J e s e n. Nazorna slika. ^TT^sa nazorni nauk uspešno gojimo, ne čLJ) smemo ga obravnavati kot realni pouk, ampak raoramo gledati, da se ujema z otročjim mišljenjem in čutom. Z nazornim naukom raoramo pa tudi vplivati na učenčevo duševno življenje. Zaradi tega se ne smenio zadovoljiti s posredovanjem vidnib nazorov, ampak se moranio ozirati tudi na verski, nravni in estetični moment. Na to se nioramo posebno ozirati, ko izbiramo nazorna sredstva. Za vidnt' nazore ogledajo učenci predmet in natura, niodel ali podobo. Moramo pa tudi v omenjeno smer povedati učencem sedaj kako povest, pruvljieo, uganko ali pesem; vse vender o svojem času in na pravem mestu. Kar otrok vidi vsak dan, ali v teku tedna, leta, kar mu je znanega, to naj se obravnava. V otroku se mora vzbuditi zanimanje ne samo za vse reči, katere ga obdajajo, ampak tudi za vse prirodne pojave in človeške opravke, katere so ž žjim v dotiki, da on razurne rnedsebojno zvezo rečij in k človeku. Da pa ne postane nazorni nauk realni pouk, varovati se moramo prenatančnega popisovanja, ker isto ne vzbuja zanimanja. Pri živalih moramo n pr. pač glavne dele našteti, a to ne sme biti najvažnejži del. Otrok se ne zaniina toliko za to, kaj je, ampak za to, kaj se zgodi. Ne da iina inačka kremlje, je otroku važno, ampak, da praska in z gr ab i miš. Na Kranjskem se prične na štirazrednicah zemljepisni pouk že v 1. razredu. Toda ta pouk na tej stopinji ne sme biti realni pouk, ampak obsega naj le važnejše prirodne pojave, na katere se učenci opozorijo. Da pa opazujemo te prirodne pojave z otroci, da jih prisilimo nehote k opazovanju, potrebno je, da delarao z učenci manjše izlete. Taka nazorna poučna ura je za ueitelja zelo težavna, vender mu prinaša več dobička, kot deset drugih v zaprti sobi. Osobito ne zabimo pomladi peljati učence na prosto. Veliko nazornib podob imanio. Večinoma pa te obsegajo preveč posameznostijj katere zbegajo, obravnavanje oteže ali store celo nemogoče. Tudi so te podobe tako niajhne, da se ne razločujejo tudi iz zmerne daljave. Naj boljše bi bile pač dobre skupine v veliki obliki. Do sedaj so nani znane kot najboljše ,,Štirji letni časi". Izdane so od dunajskega učiteljskega društva Bdie Volksschulo". Te 4 podobe, kot plod vestnih posvetovanj, izdelane so od izbornih slikarjev ter so dokaz veselega napredka na polji nazornih in učnih pripomočkov. One nam namreč dajo v veliki obliki izbor karakterističnih prirodnih pojavov ter vse človeške opravke, kateri so ž njimi v dotiki. Kaj dobre so tudi Janskega podobe za nazorni nauk in se priporočajo posebno zaradi nizke cene. Ker podobe ,,štirje letni časi" stanejo 10 gld., jih marsikatera šola ne niore omisliti. Ne zabimo pa vender obravnavati karakterističnih prirodnih pojavov in znamenitejših človeških opravkov. Ker za vsak letni čas potrebujemo 3—4 tedne, bode sedanji učni načrt le malo predrugačen. 1. Ptice selilke. a) Pripovedovanje. Bolna lastovica. Jesen je bila; lastovice so se zbirale na zvoniku. Še jedenkrat letijo okrog vasi in potem v daljni svet. Žalostno gleda Dragica za njimi, kajti bile so to ljube lastovice, katere so stanovale nad njenim oknom in katere je velikokrat opazovala, ko so nosile živež svojim niladim. — Nekega dne potem prinesejo oče bolno lastovico v sobo. Dobili so jo v skednji, kamor se je uboga živalica skrila. Bolna je bila in slabotna; zato je morala tudi tu ostati. Dragici se živalica zelo sraili. Zato ji tudi skrbno streže. Kmalu je lastovica zopet zdrava in leta po sobi. Tako mine mrzla ziraa. Ko se vrnejo pornladi lastovice, odpre Dragica okno ia veselo odleti živalica k drugim. Kmalu dobi svoje tovarišice ter sezida nad oknom gnezdice. Večkrat tudi prileti v sobo, lovi muhe ali se vsede na okno ter prepeva vesele pesraice. Kdor je dobrega srca, Bog aiu blagoslov svoj da. b) Obravnavanje. Ucitelj: Zadnje dni so se zbirale lastovice. Žalostno so obletovale naše kraje ter potem odletele. Zapustile so nas namreč za več mesecev. Te ptice žive od muh in žuželk. Ali dobimo pri nas po zirai niuhe in žuželke? Ali bi raogle lastovice pri nas živeti? Učenec: Lastovice bi morale pri nas po zimi lakote poginiti. Učitelj: Ponovite to vsi! — Zato se preselijo te ptice jeseni v ptuje, toplejše de-19* žele, kjer dobijo dovolj živeža. Kam se podajo jeseni lastovice? Učenec: Jeseni se podajo lastovice v toplejšedež e 1 e. Ueitelj: Ponovite to vsi! A ne sarao lastovice, ampak tudi škrjanci, slavci, prepelice in še več drngib ptičev nas jeseni zapuste ali se selijo v toplejše dežele. Zato jih imenujemo ptice sesilke. Kako imenujemo te ptice ? Učenec : T e p t i c e iraeflujemo ptice selilke. Učitelj: Ponovite to vsi! — Popotujejo v velikih trumah. Daleč, daleč morajo leteti, predno dospejo v toplejše dežele. Pomladi se pa vrnejo zopet v naše kraje. Vsaka poišče svoje kraje, svoje gnezdo. 2. Sadna trgatev. a) Pripovedovanjis. Kako nastane jablan. V neki vasi je živel bogat mož, ki je nekdaj sedel v svojeni vrtu. Zraven sebe • ima skledo lepih jabolk. Vzame jabolko ter je prereže. V jabolku dobi hišico s čednimi sobicami. V vsaki sobici pa so lepa, črna znia. Jedno teh zrn vzame, naredi v gredico s prstom luknjico, dene v njo zrno ter je pokrije z zetnljo. ,,Kaj bode z menoj?" misli si zrno, ,ko bi bilo vender še v svoji lepi sobici!" S tetni mislimi slednjic: zaspi. Po noči pa začne deževati. Nekaj kapljic pade tndi zrnu v usta. Z veseljem jih povžije. Urugo jutro sije solnce tako toplo, da tudi zrno kmalu čuti gorkoto. Steguje se in rado bi si ogledalo tudi solnce. Na jedenkrat mu poči suknjica ter se mu naredi ljuknjica. Skozi to špranjo se splazijo koreninice v tla ter išcejo povsod, kje bi kaj dobrega dobile. Dobijo vsega v obilici. Pijfjo in pijejo in so večje in močnejše. Za nekoliko dni pride inož zopet na vrt ni se vsede. Na mestu, kjer je vsadil zrno, zapazi zelo malo drevesce. Iz malega zrna je nastalo torej zelo malo drevesce. Mož se zaradi tega zelo veseli. Priliva mu skrbno vode in koncein poletja je bilo drevesce že tako debelo ko peresno držalo. Z vsakim letom je bilo večje in inoonejše. Dobilo je torej vej. mladik in listov. To drevesce mož cepi in iz njega je pustalo drevo, katero je donašalo najboljša jabolka. b) Obravnavanje. Učitelj: Kaj je mož dal v luknjico? Kaj je nastalo iz zrna? Učenec: Iz zrna je nastalo drevo. Učitelj: Ponovite to vsi! — Drevesce, ki iz zrna nastane, se mora požlalitniti ali cepiti. Potem nastane drevo, ki nosi dobro sadje. Drevesa, ki obrode sadje, imeiiujemo sadna drevesa. Sadje dozori večinoma jeseni. Kdaj postane sadje zrelo? Učenec: Sadje postanejeseni zrelo. Učitelj: Ponovite to vsi! — Ali je nezrelo sadje zdravo? Ali smete nezrelo sadje jesti? Učenec: Nezrelega sadja ne smenio jesti. Ueitelj: Ponovite to vsi! — Pač vesel čas se za vas prične, ko dozori sadje. Ako greste na vrt, kako dobra jabolka, hruške, češplje, orelie, breskve dobite tu. Kakšno sadje imamo? Učenec: Imamo jabolka, hruške, češplje, orehe, breskve. Učitelj: Ponovite to vsi. — Sadje pa ne smemo kladiti, ainpak je moramo odtrgati. Ako se sadje odtrga, ne poškoduje se ter se dalj časa obrani. Orehe pa lahko otresamo. Zakaj ? 3. Vinska trgatev. a) Pripovedovanje. Vinska trgatev. Deček iz mesta pripoveduje: Moj strijc nii je naredil letos veliko veselje. Povabil nie je namreč na vinsko trgatev. Roditelji moji so z veseljera teinu privolili. Že potovanje do strijčevega doina mi je zelo ugajalo. Drugi dan vstanemo prav zgodaj. Napotimo se z vinogradniki v vinograd. Zene in deklice vzamejo canje in nože. Možje nesejo brente in na vozu peljejo k a d i in velik s o d. Vr vinogradu se razdele med vinske trte, odrezujejo grozde in jih polagajo v canje. Ko je cauja polna, izpraznijo jo v brente. Možje pa nosijo polne brento k vozu v kadi. Tani raztolčejo grozdje s tolkačein in izpraznijo drozgo v sod. Moj bratranec in jaz sva tudi raalo pomagala. Grozdja sva smela povžiti, kolikor sva ga hotela. Bilo je zelo sladko. Opoldne pa smo pili sladki mošt. Lep dan je bil. Vse je bilo veselo. V bližnjem vinogradu še celo strelja. Pozno v noč pridemo na strijcev dom. Drugi dan se vrnom domov. Strijc mi pa da še canjico grozdja. Roditelji, moji bratje in sestre so ,j(-' z veseljem povžili. b) Obravnavanje. Učitelj: V vinogradu raste vinska trta. Kaj raste na vinski trti ? Kakšno je grozdje? Kdaj dozori grozdje ? Učenec: Grozdje dozorijeseni. Učitelj: Ponovite to vsi! Kadar je grozdje zrelo, gre vinogradnik s svojimi ljudmi v vinograd. Vsi iinajo ostre, krive nože. Grozdje odrezujejo. Nekaj ga spravijo, veeinoma je pa denejo v kadi, kjer je raztolčejo. Iz grozdja se eedi sokKakšen sok se cedi iz grozdja ? Učenec : Iz grozdja se cedi sladak sok. Uči" telj: Ponovite to vsi. — To drozgo denejo v sod, katerega hlapec pelje doraov. Doma denejo to drozgo v stiskalnico. Sok — mošt imenovan — se dene v velike sode. Sodi leže v kleti. Tukaj se ščisti mošt v čisto vino. Vino je zdrava, krep("alna pijača za odrasle ljudi. Vender ne sinemo vina preveč piti. Zakaj ne? 4. Jesen. a) Pripovodovanjo. Jesen. Poletje se uinika, jesen prihaja. Ko popotuje jesen po zelenem gozdu,- ne ugaja mu, da ima listje povsod isto barvo. nValiko lepše je rdeče in nneno", pravi. Komaj to izgovori, ni več gozd tako jednoličen, ampak se vedno bolj spreminja. — Popotuje naprej po vrtih in vinogradih. ,,Kaj je to?" začudi se, ,,poletje se je ponašalo s svojo vročino in grozdje še ni zrelo ? Ze dobro, sedaj pokažem jaz, da nekaj znarn!" Koniaj to izreče, dihne v sadje in grozdje in glej! bruške, jabolka. breskve in grozdje vidoina dozore ter dobe sladak sok. Potem zagleda jesen tudi otroke, ki so se igrali. Zakliče jim: ,,Otroci, Bog vas sprirni! Vaše počitnice so minole. Sola se zopet pričenja. Hodite zopet pridno v šolo in učite se marljivo Hočem vam zato podariti obilo dobrih, rdeciih jabolk in sladkega grozdja". — Tako govori jesen. Otroci pa se veselo napotijo v šolo. b) Obravnavanje. Ucitelj: Vi hodite šele prvo leto v šolo. Nekaj jih je pa vender tu, ki so že lansko leto hodili v šolo. Pred nekoliko časotn pa niso imeli več tednov pouka. Zakaj niso prišli tak dolgo v šolo? Učenec: Imeli so počitnice. Učitelj: Te počitnice inienujemo velike počitnice. V počitnicah ste se večkret kopali, kajti takrat je bilo zelo vroče. Ali se morete sedaj kopati? Zakaj ne? Učenec: Sedaj je h 1 a d n o. Učitetj: Ponovite to vsi! — Takrat ko je bilo vroče je bilo poletje, a sedaj je jesen. Kaj je sedaj? Učenec: Sedaj je jesen. Učitelj: Ponovite to vsi! — Ker je sedaj bladno, lahko recemo: Jeseni je hladno. Ponovite to vsi! — Casi nekateri izincd vas pomagajo pasti. Po leti je čez dan preveč vroče, zato pasejo zjutraj in zvečer. Takrat ste morali zjutraj zgodaj vstajati, zakaj solnce vstaja takrat zgodaj. Ali sedaj solnce še tako zgodaj vstaja in tako pozno zahaja? Učenec : J e s e n i solnce v z h a j a p o z n e j e in poprej zahaja. Učitelj : Kadar greste v šolo, gredo uekateri iniino njiv. Kakšno je sedaj poljo ? Učenec: Polje je prazno. ITcitelj ponovite to vsi! — Jeseni sadje odtrganio in je znosirno domov. Zakaj storimo to? Učenee: Ker je sadje zrelo. Učitelj: Ponovite Jeseni je s a d j e z r e 1 o. Tudi grozdje je jeseni zrelo. — Ali jo listje dreves še tako zeleno ko pomladi in poleti? Kakšno je listje jeseni? \ Jčenec;: J e s e n i p o s t a n e 1 i s t j e r m eno, r d e č e i n r j a v o, z v e n e i ti o d p ade. Učitelj: Ponovite to! — Kaj storijo nokatere ptice? Učenec: Nekatere ptice se podajo jeseni v toplejše kraje. Učitelj: Ponovite to vsi! — Ker ni vec ptic, kakšno postane v gozdu. Učenec: Vgozdu in na polji postane tiho. Učitelj: Ponovite! - Ali še vidite hrošče, metulje, kobilice in gosenice ? Učenec: Ne, to živalice jeseni poginejo. Učitelj: Kaj pa bučele ? Ali vidite sedaj bučele ? Ali so tudi poginile ? Zakaj ostanejo v panjih? Rekli ste, da ni več cvetljic na poljk Kam pa so zginile. Učenec: Jeseni cvetlice zvenejo. Ucitelj: Ponovite to vsi! — Ali se še toliko na prostem igrate? Zakaj ne? Ucenec: Jeseni vlecejo mrzli vetrovi. Učitelj: Le lovec se poda jeseni v gozd in strelja divjaeino. Recite: Jeseni lovi lovec divjaoino. Na ta način obravnavajmo tudi druge letne čase. Po zimi obravnavajmo: ptice po zimi. sv. Miklavž, Božič, zimsko veselje otrok; pomladi: vrt, poljo, ptice pomladi; po leti: pastir, nevihta, žetev, sv. Rešnje telo. Ljndevit Stiasnj.