427 Letnik 42 (2019), št. 2 Edo Škulj in Jurij Dobravec: Orgle Slovenije Srednja vas v Bohinju: Ars organi Sloveniae (Jarina Bohinj) in Dobravec d. o. o., 2018, 674 strani No v a monogr afija Orgle Slovenije/Pipe Organs of Slovenia ta hip v odilne - g a a vt orsk eg a or g anološk eg a tandema (pr of. dr .) E da Šk ulja in Jurija Dobr a v ca pr edsta v lja zagot o v o naj v ečje or g anološk o delo. Njuno obsežno delo je izšlo v (prvi) nakladi 1094 izv odo v po ceni 83 €, k ar simbolno tudi pomeni obdela - v o in u vrstit e v natančno tak eg a št e vila or gelskih inštrument o v na Slo v ensk em. Obr a vna v ane so or g le izklju čno znotr aj sedanjih in aktu alnih drža vnih meja Slo - v enije. A vt orja sta si sicer tandemsk o delo r azdelila tak o, da je prvi (Šk ulj) a vt or (izbir e in pripr a v e) besedila, drugi (Dobr a v ec) pa še a vt or f ot ogr afij, zgodo vine, podatk o v in gr afik. K er je de lo v k ar dobršnem (v saj naslo vi in še k aj) delu pr e - v edeno v ang leški jezik, je bil br alec t eg a besedila Andr ew Ha y den. A vt orja sta za podlage obja v ljenih zemlje vido v upor abila »ur adne« zemlje vide Geodetsk e upr a v e R S, na njih pa so nata nčno označene v se lok acije or gelskih inštrument o v na Slo v ensk em. Obsežno monogr afijo je natisnila Tisk arna knjigo v eznica R ado - v ljica. Tisk ana je na r elati vno bog at em papirju in je v celoti barvna k ar je zar adi f ot ogr af skih posnetk o v or gelskih omar , or gel, cer kv a, not ogr afije zelo dobr odo - šlo.. Še eden od simbolnih in ne tak o nepomembnih podatk o v v elja za t ole izda - jo: T eža v sak eg a izv oda je sk or aj 3 k g (ali natančno 2840 g). Nago v or e k izdaji so prisp e v ali naša Jurij Bizjak in Lojze Lebič t er Nemec Martin Kar es. V k olof onu knjige sta a vt orja na v edla celo primer citir anja njune knjige, in sicer: »Škulj Edo in Dobravec Jurij: Orgle Slovenije. Pipe Organs of Slovenia. Jarina Bohinj – Ars Organi Sloveniae, 2018. « Zar adi aktualnosti medijs k eg a časa in pr ost or a pa sta opozorila še na dodatne v sebine, pr e v ode in opombe (k besedilu), ki so na v oljo na spletni str ani orgle.si. Delo samo je r azdeljeno na šest pog la vij, pr edpog la vje (Pokloni in za- hvale ) in k ar nek aj dodatk o v: Kazala, Priloga (z osebnimi imeni, kr aji in viri). K oprski šk of dr . Jurij Bizjak je s v oje spr emno besedilo (v u v odnih nago v orih) naslo vil s Kraljico glasbil in k ar je ned v omno najznačilnejša oznak a za g lasbe - ni inštrument or g le. Če mu dodamo še inštrument s tisočerimi piščalmi , smo g a označili v celoti. Skladat elj in ak ademik Lojze Lebič je s v oje sk or aj k ont empla - ti vno r azmišljanje naslo vil Musica praeludium viate aeternae/Glasba je uvod v večno življenje . E v angeličan in pr edsednik nemšk e zv eze or gelskih iz v edence v dr . Martin Kar es je napisal besedilo v izvirni nemščini (izdajat elji pa so g a pr e - v edli še v slo v enščino) Raznolikost dediščine – orgelska kultura v Sloveniji . (So) a vt orja se nat o zah v alita št e vilnim sodela v cem, s v et o v alcem, pomočnik om in »množici posameznik o v in ustano v « (k ot sta t o na v edla sama), v erskim in ci vil - nim in še k at erim. Zgodovinski pregled – orglarji na Slovenskem je prv o in obšir - nejše pog la vje knjige, ki je ta k o k ot doslej in še poslej tudi bog at o in k ak o v ostno lik o vno opr emljena t er obarv ana. T a pripo v ed se pne od g lasbene (cer kv ene) in or gelsk e za v etnice s v . Cecilije in s v . Hier onima (od 3. st ol. n. št . dalje). V t em pog la vju si sledijo Križpotje srednjega veka, Iz renesanse v visoki barok, Pozni barok, Kranjska, Štajerska in Koroška, Primorska, Klasicizem, Cecilijanstvo, Po Veliki vojni in Samostojna Slovenija. T a del je v celoti in k onsek uti vno pr e v eden v ang leški jezi k. V Obliki a vt orja r azložita (spet v ang l. in slo v .) sist ematik o, po k at eri bosta pr edsta vila v es na v edeni or gelski inštrumentarij na Slo v ensk em: od ideje, izhodišč, namena in cilja, k atalog a, kr aje v , podatk o v o or g lah, f ot ogr a - fijah, po v eza vi in do oznak t ono v po obsegu kla viatur . Sledi najobsežnejši del, ki tak o r ek oč na k ar nek aj st o str aneh prik aže v es omenjeni r epert oar or gelskih inštrument o v na Slo v ensk em. P o abecednem vrstnem r edu kr aje v (od A do Ž, t or ej od A dlešiče v pa v se tja do Ž užember k a) so pr edsta v ljene or g le od pr ost o - r a – patr ona župnijsk e cer kv e, leta posta vitv e (or gel) in a vt orja (or g larja; v se na le vi str ani naslo v a), e videnčne št e vilk e dediščine – sta v be do oznak e pr e - 428 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions v ladujoče upor abe or gel: hišne ali zasebne, za izobr aže v anje, v ja vni ustano vi, k oncertne o., litur gična upor aba, muzejski ek sponat , neznano/ni v upor abi in ostanki ali ruine inštrumenta. Za marsik at er e od pr eds ta v ljenih or gel je na v e - denih v eč ozn ak, pač v se tist e, po k at erih določen inštrument st oji na po v sem določenem in k onkr etnem mestu. P od f ot ogr afijo omar e, or gelsk eg a pr osceni - ja ali celo celotnih or gel (od visno pač od njiho v e v elik osti) pa so na v edeni za v sak eg a od pr edsta v ljenih inštrument o v opis in zanimi v osti, št e vilo kla viatur (manualo v), tip igr alne tr ak tur e, dispozicija r egistr o v , pedal in njego v obseg in obseg kla viatur , po v ezani kr aji in spletni naslo v (pr edsta v ljenih or gel). Slik o vna in t ek st o vna pr edsta vit e v v sakih or gel je se v eda g lede na v se njiho v e r azličnosti še k ak o r aznolik a: od začetk o v pa v se do dandanašnjeg a časa, k o je pri nas (po 1991) nastala cela vrsta zasebnih izdelo v alce v , or g la v ce v . Za naj v ečje se v eda v e - lja u vrs tit e v v eč slik, mdr . tudi celostr ansk e: Cankarjev dom v Ljubljani npr . na tr eh str aneh (knjige), ljublja nsk a st olnica je npr . pr edsta v ljena na petih str aneh, ž. c. Gospodo v eg a oznanjenja Mariji pri T r omost o vju 3 str ., mariborsk a st olnica 3 str . it d. V se manjše or g le so pr edsta v ljene v pr ecej manjšem obsegu v knjigi (npr . po 2 do 3 na eni str ani). Pregled prinaša or g larje, tj. izdelo v alce inštru - ment o v , star osti in tipe tr aktur , 1 v elik ost , zgodo vinsk o pomembnost , skr bnik e in r abo, Slo v enijo v E vr opi in ne nazadnje v se (slo v ensk e or g larsk e) dela vnice, ki so so delo v ale še v l. 2018: (Ant on) Škr abl, (T omaž) Močnik, Maribor (Andr ej Dv oršak s. p.), (Boštjan) Černe, (Simon) K olar , (Dr ago) Lukman, (Br ank o) K ošir in (Marijan) Buk o v šek; spet v slo v . in ang l. j. V podpisu pa sta pr edsta v ljena oba a vt orja (pr of. dr . E do Šk ulj, r . 1941, in Jurij Dobr a v ec, r . 1965). Naslo vnico bog a - tijo miniatur e posnetk o v or gelskih omar v ž. c. s v . Marije v V ojnik u, no v omešk e in lj ubl jansk e st olnice in ž. c. s v . Nik olaja v Budanjah (pri Ajdo v ščini); zadnjo platnico pa še podoba Kralja Davida in sv. Cecilije ar gentinsk e gr afičar k e Amalije P er ez Molek (iz l. 1980). V prilogi, separ atu Orgel Slovenije , je obja v ljeno imensk o k azalo or g larje v in dela vnic v Slo v eniji (spet po abecednem vrstnem r edu). Za sk upaj 160 popisa - nih a vt orje v , izdelo v alce v or gelskih inštrument o v so na petih str aneh na v edeni kr atki nazi vi (in drugi nazi vi in imena) in obdobje t er območje 2 delo v anja. V t em so izdelali naj v eč t eh inštrument o v star ejši or g la v ci: Josip Br andl, F r anc De v , F r anc Goršič, Alois Hör biger , Janez F . Janeček, Iv an Mila v ec, F r anc Nar ak s, P et er R umpel, člani (oče, sin in br atje) znane or g larsk e družine Z upan: Iv an, Ignacij st . in ml; med t o vrstnimi no v odobnimi »prv aki« pa so: F r anc Jenk o, Simon K olar , Andr ej F . Malaho v ski, Mariborska škofijska orglarska delavnica, T omaž Močnik, Ant on Škr abl idr . Sledijo zemlje vidi specialk e, na k at erih je mogoče r azbr ati v se v asi in zaselk e po posamez nih podr očjih z natančnimi (št e vilčnimi) podatki o položaju v seh obr a vna v anih in pr edsta v ljenih or gel v knjigi Sledijo Ključni viri in dodatno branje, slo v enski pr e v od že citir aneg a ang l. pr edhodnik a-ključ br anja (v seh) pr edst a v ljenih podatk o v o posamičnih or g lah, ang leški pr e v odi najpo - gost ejših in tipičnih str ok o vnih (cer kv enih, g lasbenih idr .) izr azo v in čist o na k oncu še (upor abljene) okr ajša v e; spet d v ojezično: slo v ensk o in ang lešk o. V danem primeru gr e zgolj za najpopolnejšo in k omplek sno pr edsta vi - t e v or gel na Slo v ensk em ali tudi »slo v enskih« or gel na našem ozemlju. Ne le zar adi nenehneg a spog ledo v anja, nagibanja sk ozi e vr opsk o okno (pr e v edeni t ek sti v ang l.), ampak zar adi pr edsta v ljene sist ematik e je delo zagot o v o med naj vr ednejšimi nasploh v slo v enski or g anologiji. Četudi imamo Slo v enci na t em podr očju k ar nek aj t o vrstni h del, ampak k aj podobneg a tak o po obsegu k ot k a - k o v osti (sist ematiki) pa še ne. A vt orja sta z v semi (ino v ati vnimi) prijemi posta - vila pr ed nas monogr afijo, ki po k ar nek aj krit erijih pr eseg a v se tist o, k ar smo 1 Naprava pri orglah, ki prenaša pritisk na tipke k sapnicam in kancelam (= predalčki v sapnicah orgel, ki vodijo zrak k piščalim). 2 Dežele, države, mesta itd. 429 Letnik 42 (2019), št. 2 pr ed t em že imeli. E vr opeizacija slo v ensk e or g anistik e je tak o st opila v ospr edje in nam pono vno prik azala v es blišč t eg a inštrumenta s tisočerimi piščalmi in s t em samo še enkr at potr dila, da so or g le pri nas na Slo v ensk em r es kr aljica in - štrument o v . S t em pa je neposr edno po v ezana tudi r a v en naše, t or ej slo v ensk e or g anistik e, pr oduk cije (skladbe), r epr oduk cije (izv edbe, k oncerti, disk ogr afija) in pedagogik e. T a pa je za v se na v edene zvrsti in discipline znotr aj Orgel Slove- nije in zar adi stanja t er št e vila or gelskih inštrument o v na Slo v ensk em na zelo visoki in e vr opsk o primer lji vi r a vni. Omenjena monogr afija je tak o le posledica zat ečeneg a stanja, v semu sk u - paj pa vzr ok visok a or gelsk a k ultur a na Slo v ensk em od nek daj do dandanes. P a ne samo zar adi »blišča« omenjene k ulturne in še posebej g lasbene dediščine, ampak tudi zar adi spleta v seh na v edenih f akt orje v – or gelskih dela vnic in in - štrument o v . S v oje doprines eta tudi r elati vno dolgi zgodo vinski r azv oj ozir oma v log a cer kv e, ki jo je v da vnini odigr ala poziti vno na t em podr očju. Nazadnje ima or g larstv o v sesplošno k ulturno vr ednost in še posebej mest o v g lasbeni za v esti v celotni v ertik ali g lasbeneg a šolstv a na Slo v ensk em – od izdelo v alce v in popolnih t er k omplek snih or gelskih dosežk o v tak o v okviru per cepcije k ot tudi r ecepcije (slo v ensk e) or gelsk e g lasbe na v seh t eh 1094 obr a vna v anih in pr edsta v ljenih or gelskih inštrument o v in ne nazadnje zdaj in tuk aj: izključno po zaslugi t okr atneg a a vt or sk eg a knjižneg a (monogr af sk eg a) uspeha tandema Šk ulj-Dobr a v ec ( www .or g le.si). F r anc Križnar