Naročnina
Dnevno udaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedei)ska Izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SjCO
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
i stolp, petll-vrsta mallogtasl pol 50 tn 2D,veC|l oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pn večiern n naročilu popu?! Izide ob 1 zjutraj razen pondeljKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6111 Rokopisi se ne vračafo, nelranklrana pisma se ne aprelemafo - UredntStva telefon it. 2050, upravnlštva St. 2328
PoZMčen lisi sa slovanski narodi
Uprava /e vKoptlurfevt ul.Si.ti Čekovni račun: Clubllana Stev. I0.650 In 10.34» xa lnsetale, SarafevoSl.7563, Zagreb St. 39.OU, Praga In llunal it. 24.797
Po ostavki s Posncar€;a
Ljubljana, 7. novembra.
Vlade »narodne sloge« v Franciji ni več. Po razočaranjih, ki jih je ta nam prijateljska država doživela s številnimi vladami levičarskega kartela, je vsled težkega gospodarskega in zunanje-političnega položaja prišlo do se. stave kabineta g. Poincarčja. V kabinetu so bile zastopane vse stranke in skupine z izjemo levičarskih neodvisnih socialistov in ekstremnih desničarjev. Najmočnejšo oporo pa so tvorili radikalni socialisti. Kljub svojim intimnim zvezam z levičarskimi elementi, s katerimi so 1. 1924. prevzeli in vsled neuspeha samo kratek čas obdržali oblast v svojih rokah, so vstopili v vlado g. Poincarčja. Kajti ta vlada je prišla kot nujna potreba težkega finančnega in gospodarskega stanja. Pa tudi zunanje politični momenti so bili odločilnega značaja po padcu Macdonaldove vlade v Angliji. Zato so se morali levičarski elementi v Franciji kljub delni zmagi pri volitvah leta 1924. po že omenjenih neuspelih poskusih umakniti in prepustiti vodstvo države železni roki g. Poincareja. Skoraj dve leti je g. Poincare vladal s skoraj diktatorsko močjo, kajti francoski narod je v njem gledal »rešitelja domovine«. linel je uspeh. Zaustavil je padanje franka, s pametnimi davčnimi reformami je poboljšal gospodarski položaj in dvignil mednarodni prestiž Francije do zavidljive višine. Njegov program gospodarske konsolidacije je bil dalekosežen in ravno nedavno je izjavil, da se bodo temelji mogli učvrstiti šele prihodnje leto, podrobna izvršitev pa da bo trajala celo zakonodajno periodo štirih let. V Franciji namreč obstoja ustavna odredba, da mora vsak parlament konsumirati celo svojo dobo. Ravno ta odredba ustave je često velika zapfeka normalnemu razvoju in mnogokrat se zdijo razni, med francoskimi strankami stvorjeni kompromisi, nemogoči, celo absurdni.
Tako je bil sprejet tudi sporazum za sestavo vlade »narodne sloge«. Prograinatična raznolikost strank, ki so vstopile v vlado g. Poincareja, je bila kaj sumljiv znak za njeno čvrstost in moč. Posebno radikalni socialisti so bili stalna zapreka energičnemu izvajanju programa. Oni niso mogli povsem pozabiti svojih starih zvez z neodvisnimi socialisti, ki so ostali v opoziciji.
Poincare je tekom dveh let dovršil samo prvi del svojega gospodarskega programa. Vsled popuščanja levičarjem ni uspel spraviti frank na višino zlate podlage, pač pa je učvrstil njegovo veljavo ter v zvezi s tem že načel vprašanje sanacije zunanjih dolgov, predvsem v Ameriki ter spremembe plačila reparacij.
Pri izvajanju tega programa je imel največjega nasprotnika v Caillauxu, katerega finančni program je propadel. Medtem ko je Poincare z uspehom izvrševal svoj gospodarski sanacijski program, je Caillaux istotako uspešno organiziral mlajše elemente v radikalno socialistični stranici. Njegova ura je prišla, ko sta bila predložena finančni zakon in proračun.
V	finančnem zakonu se nahajata dva člena — 70. in 71., ki govorita o vrnitvi raznih pravic katoliškim redovom, v proračunu pa povišanje izdatkov za vojsko. Prvotno je šla glavna ofenziva »mladih« proti omenjenima členoma. Geslo »le clericalisme, c'est en-nemi! (naš sovražnik je klerikalizem) pa tudi v Franciji več ne vleče. Zato je pričela borba proti militaristični in zunanji politiki vlade.
V	finančnem odboru so ljudje g. Cail-laux-a nastopili z zahtevami. Toda Poincare in večina odbora so jih odločno zavrnili.
Da bi se to razmerje v radikalno-sociali-stični stranki razčistilo, je bil sklican kongres stranice v Angers, kjer je v ponedeljek padla odločitev: Zastopniki stranke v vladi se obvezujejo: da zahtevajo črtanje čl. 70. in 71.,
2.	da zahtevajo uvedbo enoletne vojaške službe in črtanje poviškov vojaških kreditov,
3.	davčno reformo v smislu socialističnih zahtev in 4. da se uradnikom dovoli pravica za svobodno sindikalno organizacijo, ki jo smatra g. Poincare za rušenje državne avtoritete.
Ker so se na te sklepe strankinega kongresa obvezali vsi štirje ministri: Herriot, Queille, Sarraut in Perrier, je bilo takoj pričakovati, da poda Poincare estavko. Prehiteli so ga radikalni ministri sami, ki so tak sklep stranke smatrali za nezaupnico, in njihovemu odstopu je sledila ostavka celokupne vlade.
Ugibanja, kaj bo sedaj, so seveda prva na dnevnem redu. Levičarska vlada je izključena, ker nima večine; zelo mailo pa je verjetnosti, da bj se strankam levice hotela pridružiti katera od strank centruma. Stara
Hoooer izvoljen
v Newyork, 7. nov. (Tel. Slov.) Končni rezulalat prer:cdniških volitev v Ameriki izkaz-jc za Hoovcrja 444, za Smitha pa 87 volilnih mož. Smith je dosegel večino samo v 8 državah: Massachussets, Rodeiland, Alabama, Arkansas, Oeorgia, Louisiana, Missisippi in Ju*na Karo-lina. Vse ostale države so se odločno izjavile za Hooverja. V mestu Newyorku jc Smith dobil ogromno večino, v ostalih delili države Newyork pa je dobil Smith 823.000, "^over pa 1 milijon 2<"".000 glasov. Njujorški guverner Smith jc poslal svojemu tekmecu po njegovi zmagi brzojavno častitko.
Razen volitve predsednika > bile včeraj tudi volitve v kongres. Na novo je bila voljena tretjina scata (32 senatorjev) in vsa posla-ska zbornica, v kateri bo 236 republikancev, 150 demokratov, 1 socijalist in I farmski delavec, (dočim " ni znan izid iz 36 okrožij). Veri-a republikancev bo znašala verjetno 50 glasov v poslanski zbornici, v senatu pa 45 glasov, dočim je v starem senatu znašala republikanska večina samo 1 glas.
Novo izvoljeni predsednik Združenih držav Herbert Hoover (glej sliko na 6. strani) je rojen 1. 1874. v Jour kot sin strogo verske protestantovske družine. Njegov oče je bil vaški kovač, od katerega je sin podedoval veliko ljubezen do strojev, od matere pa velik govorniški dar. Ze v zgodnji mladosti sta mu roditelja umrla. S pomočjo sorodnikov je dokončal šole in prišel na vseučilišče v Palo Al-to v Kaliforniji, kjer je dobil diplomo rudar-
skega inženirja. Kot tak je deloval v raznih rudnikih in si kmalu priboril velik ugled in lep položaj v svoji stroki. Med svetovno vojno je bil najpreje od ameriške vlade imenovan za vodjo prehranjevalne akcije v Belgiji, po polomu pa za vodjo ameriške podporne akcije za srednjo in vzhodno Evropo. Kot tak je imel priliko vpogleda v mednarodno trgovino, kateri se je pozneje posvetil.
Jauna deia za nusno pomoč
a Belgrad, 7. nov. (Tel. Slov.) Načrt zakona o hitrem izvajanju javnih del in o pomoči pasivnim krajem, ki ga je danes minister za socialno politiko predložil narodni skupščini in za katerega se bo sprejela nujnost, ima naslednjo vsebino: Radi dolgotrajne suš^ in elementarnih nezgod v tem letu, in da bi se prebivalstvu dalo čim več materialne podpore, se bo temu zakonu prizpala nujnost. Pri ministrstvu za socialno politiko se je sestavil poseben odbor, ki ga tvorijo minister za soc. politiko, trgovinski, go-zdarsko-rudarski, kmetijski in zdravstveni minister, poleg tega predsednik glavne kontrole, predsednik Rdečega križa in predsednik Zadružne zveze. Delo po tem zakonu ni podrejeno odredbam zakona o računovodstvu, o glavni kontroli in o uradnikih. Vsa javna dela se bodo vršila v prvi vrsti na državnih objektih, kot so železnice, državns pota, pogozdovanje, uravr.ava rek, potokov, hudournikov itd. Po potrebi in da
bi se ti cilji čimpreje dosegli, morejo biti na podlagi tega zakona deležni dobrot tudi objekti občinskih in oblastnih samouprav. Te posle izvršuje resorni minister ali pa dotične samouprave. V slučaju, da bi dotična samouprava ne izvrševala svojih dolžnosti, ji minister posle odvzame lahko v vsakem trenutku. Krivci sc bodo kaznovali. Finančni minister daje ministru za socialno politiko na razpolago za izvrševanje tega zakona 100,000.000 po Drž. hipotekami banki. Dalje se socialni minister pooblašča, da izčrpa še neizčrpan kredit 15.000.000 Din, tako da ta vsota znaša 115.000.000 Din. Ministrski svet se pooblašča: 1. da po predlogu fega odbora za javna dela odobri denarno pomoč Rdečemu križu in dotičnim prebivalcem, ki nimajo hranilca v svoji družini, 2. da da v ta namen brezplačen prevoz živil, hrane in drugega materijala po državnih železnicah in ladjah. Stroški spadajo pod okrilje izvršitve tega zakona.
na pogodba z Hustriio
a Belgrad, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Skupščinski odbor za trgovinsko pogodbo z Avstrijo je soglasno sprejel predloženo pogodbo o naknadnem in izpopolnjenem trgovinskem sporazumu z Avstrijo. Tudi zemljoradnik Jovanovič in Nemec S c h u h m a c h e r sta glasovala za.
Trgovinski minister dr. Spaho je obširno razlagal sporazum, posebno tarifni del. Naš izvoz v Avstrijo je na drugem, avstrijski k nam je na prvem mestu. Skupno znaša izvoz v Avstrijo 20%. Ravnotoliko približno avstrijski v Jugoslavijo. Vrednost našega izvoza znaša letno 1.600,000.000 Din. Pri pogajanjih so bile največje težave radi tega, ker Avstrija nikakor ni hotela popustiti v carini na živino in meso iz Jugoslavije. Spaho je izjavil, da to povišanje ni tako znatno, da bi bil naš izvoz živine v Avstrijo onemogočen. Na drugi strani je Avstrija zelo znižala carino na suho sadje in sadne izdelke, na sočivje itd. Avstrijska carina na našo slivovko se je znižala od 150 na 75 zlatih kron. Popolnoma se je opustila carina na bučno olje. Ta sporazum, kakor je predložen skupščini, se mora sprejeti v celoti ali pa popolnoma odkloniti.
V imenu Jugoslovanskega kluba sta govorila poslanca Franjo Žebot in Kari Škulj. Poslanec Žebot je izrazil željo, da bi se naj na meji od Radgone do Jesenic iz-poslovalo dovoljenje, da bi se mogla naša živina prodajati po carinskem poslovanju. Dosedaj je bilo v veterinarski konvenciji določeno, da se sme pošiljati živina samo po železnici. Poslanec predlaga razne olajšave, da bi se smelo prebivalstvo na črti Maribor—Št. Ilj—Špilje posluževati tudi avstrijskih vlakov.
Glede trgovine s konji predlaga poslanec, da naj se olajša pot in kupčija konjskih trgovcev iz Rusije.
Minister Spaho je obljubil, da bo skušal te predloge naknadno izpolniti.
Poslanec Škulj je opozoril ministra, da bo živinoreja v Sloveniji radi povišanja carine trpela škodo. Ker se pa v tej zadevi vsled znanega stališča avstrijske vlade ne da nič spremeniti, predlaga, naj vlada na drug način gre živinorejcem na roko. Stavlja konkretne predloge, o katerih je minister izjavil, da jih bo v ministrskem svetu podpiral. Poslanec škulj se zahvali, da se je sprejela v pogodbo določba, da smejo krošnjarji iz Slovenije izvrševati svoj poklic tudi v Avstriji.
Za poročevalca odbora je bil določen poslanec Žebot. Predlog pride v petek nli v soboto pred narodno skupščino.
Obenem s tem sporazumom z Avstrijo je odbor soglasno sprejel enajst konvencij z Madjarsko, ki se tičejo: 1. konvencije o de-poju, 2. o pupilarnih blagajnah, 3. o zasebnih poklicih, 4. o razdelitvi posestev upravnih edinic, ki so presekane po državni meji, 5. o dolgovih in zahtevah v prejšnjih avstrijskih kronah, 6. prenos sedežev delniških družb, 7. o pravni pomoči v državnih zadevah, 8. o pravni pomoči v kazenskih zadevah, 9. o sanitetnih vprašanjih, 10. o izogibanju dvojnega obdavčevanja, 11. o vzajemnem bolniškem negovanju.
Poslanec Jerič je stavil razne predloge, ki se tičejo prebivalstva Slovenske krajine. Tudi ta predlog pride prihodnje dni v skupščino na razpravo.
Nasprotie v KDK raste
Desničarji v SDS nezadovoljni s politiko HSS
Belgrad, 7. novembra. (Tel. Slov.) V tukaj šnjih političnih krogih, zlasti v vladnih, je bila z velikim zanimanjem sprejeta vest o ljubljanskem sestanku desničarjev v SDS, ki so nezadovoljni s skrajno politiko HSS. Zanimanje je bilo tem večje, ker je bilo Belgradu znano, da je bil dr. Grisogono že pred 14 dnevi v Ljubljani in je bil torej ljubljanski sestanek tudi dobro pripravljen. To se vidi tudi iz tega, ker se je ljubljanskega sestanka udeležil tudi poslanec dr. Svetislav Popovič, ki je znan že po svojem prvem nastopu proti politiki HSS. Vsled udeležbe obeh teh neslovenskih poslancev je jasno, da se na sestanku, ki se ga je tudi udeležila ekse-kutiva slovenske SDS, ni govorilo o slovenskih razmerah, temveč le o političnem položaju v državi. To so potrdile tudi zadnje vesti in zaradi njih se je zlasti živahno komentiral desničarski sestanek SDS. Ker se je na sestanku razpravljajo tudi o akciji g. Savčiča in ker je bilo sklenjeno po debati o razmerju strank KD koalicije, da absolutno ni potrebno, da bi SDS v vseh vprašanjih popustila HSS, smatrajo belgrajski krogi, da smo pred pomembnimi dogodki v naši notranji politiki. Nekateri belgrajski politični krogi tudi trde, da izvira radikalizem v govorih g. Predavca in g. Krnjeviča odtod, ker jc vodstvo IISS spoznalo, da se je situacija za KDK poslabšala in skušajo zato s skrajnim radikali-zmom izboljšati svoj položaj.
Opazilo se je tudi, da je v zadnjem času SDS odnehala v borbi in da se polagoma pripravlja nova orientacija SDS.
s Belgrad, 7. nov. (Tel. »Slov.«) »Pravda« priobčuje iz Zagreba dopis, v katerem zatrjuje, da je vodstvo KDK v skrajno težavnem položaju, ker je nedisciplinirano. Dopisnik je dobil to mišljenje iz vodstva KDK samega. »Pravda : trdi, da bo prišlo do velikih nesoglasij, kakor hitro pride do prvih volitev. Pričakuje se, da bo v najkrajšem času prišlo do odkritega boja v vodstvu KDK.
vlad a narodne sloge se zdi vsaj pod Poin-carejem precej neverjetna, ker je on sam ponovno odločno izjavil, da ne more pod takimi razmerami v radikalno socialistični m ran k i z njo sodelovati. D e s n i č a r s k a v 1 a d a bi imela majhno večino, zalo se o njej mnogo govori. Predsednik republike Doumer-gue je sicer proti taki rešitvi in bi raje videl
na vladi svoje prijatelje iz levice, vendar ima la kombinacija toliko več verjetnosti na uspeh, ker se zdi, da bi se ji v tem slučaju pridružilo precejšnje število poslancev iz radikalno-socialistične stranke.
Množijo pa se tudi glasovi, ki pravijo, da ima tudi ta križa svoj izvor v zunanie-nolitlč-nih dogodkih.
kmetov
s Belgrad, 7. nov. (Tel. »Slov.«) V prt-d-sedništvu vlade se je vršila konferenca ministrov, ki so obravnavali zakonski načrt o razdolževanju kmetov. Na konferenci so bili navzoči kmetijski minister Andrič, trgov, minister dr. Spaho, fin. minister dr. Subotič, pravosodni minister dr. Vujičič in poštni minister Kujundžič. Navzoč jc bil tudi Kosta Timotijc-vič, ki je ta zakonski načrt izdelal. Timotijevič je obrazložil značaj in cilje lega zakona. Ministri so zakon v načelu sprejeli in ga podrobno obravnavali.
Zakon o katastru
s Belgrad, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Finančni minister je predložil zakon o katastru v smislu določbe davčnega zakona. Odbor je imel prvo sejo. Udeležili so se je finančni minister Sn-hotič, drž. pi.dtajnik Lelica in glavni katastrski ravnatelj Ncdeljkovič. Finančni minister je obrazložil potrebo zakona, ker velik del države še nima katastra in je treba zenačiti dela glede sestave katastra. Razen v finančnem ministrstvu se vršijo dela v gozdarsko-rudar-skem, kmetijskem, vojnem, gradbenem in agrarnoreformnem ministrstvu. V bodoče se bodo dela vršila na podlagi določb novega zakona sistematično. Finančni minister si prizadeva, da bo v štirih letih dobil tisoč geome-trov. Upa, da bo delo v desetih letih gotovo. V proračunu znašajo krediti za ta dela 606 milijonov dinarjev.
Poslanec Smodej je opozoril na nekatere nedostatke pri izvedbi katastra v južnih kra jih. Poslanec Pušenjak je poudaril, da je treba izdelati kataster v celi državi, ako se hoče doseči izenačenje davkov. Z ozirom na težavno in odgovornosti polno delo geometrov naj se njih položaj zboljša in naj se uvrstijo v 1. kategorijo. Nedeljkovič je obljubil, da bo vse nerednosli strogo kaznoval in da si bo prizadeval, d ase uvrstijo v I. kategorijo. Letica jo naznanil, da bo v kratkem predložen zakon o povišanju potnih stroškov in dnevnic za uradnike. Nato se je zakon sprejel v načelu.
Zaolemba
Današnji številki »Politike« in ^Vremena,: sta bili zaplenjeni. »Politika« radi Pribi-čevičeve izjave, »Vreme« radi članka vseuči-lišketr:i profesorja dr. Milana Kostiča o hrvatskem v prašanju.
Ofenziva kapitala
V Porenju, v najbolj industrijski pokrajini Nemčije, se bije že od 1. novembra med veleindustrijci in delavci težka borba, ki je po svojem obsegu ena največjih, kar jih je Nemčija doživela v zadnjih letih. Pa ne sinn po svojem obsegu, še bolj radi ciljev, ki jih pri tem zasledujejo velekapitalisti, je ta boj zanimiv.
Med zastopniki delavstva in zastopniki železne industrije so se že oktobra pričela podajanja za obnovitev kolektivne pogodbe, katere rok je potekel 31. oktobra. Delavci so zahtevali povišanje, in sicer od 78 na 90 pfenigov na uro. Ker pogajanja niso uspela, ie po odredbah zakona prevzela posredovanje državna oblast. Zastopnik ministra za delo ima v takih spornih slučajih pravico razsodbe, ki je obvezna za obe stranki. Ta je razsodil kompromisno, in sicer je priznal povišanje za 3 pfenigov na uro. Vkljub obveznosti take razsodbe pa so podjetniki vstrajali na pravočasno napovedani odpovedi in tako je bilo 31. oktobra vrženih na ulico 215.000 delavcev. Obenem pa so podjetniki vložili pritožbo proti razsodbi, češ, da je iz raznih formalnih vzrokov neveljavna. Posledica tega nastopa pod-etnikov ni samo ta, da je ostalo 215.000 de-avskih rodbin brez kruha, temu številu se Dridruži tudi delavstvo v rudnikih, ki so za-agali železno veleindustrijo in se ceni, da bo sstalo brez posla nad 300 tisoč delavcev.
Celokupna javnost je na strani delavstva, ki je nastopalo povsem pravilno in časopisje priznava, da odpor podjetnikov proti temu malenkostnemu zvišanju ni utemeljen. Pravi povod je ta, da hočejo veleindustrijci preizkusiti svojo moč v borbi proti socialni zakonodaji. Že doslej so ponovno poskušali doseči spremembo raznih odredb, predvsem pa odredbe o obveznosti razsodišča. Pri današnjem razmerju moči v Reichstagu pa so taki poskusi obsojeni na neuspeh. Od strank, ki so t vladni koaliciji, veleindustrijci lahko računajo samo na podporo nemške ljudske stranke, ki je itak zastopnica težke industrije. Glavni nositeljici vladne koalicije: socialisti in katoliški centrum pa sta odločno na strani delavstva.
Posebno stališče centruma bo od presod-ne važnosti. Voditelji so že povedali svoje izjave, iz katerih se da sklepati, da je katoliški centrum odločno na strani delavstva. Njegovo stališče je, da morajo industrijci glede povišanja mezd toliko popustiti, v kolikor največ to dovoljuje konkurenčna moč industrije. Ni pa nikaka tajnost, da' je ravno železna industrija v zadnjih letih imela najboljše uspehe in da je imela ogromne zaslužke.
Zanimivo je, da vlada, v kateri imajo veliko večino socialisti, doslej ni podvzela nobenih posebnih korakov. Nasprotno so delavske strokovne organizacije katoliškega centruma podvzele obširno akcijo za pomaganje brezposelnim in prevzele vodstvo borbe ter obenem pričele s posredovanji. Vodja centruma dr. Stegerwald je že pričel s pogajanji ter se izjavil optimistično o končnem uspehu delavstva. Na shodu v Nuernbergu je med drugim naglasih Če bi avtoriteta državnega ministra za delo ne bila dovoljna, da se zagotovi razsodbi polna veljava, potem mora nastopiti avtoriteta državnega konclerja, da se zagotovi spoštovanje in izvrševanje zakonov.
Povodom tega gibanja so pričele krožiti vesti o predstoječi krizi nemške vlade. Če bi kapitalistična ljudska stranka res poskusila braniti interese industrijcev, potem bi kriza vlade bila verjetna. Na zahtevo poslancev iz raznih strank je parlament predčasno sklican. Razpravljal bo o interpelacijah, ki so o tem vprašanju vložene. Usoda teh interpelacij bo obenem usoda vlade.
,Dolenjske novke' v novi Izdaji
hoče menda postati »Delavska Politika«. Samo tako si moremo razlagati, da beremo v njej te-le izredne brihtnosti:
»Vreme« je glasilo dr. Marinkoviča, piše »Del. Pol.«, ves svet pa ve, da je »Vreme« radikalni list, ki ga finansira dr. Ninčič, dr. Marinkovič pa je eden šefov demokratske stranke in vodja one politike, ki jo baš »Vreme« napada.
V isti notici pa čitamo še lepši dokaz učenosti rdečih novinarjev, da govorimo v slogu »Del. Pol.« Piše namreč dosledno to-Ie: »Značilno je tudi, da je te dni šel dr. Marinkovič namesto zunanjega ministra v Pariz.« Gospodje od »Del. Pol.« niti tega ne vedo, da je dr. Marinkovič zunanji minister.
Samo v slogu »Del. Pol.« je, če čitamo v njej tudi to novost, da se japonski narod še ni mogel kulturno dvigniti. Bo v resnici treba poslati Japoncem »Del. Pol.«, da spoznajo, kaj je to kultura.
Kakor da bi čitali nekdanje »Dolenjske Novice«, tako se nam je zdelo, ko smo čitali te brihtnosti »Del. Pol.«. Morda bo doživelo v »Del. Pol.« še ono staro poročilo »Dolenjskih Novic« o položaju na Balkanu, in sicer v tem jedrnatem stilu:
Turek zopet škili čez mejo. Packa, da ga ni sraml
- I
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Jutranja megla, podnevi bolj jasno in topleje, pa ne dolgo. Južne Alpe: Oblačno in zopet dež.
Poincare udaril nenadoma
v Pariš, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Radikali niso ostali veseli uspeha svojega sklepa. Nikjer drugje se sklepi v Angersu ne grajajo bolj kakor v vrstah radikalno-socijalne stranke same, kjer se je včeraj zvečer resno govorilo o razkolu v stranki. Precejšnje število poslancev je zahtevalo, da se skliče seja frakcije, da se razveljavijo sklepi stranke, ki so bili sprejeti v nenavadnih okoliščinah. Poincare, ki je sit neprestanih napadov ustvaril jasno situacijo in ki odgovornost za krizo, ki je morala priti prej ali slej, sedaj lahko prevali ua radikalne socijaliste, si je zagotovil triumfalen odhod in celo v vrstah radikalnih socijalistov je soglasna želja, da bi Poincare sam zopet prevzel sestavo uove vlade. Računa se pa s tem, da bo Doumergue najprej pooblastil enega ali več kandidatov za sestavo vlade, končno se pa le zopet vrnil k Poin-careju. Seveda pa razen desničarskih listov noben list ne omenja, da bi potem narodna unija ostala neizpremenjena, temveč se prej misli na republikansko koncentracijo pod vodstvom Poincareja z izločitvijo skrajne desnice pod vodstvom Marina in levega krila radikalnih socijalistov okoli Caillauxa in Mon-tignyja. Nikakor pa_.se ne veruje, da bi bila kriza vlade rešena pred začetkom prihodnjega tedna. Ne samo javno mnenje želi, da se
vrne Poincare, temveč se v političnih krogih smatra ta izhod kot edino mogoč. Celo radi-kalno-socijalni parlamentarci, ki so tvorili glavni del politikov, katere je Doumergue danes povabil v Elysee, so se samo z eno ali dvema izjemama brez pridržka izjavili za novo Poincarejevo ministrstvo. Poincare nikdar prej ni bil tako nesporno gospodar političnega položaja. S svojim odstopom je dosegel to, po čemer je s svojo politiko stremel dve leti: razkol radikalne stranke, katere voditelji so ga danes v teku par let drugič klicali kot rešitelja v sili. štirje ministri radi-kalno-socijalne stranke so se že včeraj s svojim deinisijskim pismom zelo ostro odmaknili od sklepov stranke in od 125 članov frakcije jih je komaj par tucatov, pri katerih bi imel novi Poincarejev kabinet, če bi se sestavil brez skrajne desnice, računati s prav resno opozicijo. Vprašanje je, če bo Poincare to hotel. Od treh možnosti, ki so teoretično dane: obnovitev ministrstva narodnega edin-etva, sestava Poinearejevega kabineta na ožji podlagi, t. j. z izključitvijo skupine Marin, in ministrstvo republ. koncentracije z Briandom in Tardieujem ali s kakim parlamentarcem srednjih skupin kot šefom se zdi, da tudi j tretja možnost ni nikakor brez vsega upanja.
Romunska krsza
v Bukarešt, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne poroča list »Dimiueata«, da je Ti-tulescu že sporočil regentskemu svetu, da brez udeležbe narodne kmetske stranke noče sestaviti koncentracijske vlade. Večerna izdaja tega lista »Adeverul« pa poroča iz liberalnega vira, da se Titulescova misija že lahko smatra za brezuspešno in da bo regentski svet izposloval sestavo uradniške vlade z natančno določeno nalogo, da v najkrajšem času izvede nove volitve, ki bi se vršile 12. ali 15. decembra. Titulescu bi v eventualni vladi Mania ne prevzel zunanjega ministrstva, temveč bi se vrnil kot poslanik v London.
Konzularna pogodba s CSU
v Praga. 7. nov. (Tel. »Slov.«) V Pragi sla bili danes podpisani dve pogodbi z Jugoslavijo, in sicer v zun. ministrstvu češkoslo-vaško-qugoslovanska konzularna pogodba, v finančnem ministrstvu pa pogodba o ureditvi starih kronskih terjatev med obema državama. Kar se tiče trgovinskih pogajanj, naglasa »Pra-ger Presse,« da ta pogajanja potekajo popolnoma po programu in da ni prav nobenega povoda za vznemirjenje. Splošni del bodoče trgovinske pogodbe bo podpisan še tekom tega tedna.
cen umor
v Budimpešta, 7. nov. (Tel. »Slcv.«) Na popoldanski seji poslanske zbornice je social-nodemokratski poslanec Farkas interpeliral notranjega ministra radi umora socialističnega delavca v Salgotarianu, katerega so umorili oboroženi člani Adlerjeve skupine probujajo-čih se Madjarov, ki so imeli tudi strelne vaje. Notranji minister je izjavil, da je Adlerjevi skupini prepovedal nošnjo orožja.
BoHšev.kč prodajajo
v Berlin, 7. novembra. (Tel. Slov.) V Berlinu se že več dni vrši dražba umetnin in dragocenost na račun sovjetske vlade, proti kateri so ruski emigranti, posebn- pa visoka aristokracija, odhčno nastopili potom - -1'" -da so lastniki enega dela teb umetnin. Včeraj je sodišče ugodilo zahte ' kneza Kclronianiča, da se umetnine, o katerih trdi, da so njegova last, zavarujejo, na kar je Janes sodišče izdalo več začasnih odredb, katere uter^juje s tem, dr. ni gotovo, ali je sovjetska vlada pridobila te predmete z zakonitim	•.. —i,.,.t1:oni Vrednost t a predmete /naša več stotisoč
mark,
znaša vrednost vseh predmetov, ki
so na dražbi, 2 milijona mark.
Hud izbruh Etne
v Milan, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Hitreje, kakor se je pričakovalo, je lava z Etne dosegla vasi Mascali in Annunziata, prekinila železnico, ki vodi okoli ognjenika, ter ogroža sedaj tudi glavno sicilsko progo Messina — Catania in ceste ob obali med tema dvema mestoma. Uredili so zasilen promet s prestopanjem. Minister za javna dela Turati osebno vodi vsa ta dela. Sedanji izbruh je napravil več opustošenja kakor izbruh pred petimi leti pri Lingua Glozza.
v Rim. 7 nov. (Tel. »Slov.«) Tok lave je že za 100 m prekoračil vas Mascali ter se bliža železniškemu mostu na progi Messina—Catania, od katere je oddaljen 600 melrov. Lava se sedaj pomika s hitrostjo 100 metrov, tako da bo dosegla Železniško progo okoli polnoči. Izprazniti se je morala tudi vas Carrubbo. I,a-va je uničila vodovod mesta Riposto na morski obali, tako da je prebivalstvo brez vode. Bati se je, da bo uničena tudi električna napeljava ob obali z visoko napetostjo, vsled česar bi mnogi kraji na sicilski obali izgubili luč.
Šefa Narodne skupščine
Da omogoči delovanje občinskih odborov, je vlada dala 700.000 Din v ta namen. Narodna skupščina je odklonila tozadeven predlog posl. Kokanoviča.
Predsednik je javil, da je skupščini predložen zakon o pasivnih ' ajih in javnih delih in da se je cdbor za ta zakon žc konstituiral. Od Jugoslovanskega kluba sta v tem odboru poslanca Kulovec in Klekl.
Prihodnja skupščin ' a seja bo v petek ob pol 10.
Drobne vesti
a Belgrad, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je obiskala ministra za socialno politiko Stjepana B a r i č a organizacija invalidov, bivših častnikov in podčastnikov, in mu predložila spomenico, da se zboljša stanje invalidov.
Finančni odbor je odobril posojilo monopolske uprave.
Proračun zagrebške oblasti, ki je te dni v razpravi v zagrebški oblastni skupščini, znaša 65,686.098 Din. Skupščina sklepa istočasno o mnogoteri hnovih davkih.
Danes je umrl na tifusu Alfonz T o m i n -3 e k , sin mariborskega gimnazijskega ravnatelja. artilerijski kapetan II. razreda.
Odsek za ljudskošolski zakon se je konstituiral tako, da je predsednik dr. Milan Kostič (radikal), podpredsednik Škero-v ič (DS), tajnik Panta Jovanovič.
Ob 6 se je vršila seja vlade. Na dnevnem redu so bile resorne stvari in zakoni, ki se bodo predložili skupščini.
Danes se je pri notranjem ministru g. dr. Korošcu mudil trgovinski minister g. dr. Spaho. »Pravda« hoče vedeti, da je
prišel k njemu radi sarajevskega velikega župana, čegar glavo zahteva.
Za člana naše delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe s Francijo je imenovan bivši ljubljanski pokrajinski namestnik Ivan H r i b a r, ki se te dni mudi v Belgradu.
Demokratski klub je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o zakonih, ki so prišli pred narodno skupščino, zlasti o kmetijskih kreditih in trgovinski pogodbi z Avstrijo.
č Dubrovnik, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj je zadela kap pomočnika dubrovniškega škofa dona Vlaha Barbiča. Kap je težke narave.
v Praga. 7. nov. (Tel. »Slov.«) Slovaška ljudska stranka je stavila predlog, da naj se v srednjih šolah namesto madjarskega jezika uvede kot obvezen predmet nemščina.
v Dunaj, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Profesor Behounek je dospel na Dunaj, kjer bo imel predavanje o svoji polarni ekspediciji z generalom Nobilom.
v Budimpešta, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Vseučilišče bo 8. novembra zopet otvorjeno. Grof Apponyi je na včerajšnji seji zunanjega odbora izjavil, da so bili dogodki pri zadnjih študenlovskih demonstracijah skrajno škodljivi za oceno Madjarske v inozemstvu.
v Valona, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Radi popolnoma slabe žetve je albanska vlada ukinila carino na žito.
v Moskva, 7. novembra. (Tel. Slov.) V Moskvi se oficijelno praznuje dne 7. in 8. novembra oblctnica boljševiške .evolucije z demonstracijami, paradami in sprev li.
v Konigsberg, 7 .nov. (Tel. »Slov.«) Dru- j ga poljsko-Iitovska konferenca za sporazum je I bila prekinjena kot brezuspešna. Dosegel se je edino dogovor o malem obmejnem pro- ! metu. O dogovoru za izmenjavo blaga se bodo j med obema trgovinskimi ministrstvi pogajanja nadaljevala. — Politična vprašanja med PoJ?-ko in Litvo pa bodo najbrže zopet prišla preu svel Drušlva narodov meseca decembra.
16 milijonov za promet in obrt
»Jutro« je iztuRtalo čisto nov način kritike oblastnega proračuna. Pravi: saj je vse lepo in prav; oblastni proračun je dober, tudi postavke so lepe, veliko bo mogoče dobrega narediti s tem denarjem.
Toda, če bi ne bil oblastni odbor v rokah klerikalcev, če bi SDS imela vsaj kakega zastopnika v odboru, čo bi proračun vsaj prav točno vnaprej določil, koliko bo dal za namene SDS, za predloge in zahteve SDS. Če bi torej ne bilo tega nesrečnega če, bi bilo vse prav.
Po tem lepem priznanju, da je oblastni proračun dober, pa liberalci nadaljujejo hajko proti njemu. Včeraj sta bili na vrsti obrt in industrija. Mi smo že povedali, koliko je oblastni odbor svoj davčni fiskus izpopolnil in da je obremenil samo večja podjetja, ki bodo vsled izpadka dohodnine itak v bodoče plačevala veliko manj davka kot doslej.
Kam pa gre denar, ki ga bo žrtvovala obrtna produkcija in trgovina za oblast. 30% oblastna doklada k državnemu davku na dobiček podjetij zavezanih javnemu polaganju računov je proračunana na 2,000.000 Din in ista doklada k državnim davkom na dohodek od drugih podjetij in obratov na 2,200.000 Din. Skupno torej znaša vsa davščina, ki jo plačati ti dve panogi sami 4,200.000 Din.
Koliko oblastnih izdatkov pa gre v prid naše industrije, trgovine in obrti. Najvažnejši predpogoj za prospeh teh gospodarskih panog so dobra prometna sredstva. In samo za ceste in mostove daje oblastni proračun 14,067.904 Din, torej več kot trikrat toliko, kolikor bo plačala vsa obrt, trgovina in industrija. Poleg tega pa imamo naravnost pod rubriko obrt in trgovina še 2,050.000 Din specijalnib dajatev za trgovski, obrtni in industrijski stan. Skupno preko 16 milijonov. Prispevek, ki ga dado omenjeni stanovi v oblastni proračun, se jim v štirikratni izmeri vrača. Kje je tu mogoč očitek, da kdo preveč plača, da se koga preveč obremenjuje.
Iz čas oni sov
Kdo bo Heinzlov naslednik? Zagrebški dopisnik »Pravde« piše o tem vprašanju obširno in pravi, da je bil najprej kandidat federalist dr. Rittig, župnik cerkve sv. Marka. Ker pa je še vedno Heinzlov pristaš, je njegova kandidatura padla. Enako tudi kandidatura dr. Miškulina in dr. Prebega, ker je ta frankovec in republikanec. Sedaj je najresnejši kandidat federalist dr. Sr-kulj. Proti njemu je vsa KDK, vendar pa je pripravljena na kompromis in bo glasovafa zanj šele pri drugem glasovanju. Tudi po tej delni zaupnici bi sprejel dr. Srkulj županstvo mesta.
Nova taktika radičevcev. »Pravda« poroča, da je v zadnjem času opaziti v Zagrebu majhno izpremembo. Listi ne pišejo več tako ostro kot preje. To izpremembo razlagajo nekateri tako, da delajo radičevci z vsemi silami na to, da raz-bijejo zvezo med muslimani in radikali. V tej zvezi vidijo Ahilovo pelo četvorne koalicije in da bi na to mesto tem učinkoviteje udarili, so navidezno odnehali od bojne akcije.
Lika proti Pribičeviču. Opozicijonalna »Zastava« poroča, da je bil v Ogulinu shod radikalne stranke, katerega se je udeležilo nad 200 delegatov iz vse Like. Na shodu so delegati ostro obsodili Pribičevičevo politiko in izjavili, da je danes vsa Lika proti tej politiki. Pasivna in revna Lika noče ped Zagreb. Tako so iz; ljali. Sedaj se vse obrača na radikala dr. Grbo, proti kateremu so pri prejšnjih velitvah glasovali. Ko jih je Grba vprašal, zakaj prihajajo k njemu in ne k svojim poslancem, so mu odgovorili: »Sedaj, ko smo v stiski, ris pošiljajo ti poslanci k Tebi. Pa naj si zapomnijo, da ne dobe niti ene kroglice več iz naših krajev.«
Sporazum med Vukičevičem in Ninčičem. »Jutarnji list« poroča, da se je vršila v torek na Topčiderju politična večerja, ki so se je udeležili pristaši Vukičeviča, Spaho in Barič. Mnogo je bila opažana prisotnost Ninčiča in trdi se, da je bil na večerji postavljen sporazum med Vukičevičem in Ninčičem. Sploh se misli, da je prišlo do zbližanja med pristaši glavnega odbora in Vukičevičem.
Zakaj je šla J. M. O. z radičevci. Dopisniku »Novosti« je izjavil posl. dr. Behmen, da so hoteli muslimani najprej skleniti zvezo z radikali, ki pa so pod vodstvom dr. Srskiča iskali zvezo s KDK Zato je prišlo do sporazuma med J. M. O. in radičevci. — Dr. Srskič pa je dejal, da prevladujejo pri radičevcih in muslimanih frankovske struje in zato ni moglo priti do sporazuma med J M. O. in radikali.
Rezervnim častnikom
Vsi člani uprave Ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih častnikov so pod št. C026, od 30. oklobra 1928, prejeli od centrale v Belgradu odlok, proti kateremu po društvenih pravilih ni priziva in s katerim so izključeni iz o druženja.
Zato prosimo naše prijatelje, da naj se nikar ne udeležujejo nobenih zborovanj, ki bi jih posamezniki v imenu pododbora sklicevali.
Želimo, da bi se čimpreje mirno rešila vsa viseča vprašanja med našimi častniki in osrednjim odlioroin. Mnenja pa smo, da so odveč vse akcije, ki bi se lahko tolmačile kot izzivanje, dokler do sporazuma ne pride.