 c'seclnil,a erfcl a~rie u t sjnišl~ a . 111 čl j tedaj ni rE jednega služabnika, in z denar jem služabnikos razpolagajo popol noma tuji ljudje, kateri svojo moč večkrat zlorabljajo v različnih protekcijskih manipulacijah . Tako določa § 20 provizijskih pravi l c. kr. državnih železnic. da izgubi provizijonist, kateri se ustavlja zopet ustopiti v aktivno službo . l so praE o do provizije . Dobro je pa znano pod kakimi pogoji zahteva vej krat vodstvo c. kr. državnih železnic ocl svojih služabnikov vstop v aktivno službo : slučaja Sakovič in Singer pričata o tern dosti jasno . Dasiravno služabni k radi istinite bolezni ne more nastopiti službe . vrjame se vendar samo zdravnikom, kateri v mnogih slučajih izjavijo, da je dotični k le simulant. In revež zgubi radi to krivične izjavo svoje krvav o zaslužene nov,:e, katere je moral ] greje vplačevati \ provizijski sklad . Pri družbi državnih železnic, nahaja se še celo članek XV , kateri določa. da zgubi tudi dotičnik pravo na provizijo. kateri s svojim poniIijam škoduje i> teresom clružbi:, : ri. pr. arsn zapeljuje kedo drugo k nopokorščIIii. ali če se sploh slabo vede. Da merij o te besede najbolj na. organitorane in zavc,drru služabnike . je pač očividno. Pri vsem tem pa ni podpora provizijskega sklada baš tako znatna : po > prati izijskilr pravil ima pravo na provizij o le oni . kateri je uže 10 let član tega zavoda . in sicer na 40°/a svoje plače. Jako redko kf,da j se zgodi. da ima kodo pravo na višino calc, plače, ker bi moral biti član zavoda 35 let, kar sr pa Sc,vcda skoraj nikdar ne zgodi . 1)a imajo žc1ezniška podjetja te sklade popolnoma v svojih rokah. razvidi se tudi iz tega . da jih morajo služabniki vzdrževati skoraj sami . Od vsacega goldinarja, katerega dobe kot plačil o za svojo služen, vplačevati morajo 5 kr . in vrhu tega odtrga, s e jim šu marsikateri krvavi novčič kazenskim potom . Dohodki sklada pri družbi državnih železnic bili so leta ] 893 sledeči : 4 734 gld . 29 kr. vplačalo se je kazenskim potom. 60191 glcl . 95 kr. vplačala je družba iri 225 756 gld . 59 kr . znašala je vpisnina članov : lahko se tedaj razvidi v čegar korist pobirajo se dohodki za skla d tudi kazenskim potom. lNajbolj izkoriščevali so se pa služabnik i ko se je leta 1863 potrdila postava. katera je zapovedovala podjetjem, da morajo za vse telesne poškodbe, katera niso služabnik i sami zakrivili . izplačati jim gotovo svoto . Razume se . da so od sedaj pazila ravnateljstva pri vseh ne srečah k na to . da so zvrnila vso krivdo nesreče na slllabnika ; špekulirali so namreč na nerazum ubozr,ga in neolikanega človeka , kateri je hvaležno sprr,jel kako ma l in svoto. in bil za njo še hvaležen. ker ni vedel. da bi moral dobiti več. Surovost segala j e calo tako daleč. da so dajali ti'žko ranjenim sldžabnikom podpisavati listo. na >;aterili je lJilo napisano. da pripoznavajo, da so zakrivili sami nasrečo . Ako so je pa kodo resno ustavil takem u početju, začeli so proti njemu prav do . ker so računa!i na siromaštvo in dobro kodeli . da ne 1JodE, mogel služabnik plačevati svojega advokata. 'Pake pravda. za, ]ačovali so na vso mogočo načine . dokler se ni rldal siromašni služabnik ter odjen jal . Pri dunajskem trgovinskem sodišču io šel sedaj osem pravd proti južni železnici. naj starala maj njimi je datirana drle 20 . junija 1893 ! Kako surovoga in nočlotiToškoga rniš] j(n ja ,je vpra\ ništ\ o :lužno železnice. priča nam najbolje jcsden odstavt,k rlierlcga advokata. kateri je vodil Kak do proti lednemu služablllikil. katororrliz str, bili obe nogi odtrgani, in kateri jo zahttic al odškodnin) 10 .000 gld . Odstave k se glasi : ,.No bodemo preiskovali . li rjo bodo morda di>ti~"nik . ako zahtevana se mu prisodi od njega odškorlrlilla. še bla grov al oni dan . kateretiil, se ia lJnr1osrocčll: gotova pa je, da bi ga njegovi snd1'ug 1 zavidali za odškodnino . Trl e, tudi je nnogoč e ])r('trpetl mora l mnogo boli čin" . Seda) . kJ se je razširilo zavarovanje proli nesrečam . nima tudi postava. katera, zavazliji' ])Ocljotrlitva, da odškorti>jo.jo služabnike . kateri so se ponesrečili v lljihoNil] slu,r bali . za žo1oznieat j e nikaktfga porn+lina več. Kajti .,zatiTarEJl-arl jo proti nasročam•` ni ni kako zadostno nadomestilo zgaraj omenjeno postave. Najbolje bi bilo pač. da se ohrani postava . lin za\ arov €Ulje proti neSreLcam . Ali kodo bode pričakoval od tali podjetij. kotera svoje delavce nečlov ški izsesavajo. in a,kr> siromak v njih službi ponesreči. vržejo brezsrčno na ulic-h da bi postopala ona Ila,prarn sc o,jirn služabnikom človeško? Ako jih sto in sto postav ne sili v to . ostanojo vedn o stari barbari Gnspocljo milijonarji sr p pač preubožni . da bi podarili kaj svojim clolac ceru ! Kadar pon o skedo jzlrrn slriž1Ji. iztirajo :reči ga čisto navadno in mu dajo par pcokletih krajcarjav kot miloščino. Delavcu Matija Knapiču, kateri ;o delal pri lužni želemici skozi 40 let. dalo je to podjetje jeduokrratuo podporo - - 40 drl d . $o nesramneje postopalo pa jo to podjetje llapram delavcu Petričeku. kateri je ponesrečil pri južni žEJlezrli~i. lJrElžlJa nabirala j e milodare pri svojih služabnikih . sama pa ni drla zraven niti jednega novčičar' Tsakteri proletarec je rle<a r)ovzrlignjc ni v p1enaenitaški stan . Fevdalci in meščani izsesavajo tedaj pri %alcyrni( ah v bratovski slog i ubogo proletarce . in ta bratovska sloga teh tlačiteljev kri\a j e tudi. fla se je do sedaj storilo tako Tnalu postavnim potom za železničarje Pa tudi podrža\ ljenj& železnic nam jasno priča . da vlada celo države, bril io afijaa. Koliko miljonov ,je liže dala država raz ličnim akcijc>naaiiom ! ln st daj hočejo tudi severo-zahodno železnico podežaTZt1 na način. po kopni bode moralo plačati zopet ljlič(st\ o 20 miljonov goldinarjev gospodu rl aiisSig-u in njegovim drugim prijatelj(m . To velikansko svoto . katero hoče država podariti tem pijavkam trpečega ljudstva . moral bode seveda izplačati zopet v največji meri prolc-tarijat. i .. katerega bodo izsesavali s pomočjo indirektnih davkov . Kje pa ,je rešitev za železnicarje ? Omenili smo uže . tla sedanje moderno proizvajanje izpodkopai a samo sebi tla, in da n, jego\ a pot pelje naravnost do revolucije. in da ravno železničarstvc> pospešuje najbolje ta proces . S 34 svojim kapitalističnim preduciranjem upropastila je sedanja čl o veška družba uže miljone ekzistenc in jih bode še več ; s tem svojim ravnanjem pa le pomnožuje število proletarcev, kateri so nezadovoljni s sedanjim družabnim redom, in kateri so pripravljen i vse žrtvovati, da se izpremeni in zboljša sedanji korumpiran i družabni red. Proletarec ima pa le radi svojega Lužnega stanj a ta revolucijonarski instinkt. Zato bili so tudi proletarci uže več krat zlorabljeni od buržoazije, katera je siromake omamila z različnimi pseudo-liberalnimi frazami. in se potem okoristila z njihovo krvjo. 'Pako so priborili proletarci leta 1789, 1830 in 1848 s svojo krvjo prostost buržoaziji. $e leta 1871 deli se za so peljati svojemu iastinlLtu in so se borili za burzoaZljáke pravice ; to svojo zmoto plačati so morali pariški komurlardi s potoki krvi. To se je pa sedaj uže spremenilo. Naloga proletarijata je, da spozna natanko sedanje razmere ; piepričati se mora najprvo o svoji ustni moči . in o moči svojih nasprotnikov . Ker vidi . da sedanji družabni red vodi naravnost do propada, opustiti mor a tedaj vse . kar bi mogoče zadrževal() ta proces . zraven mora p a tudi vse podpirati, kar pospešuje ta proces . Pot do prepada zaviral i bi pa proletarci jaku. ako bi dali buržoaziji priložnost . da upotrebi svoje velike politična moči. posebno pri, vojaško moč proti delavskim organizacijam Delavci organizirati moralo s+ , kot politična stranka proletarcev. dir poteg lahke v vsakem slučaji politični moči buržoazije, postavijo nasproti si oj() politično znoči . Nalogo . vse proletarce organizirati politično . prevzela je pa soc, ij al n rti dmokraci j ar . 8ocijalnodomokratična stranka je tedaj revolucijoriarlra. toda le v tem smislu . da hoče, stoječa na naravnem ekonomičnem raz • premeriti temeljita sedanji družabni red, in ga spromffiiti 3 kolektivističnega. v katerem bo vladalo vzajremstvo vsega . f)a bi socijalna dernokraciia s politično organizacijo proletarcev kolikor mogoče posptšilrL naravno pot sedanjih razmer, za to poslužuje se vseh onih sredstev, kateri sczaanijo proletarca z njegovim stanjem in njegovo nalogo ter ga pripravljajo duševno in telesno za boj . Katera so pa ta revolucijunarna sredstva, katerih se državn i pravdniki take boje ? $o li res vile, kamenje in smodnik on a sredstva? Ne, sredstva . s katerimi se proletarijat organizira . so politične pravice, da se mu lahko um razbistri . in pa vspehi na materij elnern polju, da ostane tudi telesno krepak . 8ocijalma demokracija organizira prolotarjat s pomočjo društev , shodov, časopisov, volilne pravice iu šole ; organizira ga tud i s pomočjo knzjšega delaJnika . prepovedi nočnega dela. omejitve ženskega in otroškega dela i. t. d. Kar se socijalizem poteguje vedno za te zahteve, podpira s 3 5 tem ekonomičen in potitičen napredek, in skuša vresničiti to, ka r se prejšnjim meščanskim revolucijam ni nikdar posrečilo, ker ji m sploh ni bilo resno s to stvarjo . In ravno v Avstriji potrebujem o največ naprdlka. Kajti mi zaostali smo v vsakem oziru ; pri nas vlada še yedna policaj in državni pravdnik. Uže večkrat konštatirali so poslanci, in še celo vladi prijazni poslanci, da krše uradniki už e itak male pravice, katere so dovoljene v društvenih postavah. In kar nam puste še okrajni glavarji in žandarji, to nam vremo državn i pravdniki z zasledovanjem našega časopisja . In vendar zahtevam o mi ta politična prava le v to sCrho, da pospešimo s pomočjo izobrazbe proletarcev ekonomski razvitek . Za ta naš napor moral i bi nam biti državniki še hvaležni. ker mi h o č ern o z a p r e č i t i ravno v s a k o p r e l i v a n je k r v i. Mi rabimo prostost govora , da zamremo podučiti tlačenega o njegovem razmerju napram podjetnikom, da ga uniformiramo o njegovih dolžnostih in pravicah . Mi rabimo prostost besede . da pokličemo proletarce na pomoč , kadar je kaka svobodomiselna naprava v nevarnosti, ali je treb a priboriti si novo postojanko za tlačeni narod . Temeljni državni zakoni pripornav a;jo jednakost vseh državljanov pred postavo, in radi teg a ima tudi proletarec pravico. da se bojuje ze svoje politično prepričanje, in te pravice poslužuje se kolikor mu je le m og o°e. Le ozkosrčnost in bojazljivost posedujočih slojev . in avstrijski policijski duh kratijo nam naše zajamčene pravice . Najboljše podučilo sredstvo za proletarijat je splošna . jednaka in direktna volilna pravica. Mi jo rl~ potrebujemo le za, to. da pridejo v parlament nevstrašeni možje . Kateri bodo branili pravic e proletarijata . ampak glavno vidi tega, da bodemo mogli zanest i in razširiti svojo agitacijo tudi v krone, kateri so nam bili do sedaj zapr+ ti . Zahteve pa, katetre imenujemo varstvo dela\ ca" potrebujemo , da ne oslabi proletarec, popolnoma reko se hoče prerneniti družabni red na bolje . tedaj pote ebu jemo za to duševno in telesn o trdne, ljudi. Predolgi delavnik pa umori človeka duševno in telesno , in vničiije otroke v nježni mladosti . Pa mi ne zahtevamo sam o postav, katere bi uredile razmere pri delil, ampak zahtevamo tudi garancijo. da se bodo te postave iz\ rševale. Najbolja garancija tega smotra, so pa delavske organizacije ; zato se mora vse pod pirati, kar krepi te organizacije . Delavcem dati bi se morala po polna koalicijska svoboda, da bi sklicevali lahko vedno in povsod i shode, na katerih bi so posvetovali o svojem stanju, ne da bi jih policija ali žandarmerija pri tem zavirala. Treba nam je tudi ne odvisnih obrtdh nadzornikov, kateri na;j bi se volili iz vrst delavcev ; o osemurnem delavniku. o nedeljskem počitku treba nam ni še posebej govoriti , ker te stvari so vsakemu jasne . 3 Aii vsa ta sredstva so vspešna le tedaj . ako so organizacij e močne, in podlaga vsega so strokovne organizacije . Strokovne organizacije so šole . v katerih se delavce pripravlja za prihodnji boj : tam sliši od svojih sodrugo v. da se mora \ edno boriti proti izkoriščanju, in tam ima tudi za v( t,je in oporo proti prehudem u tlačenju . Dolžnost železničarjev je tedaj . da stopijo pogumno v boj ; katerega bijejo proletarci proti svojim tiranom . 'budi oni so proletarci, tudi nje se izsesava do mozga. Njihovo življenje je poln o težav. njihovi dnevi so trudapolni. njihove noči polna skrbi . Njih življenje ju kratko. njihove žene so izstradane. njih ot;oci so bolehni. in olji savni so brez pl a,ve olike, pravica in varstva. Y potu svojega obraza trudijo se za žepe drugih. sami dobe pa komaj toliko. da, ne armirajo gladu . Ali bodete železničarji mirno gledali, kako se bojujejo vaši bratje in sestre s svetim navdušenjem. da pribore tudi za vas svobodo in človo'~k čast? Nočete li sodelovati pri velikem in plemenitem delu osvobodenja delavskega stanu ? Hočete li samo sadove boja liži ati . boja samega se pa ne udeleže\ ati ? Ne . prepiičanl smo, da so tip, vprašanja nepotrebna! ~ž e sedaj šteje strokovna organizacija a\. atrijskih železničarjev 20 .00 0 članov : ali to vendar še ni dovolj. vsak mož. služabnik. delavec, p oduradnik in uradnik mora pristopiti k organizaciji . Mi rje sinemo preje odnehati. dokler ne stoji zadnji mož v naših četah : še le potem začeli bodemo \ osolim in nadepolnim srcem pravo delo . In naj nam Drete gospodujoči sloji z ,ječami. s policijsko sabljo in vojaško puško. mi se ne vstrašimo ! S pogumnim _pogledom in z neupognjenim tlllllk(1m korakamo mi proti svojemu cilju . k e r prepričani smo . da je bOxdOčnOst naša, naš tud i s vet! Socijalnodemokratični program. Sklepi strankarskega shod a avstrijski socijalno cmolcratičnl strank i Hainf eld u (30.131. decembra. (888 in januvarija. 1889) ia p,>})oln,jC 1> na du ra jske shodu o Binkoštih 189 2 I. Načelna izjava. A` strijska sccijalnodemokratičnrra delavska stranka hoče vs e ljudstvo, ne gledé na národnost . pleme in spol rešiti iz okov eko nomične od` isnosti . odstraniti hoče politično brezpravnost in skrbeti za povzdigo d u š e v n e o rn i k e. — Vzroke temu sramotnemu stanj u ni izkati v posameznih političnih napravah. temveč v tem, ker so delavska sredstva monopolizirina v rokah posamernikov Posestni k delavske moči. delavski stan postane tern načinom suženj onih, k i posedujejo delavska sredstva . suženj kapitalistov, katerih političn o in ekonomočno gospodarstvo se izraža v današnji državi . Ako pa posamezniki posedujejo produkcijska (delavska) sredstva, pomerj a to na jcdni strani pa eiconornično, čedalje bolj razžir;jajočc se uboštvo in propad širših ljudskih slojev. Vsled raz` itka tehnike , vsled silnega naraščanja, produktivnih sil, postaja trr, oblika posest i ne samo nepotrebna, temveč odstranila se bode tudi v resnici z a velikansko večino ljudstva, mej tein ko so bodo istočasL! o ustvarili za obliko skupne posesti potrebni duševni in materijelni pogoji. Prevzetje delavskih sredstev v skupno posest vsega ljudstva ni torej zgolj osvobo;enjc dr,lavsk n•a stanu, temveč je izpolnitev zgodovinsko potrebnega razi itka. Nositelj tega rarvitka, more biti le zrrv,,dni in kot politična >,tranka organizovani proletarjat. Pro politično organizirati. ga prepeljati do zavesti njegovega položaja in njegove naloge, ter ga duševno in telesno storiti sposobnega z a , boj in takega obraniti, je torej pravi program socijalne demo kracije, delavske stranke v Avstriji, katera se bode poslužila vseh sredstev, ki peljejo do cilja, in odgovarjajo naravni pravni zavesti ljudstva, da izpelje t> program . Sicer se bode in se mora stranka v svojem postopanji ravnati včasih tudi po okolščinah posebno pa -t-3 ---~ po postopanji svojih nasprotnikov . Izrekajo pa se v obče naslednji temeljni stavki : 1. Socijalnodemokratična delavska stranke na Avstrijskem j e mejnarodna stranka, ki obsoja isto tako predpravice národnosti, kako r one rojstva in spola, posesti in pokoljenja ter izjavlja, da mor a biti proti izkoriščanju mejnárodna, kakor je izkoriščanje samo . 2. Da razširi socija]istične nazore, posluževala se bod o (stranka) v polni meri vseh javnih sredstev, časopisja, društev , zborovanj in zahtcvala, da se odstranijo vse ovire prostemu izraženju mnenja (izjemni zakoni, o časopisju . društvih in zborovanju) . 3. Ne da bi se motila o vrednosti parlamentarizma, ki j e oblika modernega strankarskega gospodstva, poganjala se bode z a občno, jednako in direktno volilno pravico, ki je jedno najvažnejših sredstev za agitacijo in organizacijo . brez razlike spola za vse (javne) nastope in sicer z dijetami (dnevno plača) . 4. Ako se hoče v okviru današnjega gospodarskega reda vsajnekoliko preprečit) propadanje delavskih slojev, njih naraščajoč e siromaštvo, zahtevati se mora nepomanjkljivo in pošteno zakonodajstvo za varstvo delavcev (okrajšanja delavnika, kolikor je t o mogoče. odstranitev otrok od dola itd.) izpeljati pa se mora to pod sonadzorstvom delavcev . — istotaico se mora zahtevati, da s e ne ovirajo delaj ci v organizaciji po trokovnih društvih. torej popolna svoboda združevanja (Koalitions-ti'reiheit) . 5. V interesu prihodnosti delavskega stanu ,je neobhodn o potreben obligatorični, >orezplačni in nekonfesijonelni pmk v ljudski h in izobraževalnih šolah, kakor tudi prezplačni pristop k vse m višjim učnim zavodom : potrebni predpogoj k temu je ločitev cerkv e od države in razglašenje vere za z,l,sebno zadevo . 6. Vzrok neprestane vojno nevarnosti jo stalno vojaštvo, čegar vedno naraščajoče breme, odtujuje ljudstvo njegovej kulturni nalogi . 7. Socijalnodemokratična delavska stranka zavzela bode svoje štališče nasproti vsem ' ažnim političnim in ekonomičnim vprašanjem, zastopala bode vsikdar koristi pr©letarjata in odločnno nastopila proti vsakemu zakrivanju in tajenju stanovskih nasprotstev. kakor tudi izkoriščanju delavcev na korist gospodujočih strank . 8. Ker iudiuktni davki. ki so naloženi na prepotrebne življenske potrebščine, ljudstvo tembolj obtežujejo, čim revnejše je , ker co sredstvo za izkoriščanje in premotenje delavnega ljudstva , zahtevamo, da se vsi indirektni davki odstranijo in se vpelje sam o jeder), direktn, naraščajoč davek. II. Resolucija o političnih pravicah. G ozirom na to, da ima proletarjat svetovnozgodovinsk o nalogo sprerneniti obstoječi gospodarski red . da je pogoj za to spremenitev strankarski boj (Klassenkampf), ki bode zahteval tem manj žrtev, vršil se tem hitrejše in mirnejše . čim bolj obe strankispoznavati in uvidevati pogoje in cilje ekonomičnega razvitka ; da pa skušajo gospodujoče stranke to spoznavanje ovirati in zadržati s postavami in policijskimi naredbami, s čemur se sicer gibanj e no zadržuje, pač pa poostruje, izjavlja shod : Vsaka omejitev prostega izražanja. kakor tudi. vsako mono polizovanje političnih pravic za posedujoče, je sramotno in škodljivo naravnemu razvoju . Zahteva torej polno svobodo za socijalnodemokratično agitacijo in propagando in priliko, da se proletarjat mirno organizuje, torej za sedaj : 1. Odpraviti se ima omejitev polj .:bnE ga bivanja (Freizúgigkeit), torej izjemne naredbe, zakoni o vagabundih in pogonu (Schub) . 2. odpraviti se ima omejitev tiskovne svobode pod različnim i podobami censure in odstraniti tiskovni monopol za posedujoč e vsled Kavcije in koleka, kakor tudi odpraviti prepoved kolportaže . 3. Vpeljati se ima pravica zborovanja in zbiranja s tem . da se odpravijo zakoni o društvih in shodih . 4. Odstraniti se iona monopol posedujočih do politične volilne pravice na ta način, da se vpelje splošna, jednaka. direktna in skrivna volilna pravica (in sicer brez razločka spola od 20. leta naprej, ko se začenja za moža vojaška dolžnost), ker ,je to važno sredstvo za agitacijo in organizacijo, kar pa nikakor ne moti sodb e o vrednosti parlamentarizma. 5. Odkrito zagotovilo za neodvisnost sodišč, brezplačno pravn o pomoč, razširjanje, porotnih sodišč na vse prestopke in zločine , dalje da voli ves u árod porotnike na podlagi občne in skrivn e volilne pravice . 6. Vstvari in izpelje raj se zakon . da se uradniki, ki ovirajo politične pravice posameznikov ali celih društev, strogo kaznujejo . III, Resolucija o zakonodaj stvn. v varstvo de lavcev in „socijalna reforma” . To kar se dandanes pred vsem imenuje socijalna reforma , da je namreč država vpeljala in organizirala zavarovanje delavcev Toti bolezni in nezgodi, izvira pred vsem iz strahu pred naraš cajočim gibanjem proletarjata, v upanji delavce prepričati o naklonjenosti posedujočih strank in slednjič iz spoznanja, da mora vedno razširjajoče se ubožtvo ljudstva vplivati na vojaško sposobnost. S tem, da se izpelje zavarovanje delavcev, zvezana st a dva postranska namena, : Hoče se deloma mtroške za oskrbovanj e vbogih zvaliti od občin na delavstvo in po možnosti se umešavati , morebiti odstraniti samostojne delavske pomočne organizacije . ki so gospodujočim kot šole in vadnice organizacije in uprave trnpeti. Gledé na te razmere izjavlja shod : — 40 Delavsko zavarovanje se sploh ne dotika jedra socijalnega . problema Naprava, ki v najboljšem slučaju za delo nezmožnem u proletarcu daje malenkostno miloščino, katero je -sam drago plačal , ne zasluži imena „socijalna reforma” . Delavstvo se v tem ne bode dalo premotiti, temveč razširjal o bode jasno spoznanje, da mora imeti pr_tiva socijalna reforma, z a delo zmožnega delavca za predmet in da je njen zadnji cilj odstraniti izkoriščanje, da pa seveda izkoriščevalci nikdar ne bod o izvedli te reforme, temveč samo izkoriščani delavci . Dokler trpi kapitalistični način produkcije, mogoče je l e deloma omejiti posledice izkoriščanja s poštenim in ne pomanjkljivim zakonodajstvom v varstvo delavcev, ki se mora energ :čne izpeljati. Telesni propad delavskega stanu izraža se v veliki umrljivosti otrok, v kratkem življenji, zgodnji neomoglosti delavcev . Zivljenski propad, ki ponižuje delavca v topega sužnja, mu one mogoči žrtvovati moč in čas delovanju za človeški cilj, pred vse m za svoje lastno osvobodenje. Zakonodajstvo v varstvo delavcev im a razširjenje teh nečloveških razmer vsaj v nekoliko ubraniti. Avstrijski obrtni red izpolnuje ta namen popolnoma nezadostno, Slab in pomanjkijiv je v svojih določbah . Vsak posameze n predpis predan je nerazsodnosti in samovolj? oskrbovalnih oblasti (Verwaltungsbehórden). Obrtna nadzorništva ne koristijo nič, ker so njih sredstva nezadostna in skrajno omE.jena v svojih pravicah . Zakonodajstvo v varstvo delavcev, ako hoče svoj smoter do seči, mora najmanj obsegati : 1. Popolno koalicijsko svobodo in postavno priznano pravico, da se dogovore o plači in kartelih . 2. Osemurni delavnik brez opomb in izjem . 3. Prepoved nočnega dela (izjemoma onih delavnic, kateri h tehniška narava ne pripušča presledka) . 4. Popolen nedeljski počitek od sobote zveer do nedelje zjutraj . 5. Prepoved, da otroci pod 14 . leti ne smejo delati . 6. Ženske se imajo izključiti iz delavnic, ki so ženskemu _ organizmu posebno škodljive . 7. Vse te določbe veljajo za podjetja. vsake vrste (velika industrija, prevažanje, rokodelstvo in domača industrija) . 8. Ako delodajalec prestopi te določbe, kaznuje naj se zapor ona. 9. Delavske organizacije, ki slone na strokovni in krajevn i podlagi, izvolijo nadzornike, ki sodelujejo pri nadzorništvu . gled e izpeljave zakonodajstva v varstvo delavcev . Zakonodajstvo v varstvo delavcev, izpelje naj se Ynejnárndnoin razširi na primer,, n način na poljske delavce .