DELA VSKO KMEČKA ENOTNOST E»0*W.H »IHD.KATOT «0-1. • Pred zaključkom redakcije: Nezaslišano kršenje osnovnih sindikalnih svoboščin. Civilna policija okupacijske uprave aretirala člane tovarniških odborov pri Sv. Marku, Sv. Roku in tovarni strojev! ^ IPj it. 14. — Uredništvo ul. Monfort 3 t Tret Trst 7. JllllJG 194S. Spedizione in ulibou. postale 11° gi-nppn Cena: 15 ML; 10 ,tf,; 4 dlL RAČUN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNtK«, TRST 11-5374, ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK« - UPR.. LJUBL. 6-90 601-19. Samo zapora nad odpusti bo preprečila stalno naraščanje brezposelnosti Nolucija, s katero osem komu-8®nih partij, ki sestavljajo '°rmbiro, obtožuje Komunisti«. , Partijo Jugoslavije ,da je a s poti marksizma-leninizma , silno razburila ves svet in ^°ko odjeknila zlasti pri Trstu. nas ePrav so obtožbe proti KPJ 1 resne in težke, čeprav se ■finogim zdelo, da je treba j°j zavzeti do resolucije In-f,ribiroja odločno stališče, češ •u ne gre za taktiko v ne. 1,1 posebnem vprašanju, tem-za načela, se Enotni sindi-1 nikakor ne morejo vmeša. 1 v spor, ki je nastal med *vezno komunistično partijo .J evikov oziroma Informbiro-, na eni in med KPJ na drugj *n'- Enotni sindikati morajo i ,evati dejstvo, da tu živijo (Venci in Italijani in da je tre-^raniti enotnost vsega delo-ljudstva ne glede na to, no stališče so zavzeli in zav. "ajo člani sindikatov osebno lfr°ti resolucij. Enotni sindi- ii r so namreč nadstrankarska s ,n*zacija, čeprav niso apoli. jj' Enotni sfindakati so pre-da se bo spor med In-ifl ^>r°jem in Komunistično v ;v. 'Jo Jugoslavije moral rešiti, eni pa se ne morejo odpori borbi, ki jo je treba vsak odločno voditi v obrambo in-delovnega ljudstva, to ko skušajo naši na- s, drEi izkoriščati sedanje sta. ! ^Tni sindikati :(2 bodo še borili, kakor so se doslej, L?e Preprečijo vse nakane im-^''Stov, ki bi hoteli uničiti k, lndustrijo ter postopoma ^'rati delavstvo. Borili se ^ Proti brezposelnosti, za za-^ n‘ad odpusti z dela in za tovarniških odborov. ijl.110 bodo zahtevali, da se kmirovna pogodba in da \ j?Vsi spoštovali njene določ. sindikati se bodo po-Hv za onotno fronto ^ev. kmetov in intelektualka er le z enotnostjo bo mo. \.^rePre^iti vse načrte raz-^rbenih delovnih sil in *ii.Se’ da bi iz Trsta napra-^dno vojaško oporišče. ^ imperializma na tej točki, težke ži. 'ic Oljeni 1 ^ aS"'e raz-mere, v katerih ži. i tft6 'Tudstvo, obramba miru, \ ^hteva od nas, da ne ce-V vrst, da upoštevamo V. ’ da živita tu skupaj dva V’ da 1 '‘Pašo trezno premislimo ,111^ - potezo ter se ne pre. i ve$ . Pa bo tem laže, ker X ‘Sta borba in isti inte-nas veže slovensko ^Por; • brat^vo, ^i smo ga v * ',n Xrtvami skupaj ko. 'lig aj,ezjih dneh naše zgo- ‘VANBUKOVEC-VOJMIR ter uničevanje industrije Enotni sindikati že od avgusta 1947 zahtevajo zaporo nad odpusti z dela Mnogo smo že pisali o tem vprašanju, toda vedno se moramo vračati k njemu in ga poudarjati, ker je življenjske važnosti za vse tržaško delovno ljudstvo. To vprašanje je še mnogo bolj važno, kakor vprašanje vseh pogodb. Kaj pomaga n. pr. delavstvu, da se mu zvišajo mezde in zagotove boljši delovni pogoji, če pa mora vedno živeti v strahu, da bo izgubil delo in s tem tudi svoj kruh. Besede o odpustih z dela in o naraščanju brezposelnosti niso ni-kaka demagogija temveč žalostna in težka vsakdanja stvarnost. Pri tem so pač najbolj zgovorne številke. V prvi polovici junija je bilo v raznih, zlasti malih industrijskih podjetjih odpuščenih okoli 350 delavcev. V drugi polovici junija pa so odpustili na občinskih posestvih pri Zavljah in pri Orehu 400 de-lacev, ki so bili na tako imenovanih rekvalifikacijskih tečajih, na katerih spreminjajo strokovne delavce v vrtnarje, ali bolje rečeno, kopače. Ti delavci, ki so postali «vrtnarji» naj gredo sedaj iskat de. lo kamorkoli, to seveda okupacijsko oblast ne zanima. Vsakdo pač ve, da pri nas ne rabimo nikakih novih vrtnarjev, ker so vrtovi v okolici Trsta zelo skopi. Sedaj govore tudi o odpustu 60 delavcev pri podjetju SAROM, ki se bavi z dviganjem potopljenih ladij. Tudi v Miljah govore, da bodo tamošnje ladjedelnice odpustile delavstvo, saj je znano, da v ladjedelnici sv. Roka delo skoraj popolnoma počiva. Da bi se vse delavstvo seznanilo s položajem, ki je nastal zaradi stalnega naraščanja brezposelnosti, je tiskovni urad Zveze Enotnih sindikatov vprašal za dovoljenje, da bi smel tiskati lepake, v katerih bi pojasnil sedanje razmere in razloge, zakaj ES zahtevajo zaporo nad odpusti. To pa, kakor se zdi, ni ugajalo našim okupacijskim o-blastem, ki so odklonile dovoljenje, češ da niso bili navedeni podatki točni in stvarni. Morda nt dovolj, da se delavci odpuščajo, treba bi bilo še, da delavski razred ne zve za dejansko stanje. Toda s takimi sredstvi se ne da dolgo časa prikrivati dejanski položaj. Pretekli petek so tržaški delavci na pobudo Enotnih sindikatov proglasili popoldne stavko v ladjedelnicah in vseh mestnih podjetjih v znamenju zahteve po zapori nad odpusti z dela. Ta stavka je sovpadala s stavko Delavske zbornice, katera je stavkala solidarno z italijanskimi delavci zato ,da se prisilijo industrije!, da sprejmejo načelo o prilagoditvi plač v kovinarski stroki. Prilagoditev mezd strokovnih usposobljenosti delavcev, je vsekakor važno vprašanje, mnogo bolj važno vprašanje pa je zagotovitev dela vsem. Zato so Enotni sindikati stavkali v obrambo pravice do zaposlitve. Čudno pri vsem tem je, da noče Delavska zbornica nič slišati o zapori nad odpusti, čeprav vedno trdi, da ji je glavna skrb dobrobit delavstva. Vsekakor pa niso vsi člani Delavske zbornice istega mnenja kakor je vodstvo in mnogi občutijo potrebo po skupnem nastopu, da se končno le doseže zapora nad odpusti. Stavka je imela popoln uspeh in je trajala vse popoldne. V raznih tovarnah so delavci sprejeli tudi protestne resolucije in jih poslali vojaški upravi z zahtevo naj se končno zgane. Ta uprava, ki se je tolikokrat rvalila o vsej svoji skrbi za tržaško gospodarstvo, naj končno dokaže ali ji je kaj na tem, da se preneha obupni položaj v tržaški industriji. Skrajni čas je, da izvede resnično zaporo nad odpusti, hkrati pa podvzame še druge u-krepe, ki bi dvignili malo, srednjo in težko industrijo. Drugače se bodo odpusti vedno bolj množili, kar potrjuje naraščanje brezposelnosti v preteklem mesecu. STAVKA V VSEH OBRATIH CRDA Delavci odločno branijo svojo osnovno pridobitev - tovarniške odbore Zadnje dni so začeli industrije! oziroma ravnateljstvo CRDA skupno z Delavsko zbornico pravo o-fenzivo proti tovarniškim odborom. Delavci pa so odgovorili na to ofenzivo s stavko. Da nam bodo stvari bolj jasne, si moramo na kratko ogledati potek dogodkov v zadnjih dveh tednih. Spričo odločne zahteve delavcev po zapori nad odpust se je ravnateljstvo CRDA skupno z njegovimi hlapci posiužilo spletk, da bi odvrnilo delavce od tega važnega življenjskega vprašanja. Začeli so z gonjo proti Slovencem s tem, da so izbrisali slovenski napis s stenčasa. S tem so hoteli razdvojiti delavstvo, toda so se ušteli. Z geslom: «Tu se govori samo italijanski!« je ravnatelj ladjedelnice odpravil člane tovarniškega odbora, ki so šli k njemu protestirat proti temu krivičnemu ukrepu. Hkrati pa jim je povedal, da je ravnateljstvo podvzelo ta ukrep na zahtevo Delavske zbornice. NAČRT NOVE POGODBE za RovinarsRo stroRo predložen delodajalcem Zyeza Enotnih sindikatov je poslala Zvezi industrijcev načrt normativne pogodbe za kovinarsko stroko. Enotni sindikati so že zdavnaj zahtevali sklenitev splošne delovne pogodbe za vse industrijsko delavstvo ter se tudi danes ne odpovedujejo temu stališču. S svojo zahtevo o splošni delovni pogodbi, ki bi bila vsekakor v splošno korist vsem delavcem, bi Enotni sindikati gotovo prodrli, če ne bi proti enotnemu nastopu rovarila Delavska zbornica. Ta zbornica je zahtevala, da se za vsako stroko posebej sklene normativna pogodba le zato. da bi zvesto posnemala vse, kar so sklenili v Italiji, čeprav so tu razmere precej drugačne. Stališče Delavske zbornice je povzročilo pri nas tak položaj, iz katerega je treba najti nujen izhod. Zato so se Enotni sindikati odločili, da za sedaj predložijo predlog za sklenitev normativne pogodbe za kovinarje. Glavne zahteve načrta nove normativne pogodbe so v kratkem naslednje: Ena glavnih zahtev se vsekakor tiče delovnega časa. Spričo napredka tehnike v industriji in spričo velike brezposelnosti, je treba znižati tedenski delovni čas. Zato zahtevajo Enotni sindikati 40 urni delovni čas za delavce, ki opravljajo delo v presledkih, kakor stražniki, vratarji, šoferji, sluge itd. V dopolnilo tega zahtevajo, da dobe de- Nadaljevanje na A. strani/ Vse delavstvo je bilo zaradi tega silno razburjeno in množica delavcev se je zbrala pred sedežem notranje komisije Delavske zbornice ter zahtevala odgovor za ta fašistični podvig. Prišlo je zaradi nastopa vodstva notranje komisije do ostrega pretepanja, pri čemer so delavci razmetali opravo v sedežu Delavske zbornice in malce obdelali tajnika notranje komisije D’Ambrosia. Fašistični teror Se isto noč so fašistični teroristi za »represalijo« vrgli proti sedežem Enotnih sindikatov v ui. Montfort, Zonta in Imbriani bombe. V petek opoldne je Delavska zbornica proglasila splošno stavko v protest proti »terorizmu«! Bila je to stavka delodajalcev in industrijcev, torej izprtje. Ta stavka v obrambo šovinizma, stavka proti enakopravnosti slovenskega jezika, pa je doživela polom. Delavstvo v večjih industrijskih podjetjih, je delalo skoraj v celoti, v okolici in predmestjih so bile doprte vse trgovine. Zaprte so bile le trgovine v središču mesta, kjer so pobalini 7 Akvedota in ul. Cavana prisilili trgovce, da so zaprli svoje obrate. Stavka se je končala v soboto o-poldne, ker je oblast »ugodila« zahtevam Delavske zbornice. Ti izdajalci delavskega razreda niso zahtevali le, da se kaznujejo delavci, ki so v svojem ogorčenju odločno nastopili proti gospodom iz notranje komisije, temveč so bah-1 tevali celo, da se iz ladjedelnice izžene tovarniški odbor. Oblast je kaj kmalu ugodila Delavski zbornici, Policija je aretirala 7 delavcev, ki naj bi bili navzoči pri napadu na prostore notranje komisije. Ze pretekli ponedeljek so bili poklicani pred sodišče, ki je razpravo proti njim odgodilo. Delavci so zbrali zanje kavcijo in tako omogočili, da pričakujejo proces na svobodi. Pretekli ponedeljek zjutraj so bi- la v tovarni strojev in v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka zborovanja, na katerih so govorniki preučili sedanji težki gospodarski položaj v Trstu ter poudarili, da so delodajalci začeli ofenzivo proti delavcem, da bi jim iztrgali priborjene svoboščine. Govorniki so tudi poudarili dejstvo, da so hoteli industrije! s prepovedjo dvojezičnosti v ladjedelnicah odvrniti delavce od najnujnejših vprašanj, kakor so zapora nad odpusti, nova delovna pogodba in priznanje tovarniških odborov. Delavstvo je na teh zborovanjih tudi izrazilo svoje globoko ogorčenje zaradi a-retacije sedmih delavcev. Takoj po zborovanju je ravnateljstvo ladjedelnice Sv. Marka začasno odpustilo uradnika Košanca, ki ni bil solidaren s stavko Delavske zbornice. Ob aretaciji delavcev so Enotni sindikati poslali vojaški upravi odločen protest spričo krivičnega ravnanja okupacijske policije. V protestu pravijo, da je ta aretacija le v podporo onim silam, ki hočejo sejati narodnostno mržnjo, deliti delavce in jih odvrniti od važnih življenjskih vprašanj. Enotni sindikati zahtevajo takojšnjo izpustitev aretiranih delavcev, obenem pa tudi takojšnjo aretacijo teroristov, ki so z bombami napadli njihove sedeže ter one, ki so preprečavali reden potek dela za časa »izprtja«. Spletke Delavske zbornice Vse to še ni bilo Delavski zbornici in gospodu Cosulichu dovolj. V sredo zjutraj je ravnateljstvo CRDA javilo članom tovarniških odborov tov. Daprettu v ladjedelnici Kv. Marka, tov. Zaccariji v tovarni strojev in tov. Macorju v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, da jih za nedoločen čas suspendira z dela. Kot razlog a ta ukrep so navedli, da so ti tovariši odgovorni za ponedeljska zborovanja V Aladaljemnje na A. strani/ Stanka n usek ofiratiis v podjetju „bas bompressi" (nadaljevanje s 1. strani) ladjedelnicah in tovarni strojev, za katero ni ravnateljstvo dalo dovoljenja. Ta nesmiselni razlog jasno kaže, da hočejo sovražniki delavcev teptati najosnovnejše demokratične svoboščine, to je pravico zborovanja, da.bi tako odvzeti tovarniškim odborom vsako možnost obrambe delavskih pravic ter ustrahovali po mili volji vse delavstvo. Zaradi tega krivičnega ukrepa so delavci v vseh podjetjih odločne. protestirali. Tudi Zveza Enotnih sindikatov je poslala polk. Fode-nu oster protest, v katerem pravi, tla pomeni ta ukrep jasen poskus, omejiti sindikalno delovanje na kraju dela. Končno je ravnateljstvo CKDA v poiiedeljek sporočilo tov. Da-prettu m Zaccariji, da ju odpušča z dela. Zaradi tega so delavci v ladjedelnicah Sv. Roka in Sv. Marka ter v tovarni strojev v ponedeljek popoldne stopili v protest- no stavko. Včeraj pa so Enotni sindikati napovedali splošno stavko, ki se je pričela v tovarni strojev ob pol devetih zjutraj, v oben ladjedelnicah pa ob desetih. Enotni sindikati so kljub vsem prejšnjim spletkam pozvali k stavki v obrambo tovarniških odborov tudi Delavsko zbornico, ker tu ne gre samo za odpuščena tovariša, temveč za načelo o spoštovanju delavskih pravic in demokratičnih svoboščin sploh, kajti ravno tako bi se utegnilo kdaj pripetiti članom notranjih komisij. Delavska zbornica pa je še enkrat pokazala, na čigavi strani je ter izjavila, da noče pristati na stavko. Tako se je zdaj še bolj zaostrila borba v obrambo tovarniških odborov, ki so delodajalcem trn v peti. Delavci vsekakor ne bodo popustili, saj dobro vedo, da bi jim industrije! polagoma odvzeli vse pravice, ki so si jih priborih s tako težko borbo. Tovarniški odbori so pridobitev, kateri se delavci ne bodo nikoli odpovedali. Po več dneh stavke so delavci v podjetju «Gas Compressia dosegla skoraj celotno priznanje svojih zahtev. V svoji stavki so ti delavci uvedli poseben način, s tem da so stavkali vsakih dvanajst ur po tri ure. Ker je delo v tem podjetju nepretrgano, je to povzročilo delodajalcem občutno škodo, zaradi česar so pač morali po. pustili. Delodajalci so tudi sprejeli obvezo, da bodo tem delavcem izplačali zaostanke. Solidarno s tržaškimi delavci so stavkali tudi delavci v podružnici tega podjetja v Tržiču. V Vanganelu so res marljivi Preteklo nedeljo je bil Vanganel slavnostno okrašen in ves v zaslavah, na cesti pa sta bila postavljena dva lepa slavoloka. Bil je pravi praznik za vse vaščane. Zjutraj so se sestali in izbrali prostor za zadružni dom, ki bo zgrajen na lepem prostoru med topoli ob cesti iz Vanganela v Triban. Nato so se takoj lotili prostovoljnega dela in delali ves dopoldan, čistili so grmičevje, drevje in dovažali kamenje. Zveza primorskih partizanov je prevzela vaško gostilno in prav lepo preuredila vse prostore, da so vsi res zadovoljni. Složnost in dobra volja Vanganelčanov naj bosta za vzgled vsem ostalim vasem, ki se pripravljajo na graditev zadružnih domov. Posebno velja to za vas Cežari in Pobegi, kjer je po prvem hipu navdušenja vse zaspalo. KONEC STAVKE nabrežinskih kamnosekov V ponedeljek se je nehala stavka nabrežinskih kamnosekov, ki so v glavnem dosegli uresničenje svojih zahtev, kar pomeni lep uspeh, saj je Delavska zbornica stavko sabotirala. Stavka se je prenehala, ker je bil na uradu za delo podpisan novi sporazum med zastopniki Enotnih sindikatov. Delavske zbornice in delodajalcev. Sporazum Je stopil v veljavo s pone- KONEC SOLE JE IN DIJAKINJE PORTOROŠKEGA UČITELJIŠČA SE VESELE LEPIH USPEHOV IN SPRIČEVAL (nadaljevanje s i. strani) lavci, ki delajo proti svoji volji manj kot 40 ur na teden izplačanih celih 40 ur. Delavci dobivajo seda i v nekaterih primerih nekako podporo blagajne za dopolnitev mezd, če delajo manj kot 40 ur, to pa ni dovolj. Poskrbeti bo treba, da delodajalci dodajo tej podpori vsoto, ki bo skupno z njo dosegla višino redne mezde. Drugo vprašanje so redni letni dopusti. Skoraj v vseh strokah so dosegli uradniki in delavci trgovinskih podjetij nekatera izboljšanja v tem pogledu. Delavci v industriji, zlasti pa kovinarji, pa so ostali vedno pri starem. Na vsak način bo treba poskrbeti tudi za te delavce, saj nosijo kovinarji glavni delež v produkciji. Zahteve Enot-nih sindikatov so v tem pogledu naslednje, za prvo in drugo leto dela bi morali delavci imeti 15 dni dopusta, če je delavec zaposlen od treh do petih let 18 delovnih dni. od šestih do desetih let 24 delovnih dni, nad deset let zaposlitve 26 delovnih dni. Za delavce, ki ob času letnih dopustov niso še dopolnili eno leto dela pri istem podjetju, določa predlog, da dobe za vsak mesec dela 1 dan in 1 četrt dopusta. Kot doba enega meseca zaposlitve, se šteje tudi zaposlitev, ki presega dobo polovico meseca. Za časa dopusta morajo dobivati delavci celotne prejemke, to je: osnovno mezdo, draginjsko doklado, razne nagrade Ud. Pri tem se upošteva povprečna plača, ki jo je dobival delavec zadnje tri mesece pred dopustom. Važno vprašanje je tudi vprašanje povišanja mezd za delavce so-razmerno z njihovo dobo zapo* slitve. Tudi v tem pogledu zaznamujemo podoben položaj, kakor v pogledu dooustov, kjer so delavci raznih strok že dosegli razne ugod- nosti in kjer upoštevajo službena leta. Samo za industrijske delavce ni bilo doslej nič strojenega zaradi trdovratnosti industrijcev, ki nočejo priznati delavcem te osnovne zahteve. Enotni sindikati zahtevajo, da se tudi to vprašanje končno že reši. USTANOVITEV STROKOVNE ZVEZE ^racHbenifr delavcev Doslej je dejansko obstajal sindikat Bogat ribolov in praznik ribičev v Kopru V noči med petkom in soboto so koprski ribiči naloviti nad 100 stotov rib, ki so jih razposlali na razne trge in v tovarne v Izolo. Ribiči upajo, da bodo v prihodnjih temnih nočeh imeli še sreče. Koprski ribiči, ki bivajo skoraj vsi J v predelu mesta San Pieri in v Bo-šadragi, bi morali imeti svoje opasilo ali praznik na 29. junija, toda zaradi slabega vremena so imeli praznik v soboto in nedeljo. Vsi so bili še bolj veseli po bogatem ribolovu. gradbenih delavcev, formalno pa še ni bila ustanovljena strokovna zveza ES gradbenih delavcev. Končno je bila nedeljo v ulici Conti ustanovna skupščina te zveze. Na skupščini so zbrani delegati kritizirali delo prejšnjega upravnega odbora, tako da se bo novo izvoljeni odbor na podlagi tc konstruktivne kritike lahko izogibal tem napakam. Na skupščini so tudi govorili o tem, da gradbeni delavci ne dobivajo delovne obleke. Nadalje so razpravljali o akordnem delu, o katerem so dejali, da ga je treba odpraviti, ker pomeni izkoriščanje delavstva s strani delodajalcev. Ustanovili so tudi komisijo, ki bo preučila akordno delo, vprašanje zapore nad odpusti z dela. Delavci gradbene stroke so bili doslej med najbolj izkoriščanimi, ker niso bili dobro organizirani in ker se mnogi delavci niso dovolj zanimali za svoja vprašanja. Na koncu so izvolili novi odbor, ki se je obvezal, da bo dovršil vse naloge, ki mu jih je poverila skupščina ter da bo deloval z vnemo na tem, da bo tudi ta stroka v prvih vrstah v borbi za delavske pravice. like. Skupina sedmih mlatilnic pa je Mlatevje v polnem razmahu V Istri, posebno v Bujščini, je mla-tev v polnem teku. Mlatilnice so začele opravljati svoje delo 25. junija. V bujskem okraju deluje sedaj že 24 mlatilnic, v dolini Mirne so štiri va- organizirano zajela širok pas iz Umaga in se pomika po načrtu od vasi do vasi proti severnemu delu ob obali,, nato pa bo krenila v notranje predele. V bujskem okraju so od 25. junija do 2. julija namlatili že 300 ton lepega žita, kljub temu, da je bil -dva dni dež. Medtem pa so dokončali priprave v Umagu, kjer bodo shranili tudi semensko pšenico, ki bo vsa prej dobro prečiščena na trijerju, preden bo spravljena v primerne shrambe. deljkom 5. julija, in vsebuje pogoje: V naprotju z dosedanjimi Pog00,j nimi pogoji, ki so veljali za dcBJ, v kamnolomih devinske, nabre^ Aa in zgoniške občine, bodo veljale iste razpredelnice za mezde ^ ginjske doklade kakor v tržaški ot> Boljši individualni mezdni so bili priznani delavcem 'z ^ f| kJ«' ki so bili priznani delavcem >z ^ 1 rega koli razloga ostanejo v V¥* tudi v naprej. Podjetji Montecatini in Ccsar' # tale Pizzul odo izenačile plače ^ kvalificiranih in specializiranih . cev s plačami delavcev ostalih * detih podjetij. . Vse dosedanje doklade (SUP*r mi), ki so jih delavci prejema'1 katerim koli imenom, bodo poP0]’’ ^ vštete v nove mezde, če bi PP*0 določitve novih višjih mezd. V nedeljo vsi v Padriče na proslav0 50 ■ letnice pevskeg0 društva ,.Slovan"! ANKARAN PRI KOPRU Delovni sporazumi in pogajanja V četrtek L julija je bil na sedežu zveze veletrgovcev sklenjen sporazum o normativni pogodbi za nameščence spedicijskih podjetij in pomorskih agencij. Po tej pogodbi bodo delavci imeli od dvanajst do dvajset dni p. med njimi Švara Ivan, našli t izkopavanju gramoza v zemlji , c*1 srebrnih beneških novcev. Teci1 Podeštat Leschi je zahteval naj-stvar in dal delavcem za to ne. iir- Ccrnanje so stara vas. Vsak ti zna V*4*1', da so jih ustanovili že pred ieti. Pri stari murvi feNjc so bile že malo mestece, okoli ti, 50 se belile male vasice. Na Bre-b ^ zgoraj, kjer je sedaj vse golo. 'ii hrastovi in bukovi gozdovi. jca so huda leta, ljudje iz miljske jjk* so napadli ladje, da bi kaj na-Pa so napravili biriči in mor-»raštrelament«, kot fašisti in da bi napadalce polovili. . so se razbežali in od leh se zatekel tudi sem. Pod ska-N tj*1 v Sozdu je našel studenec in 'tJil Ustavil. Posadil si Je mur\ro in ' 'oda gozdov niso mogli. 0v» novo naselje. Se zdaj ti va- rovce. Pravijo, da imajo malo koristi in da je nevarnost, da se razpase borov prelec. Bolj zadovoljni bi bili, če bi nasadili več akacij, ki prej zrastejo in se jih lahko uporabi za gorivo in za kole v vinogradništvu. Čebele pa imajo izvrstno pašo. Problem lesa za gorivo in za vinogradništvo je tod zares težak. Delavec, ki ima tudi malo kmetijo, je letos dal nič več in nič manj kot 23.000 lir samo za kole. In ima le malo trt. In prej so bili tam gozdovi. Pred leti je bilo tudi za kmetijstvo bolje v Ricmanjih in tam okoli. V vasi so imeli 20 parov volov, zdaj so ostali le štirje. Tudi več krav je bilo, več mleka in vina, sadja in kruha, tistih belih »bržanskih blg», ki so jih Bržanke nosile v jerbasih v Trst. Kmetijstvo je bolj uspevalo in ljudje so res zaslužili. Vse to pa polagoma izginja. Kmetov je ie malo. Tri četrtine prebivalstva je delavstvo. Pridelajo še nekoliko vina, nekaj sadja in malo mleka. Toda tretjina plodne zemlje In njiv je zdaj neobdelana. Kjer so bile prej njive, raste sedaj trava, obzidje rušijo koze in deca. '(Razvilo bi se kmetijstvo, imeli bi več mleka in vsega, če ne bi bil kmet tako zapostavljen b. ga ne bi mučili z vedno večjimi davki*. Tudi sami kmetje in tisti delavci, ki obdelujejo košček zemlje po delu v tovarnah, bi morali bolj ljubiti zemljo, ki jim bi dobro obrodila, če bi znali obdelovati. Zemlja zahteva vztrajne ljudi, kot so bili naši stari dedje, kakor je Petaros Ivan, ki je star že 96 let in še rad dela. Kvarno je vplival fašizem, da so ljudje izgubili voljo in ljubezen do obdelovanja zemlle. Kataster je v neredu Kakor prej, tako tudi sedaj vplivajo vse okoliščine prav pogubno posebno na mladino in jo odvračajo od realnih problemov življenja. So pa tudi drugi vzroki in razne težave, ki ovirajo napredek kmetijstva in otežkočajo življenje kmetu. Na katastrkem uradu v Trstu je prav gotovo velik nered. Nujno Je potrebno, da se uredijo katastrske knjige, da bodo v skladu z dejanskim stanjem. To je dolžnost oblasti, ker posamezniki ne morejo porabiti cel koš kolkovnnega papirja in plačati odvetnika, ki bi jim snedel njivo in bajto. Potrebno b! tudi bilo, da bi dokončali cesto iz Loga v Ricmanje, ker so popustili delo ravno tam, kjer je cesta najbolj potrebna popravila. Sedaj je v takem stanju, da ne morejo preko niti ljudje niti živina. Ta cesta pa je važna zaradi zveze z mestom in s poljem. Posebno poljske poti so v obupnem stanju. Nekatere so kakor razorana korita, posebno ona «proti Koritom* in v »Brce*. Ko vozijo seno po takih cestah, jim robida polovico Pocuka z voza. živina trpi, gospodar pa se jezi, voz škriplje, ko vozi v strmi breg. Nekoč ni bilo tako. Ko je bilo treba popraviti poti, so sklicali «komun» in vsi so jih šli popravljat. Sedaj pa se marsikdo izgovarja in namesto na delo gre rajši v gostilno. V Ricmanjih se pritožujejo tudi zaradi vode. Vaščani so si sicer svojčas napravili mali vodovod iz izvirka, toda ta je premajhen in nehigieničen. Potrebno je, da se napelje nov, večji vodovod iz »Ključa* ali pa iz Domja, tako da bi služil tudi za Polje in Log. Vodovoda so potrebne sploh vse vasi na Bregu. Obljubili so jim ga že večkrat, toda ostale so le obljube. Čeprav sta speljana tpd dva električna voda, ni še elektrike v Domju in ne v Polju, ki sta prav blizu mesta. Za razvoj živinoreje je poleg ostalega potrebno, da pristojne oblasti oziroma kmetijski odsek pri ZVU preskrbi dobrega plemenskega bika, ker ga v vseh vaseh na Bregu ni. Kmetje morajo goniti krave v Padriče ali v Bazovico. To se pravi zanemarjati in ne dvigati kmetijstvo, čeprav dajejo nekaj lir nagrade posameznim kmetom. Večina Ricmanjcev dela v mestu po raznih tovarnah in ustanovah, nekateri pa si pomagajo «s flikanjem* zdaj tu zdaj tam. Sedaj je v vasi mnogo brez- poselnih. Žene se mučijo doma, ene so perice, nekaj jih še nosi mleko v Trst, druge pa, posebno mlajše, se vozijo dnevno v službo kot snažilke ali pomočnice. Vsak dan se vozijo z vlakom v Trst, zvečer se vračajo vse trudne in izmučene, njihove plače pa so prav sramotne. Mladina je na splošno dobra in politično enotna, kakor tudi vsi ostali vaščani. Pri mladih, posebno pri dekletih pa se opaža slab pojav, ki lahko sčasoma pokvari vso mladino., To je hujše kakor bolezen. Ko izide »Grand Hotel*, vse plane po njem. Skoda za denar in čas. Ker je mladina sicer drugače dovolj zavedna, je njena dolžnost, da to prepreči in ne trosi denarja za taka puhla čtiva. Dolžnost mladine je. da si izpopolnjuje znanje svojega jezika in navadi nekaj korist-rega. Pri vseh, posebno tistih, ki se vozijo v mesto, bi bila potrebna večja samozavest in narodni ponos, ki sicer spoštuje vse druge narodnosti, a se ne sramuje svojega izvora in jezika. Prosvetno življenje Prosvetno življenje je precej živahno, lahko pa bi bilo še bolj. V Ricmanjih imajo prosvetno društvo »Sla-vec», ki je staro že 51 let. Svoje pro-store ima v farovžu, ker ni župnika v vasi. Leta 1926 je bilo društvo razpuščeno, toda člani so vedno gojiii skupnost in bili medsebojno povezani. Društvo ima sedaj 220 članov, pevski in dramski odsek, godbo na pihala in knjižnico. Pevski zbor šteje 40 članov. Vaje imajo redno, dopolniti pa bi bilo treba vrzel. Dobrih pevcev v vasi ne primanjkuje. Zakaj ne pristopijo vsi k zboru. Ce bi imeli močan zbor, bi še bolj dvignili ugled vasi. Dramska skupina je v zimski dobi priredila več del med temi tudi Zupanovo Micko. Pripravili bi še kaj večjega in boljšega pa imajo velike ovire zaradi pomanjkanja primernega odra in prostora. Godba na pihala je dobra, člani se žrtvujejo in marljivo vadijo, čeprav jim primanjkuje še nekaj glasbil. Godbo vodi učitelj Anton Zuljan, ki jo je ustanovil že leta 1925, žrtvuje se in neumorno dela, zato bi bil vr«. den večjega spoštovanja od strani vseh. Na vajah pa je neobhodno potrebna večja disciplina. Bolj žalostno je s knjižnico, ki ima nad 300 knjig. Ljudje vse premalo čitajo, posebno mladina. Tudi kmetijstvo bi bilo bolj napredno, če bi se kmetje in delavci, ki obdelujejo košček zemlje, bolj zanimali za kmečko čtivo. Tudi to ni prav, da lovijo ptice pevke. Posebno meščani jim ne prizanašajo, sedaj pa so se navzeli te strasti tudi nekateri domačini. Kmetje sami bi morali to početje energično preprečiti. Štiri vozovi - dva potnika Lepo sije zahajajoče sonce, v vasi je vse mirno. Delavci in delavke se vračajo z dela. Nad postajo pase malo dekletce kozo. Stopi na kamen, zdi se, da je na odru in z občutkom deklamira partizansko pesmico. Nekaj malih poslušalcev in mati, ki je prišla po hčerko, ploskajo, potem pa se po. govarjajo. Na postaji pri Sv. Andreju se ustavi vlak, lokomotiva in 4 vozovi. Izstopita samo dva potnika. Svojčas je bil tu cel živžav, piskanje brzih vlakov in sopihanje težkih transportov. ZORO 0 IZVORU PETROLEJA ke( so poznali ze v staro-4«sih pod različnimi imeni, ^trQe^ nafta, kameno olje (olevm % e *• j. Petroleum;, zemeljsko Si' mineralno olje, bitu- tumen - smola, ki vre), aa že najstarejii pisci da ^ iil za cementiranje cest in za ladlf- v GviPtu jim je %,e em belcu služil za razsvelje ntic in stanovanj, n iste na-Sj. tla rabili tudi ostali na- S>mrci’ Katgonsko sredstvo, ta »troje in kurivo za se-. V Peči. časih, X?* in 'ih ^Ol so , bili procesi itOfm" ratinirania petroleja JSe nepoznani, razvoj ke-unanosfi pa je posegel gto-Za0onetko petroleja in s tem nudil človeštvu velike koristi. Tudi pridobivanje fe bilo tedaj sitno preprosto. Prvi izvirek so našli leta 1S5H v Pensilvaniji, navrtali so zemljo s strojem na paro dvajset metrov globoko in pridobivali dnevno 4 tone mase, kar je bilo za tiste čase zelo veliko. Velike težave so imeli tudi s prevozom v sodičkih in šele leta Mb5 so sjteljali olje vode, po katerih se je tekočina pretakala v tovarne ah pa naravnost na prevozna sredstva — vlake in ladje. Ladje - cisterne so prvič uporabljali za prevoz po morju Angleži 1.1SH6. Uglejmo si sedaj nekoliko sestavo petroleja in njegov izvor. Petrolej je zmes nekaj stotin snovi, od katerih so nekatere plinaste, druge trde, večinoma pa so tekoče. Imenujejo se vse ogljikovodiki, ker so vse sestavljene le iz ogljika (carbonium C, čisli ogljik so saje, diamant in grafit) in vodika (hi-drogenjum H, vodik je plin, ki ga je v vodi 2 krat več od kisika. Surovi petrolej, ki izbruhne iz zemlje ni čist, ker vsebuje vodo, soli, blato, pesek in drugo. U nastanku petroleja je več domnev. Nekatere slone na preučevanju petrolejskih terenov in na snoveh, ki istočasno s petrolejem privro na dan. Po eni domnevi je torej nastal petrolej zaradi kemičnih spojin sorodnih, si kamenin, soli in vode, morda tudi s posredovanjem vulkanskih izbruhov. Druga domneva pa nam pravi, da je nastal zaradi razkrajanja organskih snovi (rib, alg). V neglo-bokih sladkovodnih jezerih se je zbirala flora (rastlinstvo) in Javna (živalstvo) v zelo majhnih obsegih, imenovanih mikroplankton. To živalstvo in rastlinstvo, večkrat se-stojče se iz ene same celice, se je zelo hitro razmnoževalo, a tudi hitro poginilo. Na dnu se je zbirala masa izumrlega mikro-planktona, ki se je razkrojil v brozgo gnoja imenovanega sapro-peljum, ki -vsebuje obilo rastlinske in živalske maščobe. Te ogromne usedline maščobe so nam dale osnovo za petrolej; bile pa so podvržene zelo visoki temperaturi in pritisku ob miljonskoletnem preo-braževanju naše zemlje. Dokaz temu je, da se je nekemu znanstveniku posrečilo ribje olje pod visoko temperaturo in silnim pritiskom atmosfer spremeniti v snov, ki je bila podobna naravnemu petroleju. Največ verjetnosti ima ta domne- va tudi zato, ker niso še nikdar našli petroleja v najstarejših zemeljskih plasteh, ampak vedno le v tistih formacijah zemlje, v katerih se dajo dokazati te rastlinski in živalski ostanki. Ležišča petroleja Petrolej je v zemlji, kjer tvori, oko so tla nepropustna, cele zaloge, lahko rečemo nekake »žalclje*. Na dnu takih skladišč je navadno slana voda, na njej pa plava mastni petrolej, nad katerim se razvija velika množina iz njega izhajajočih plinov. Ti plini pritiskajo z veliko močjo na petrolej, ker ne morejo prodreti skozi težke zemeljske skladove in skalovja. Kjer slutijo ležišče petroleja, prič-no zabijati v zemljo jeklene votle cevi do 30 cm premera. Ko dospejo do ležišč, poženejo ti plini z vso silo tekočino na dan. Petrolej ni kot druge rudnine vezan na istodobni nastanek zemeljskih plasti, lahko je nastal preje ali pozneje kakor te plasti. Ker je tekoč, se zaradi prremikanja teh skladov seli in obstane tam, kjer najde neprodorno uskladiščen. Iskanje ležišč je zelo težavno. Petrolej je namreč v različnih plasteh zemlje v najrazličnejših pogojih, Včasih napovedo njegovo prisotnost v zemlji plini na površju zemlje ali pa kapljice petroleja na vodi. Danes imamo že vse drugačne priprave, s katerimi lahko z vso gotovostjo doženemo ležišča rudnin in tudi petroleja. Ena izmed teh priprav je torzijska tehtnica, to je tenka prečka iz kovin indija in platine na tenki nitki iz aluminija. Odkloni in pri-vlačenje prečk slone na zemeljskem magnetizmu. Se boljša priprava pa je verjetno aehokoterae-roplan, ki ima nad seboj vodoraven propeler in se zato dviga tudi navpično. Vodijo ga brez pilota s pomočjo radia po nepristopnih pokrajinah. Pritrjeno ima posebno aparaturo, katera sama beleži ležišča v zemlji, nad katerimi se potem dvigne navpično navzgor. Zaznamuje tudi globočino ležišča. Petrolej črpajo tako, da zemljo navrtajo z močnimi svedri do 3 tisoč m globoko. Vrtalna naprava, ki se imenuje uderricksa, sestoji iz visokih železnih stolpov. V navrtano zemljo zabijejo močne votle cevi, skozi katere bruhne petrolej na dan. Črpalke ga poganjajo po oljevodih do ladij ali tovarn. Ti vodi, sestoječi iz cevi, so speljani na tisoče kilometrov daleč do namenbne postaje. (Se nadaljuje). iMeel piranskimi sciinarji V najbližji okolici Pirana so v treh krajih soline; pri Strunjanu, pri Sv. Luciji in pri Sv. Jerneju. DomaCini pravijo solinam pri Sv. Luciji tudi •Fazana«, onim pri Sv. Jerneju pa «Lera» in »Fontanige«. Po svetu pa so »se znane kot »Piranske soline«. Površina vseh teh solin zavzema 7.5 milijonov m2. Zaposlenih je 239 solinarjev s svojimi družinami. Ravnateljstvo solin je v Portorožu, kjer so tudi ogromna skladišča za sol. Starc so te soline Začeli so pobirati sol. Beli kupčki *o vedno večji. Ko prisije sonce, bleste kristali kakor diamanti. Sezona pridelovanja sol! je začela že prve dni aprila, a solinarji niso letos bogvekaj zadovoljni. Je že tako, če je eden vesel in zadovoljen, pa ni drugemu prav. Letos se smeje istrski kmet, ker mu dež zaliva prav takrat, ko je najbolj potrebno. Solinar pa se veseli kadar sonce peče od jutra do večera in piha suh veter. Takrat je zanj dobra letina. Pa niso nevoščljivi piranski solinarji. Tudi njih tolažijo lepa polja pšenice, zelene njive, polno sadno drevje, oljke In trte. Saj Ima vsak solinar tudi nekaj njivice, kjer družina pridela za domače potrebe. Zelo so stare piranske soline. Podatki segajo tja v 13. stoletje, pravijo celo, da so bile že za časa Rimljanov. Prav gotovo pa so jih že našli naši pradedje Slovani, ko so prišli k istrski obali že pred 1300 leti. Solinarji pa giboni Poklic solinarjev je torej starodaven. podeduje se iz roda v rod. Ni tako lahko biti dober solinar. Dobro mora poznati svoje delo, če hoče nekaj pridelati in tudi lahko ni solinar-jevo delo. Celih 6 mesecev, od aprila do oktobra mora biti stalno pri svojih njivicah, ali bazenih, paziti na vodo, na vreme in veter ter urno prijeti za delo kadar je treba. Najbolj težavno je nositi sol na kupe ali v hiše. Le pojdite pogledat v soline, če vas pot nanese tam blizu. Videli boste, kako urni in gibčni so solinarji; videti boste, kako se pridela sol, brez katere ni mogoče živeti. Sonce se že potaplja v morje, zdi se, da gorita Portorož in Piran. Po solinah je vse živo. Tistih značilnih vetr-nikov iz platna ni več videti. Sol nabirajo Sneli so jih, zdaj pa pobirajo sol. Priletna žensk i si je obula posebne lesme cokle, da se ji ne zmočijo noge v vodi. Svojevrstne grablje ima v roki in grabi sol na male kupce. Meni se zdi, da ne bo prav nič nabrala, saj soli sploh ni videti, le voda je nekam svetla in bela na dnu. Zena grabi okrog in okrog in kmalu se vrste kupci soli drug poleg drugega. Na sosednji njivici pa naklada nevesta staremu očetu sol s kupčkov v posodo, ki je podobna neščem. Svojevrsten je starček. Suh, ožgan od sonca, bele, čiste hlače ima zavihane do kolen, na glavi pa belo čisto čepico. Mlada žena mu skoraj ne utegne naložiti posode tako hitro je nazaj, saj teče hitro in gibčno, kakor otrok. Pa ni prav lahko nositi Predolgo časa se nismo zmenili za to delo. Zanemarjali smo ga, ker še ne znamo ceniti kakšnega pomena je za naše gospodarstvo. Dober gospodar zna izrabiti in dobro uporabiti vsako stvar. Tako moramo začeti tudi mi, da bomo čimbolj pospešili napredek našega gospodarstva. Poleg štednje, da ne kvarimo in trosimo po nepotrebnem blaga, poleg hranilnih vlog v denarne zavode, da ojačimo kroženje denarja in podpremo njegovo vrednost, je tudi velike važnosti, da začnemo sistematično in organizirano nabirati razne odpadke, za katere se do sedaj še zmenili nismo. Vsak dan koljejo živino, toda kosti ni videti. Kam se zgubijo? Ce bi vse zbrali, bi jih ne bilo malo. Kosti pa lahko prav dobro prodamo. Poznali sem še pred vojno moža, ki je živel samo od pobiranja kosti. Za naše kmetijstvo pa je važno, da pridobivamo iz kosti mnogo potrebnih in koristnih stvari, o katerih bomo še pisali. na rami, vedno na isti rami. Pravijo, 'da imajo solinarji na rami pet prstov debel žulj od rojstva in zato ne občutijo teže. Dež škoduje Marsikaterega bo zanimalo kako pridelujejo sol. Pridelovanje soli je zelo enostavno. Ni treba bogve koliko strojev in kotlov in tovarn. Morska slana voda je surovina, poletno sonce in suh veter pa sta najboljša delavca. Soline se ti od daleč zdijo kot ogromna planjava, ravnina, ki je razdeljena na manjše in večje njivice in jih je voda poplavila. Vmes so male hiše solinarjev za poletno dobo, jarki za vodo in svojevrstni vetrniki. Vsak bazen ima ilovnato dno, ob strani je nizek rob, ozka steza, vmes pa jarki za napeljavo morske vode. Bazeni so večji in manjši, vsak ima svojo značilnost in je pripravljen za posebno delo. Morsko vodo spustijo najprej v prvi večji bazen tu voda izhlapeva, nato v drugi, manjši bazen, od tod pa jo speljejo v tretji, ko doseže gostoto 24 Be. V tretjem ba-zemu se sol kristalizira, če je ugodno vreme tudi v 5-6 urah. Tu jo pograbijo in nosijo na kupe od tod pa v skladišča. Posebno podjetje, »Agma. rct», prevzame sol na solinah, skrbi za prevoz in vskladiščenje. Iz enega bazena v drugega pretakajo vodo svojevrstne črpalke na veter. V večjih solinah na Leri pa tri velike električne črpalke, ki zmorejo 15 tisoč litrov na minuto. Presoljeni do kosti Zelo neprijetno je solinarjem, če začne po dnevu deževati. Takrat spustijo zgoščeno slano vodo v tretjem bazemu v posebne jame, da jo ne pokvari deževnica ko pa posije sonce, jo zopet spravijo v bazen, da sol »dn- in stare krpe. Zakaj jih nihče ne pobira po mestih in vaseh? Košč ki, ki se nam zde neuporabni, so industriji prav dobrošli. Le nabirati jih je treba. In papir? Ali še niste videli v Trstu, kako pobirajo skrbne ženske v vreče vsak košček papirja in ga nato prodajo? Posebno po mestih je škoda, da se ga toliko porazgubi in uniči. Poleg tega je tudi neprijetno gledati po mestu papir in odpadke, izven mesta pa kupe smeti. Na staro železo, na škatle in drugo niste nikdar mislili? Ali ne veste da je tudi vse to uporabno? Ce hočemo biti dobri gospodarji, ne smemo prezreti vsega tega. Naši najmlajši, pionirji, lahko napravijo v tem pogledu veliko delo. Potrebno je le, da delo organiziramo. Razložiti jim je treba, kaj naj vse pobirajo in kam naj nosijo. Radovedni smo, kje bodo najprej začeli in kako bodo napredovali z delom. V gosieli pri slovenskih delavcih Na povabilo glavnega odbora L-tiotni/i sindikatov Slovenije je okoli sto tržaških delavcev obiskalo Ljubljano, Bled in Počitniški dom za delavce Prane Božman v Gozdu Martuljku. Odpotovali so v soboto 26. junija. V Ljubljani so jih prisrčno sprejeli zastopniki Enotnih sindikatov Slovenije, nato pa jih odpeljali k Slamiču na večerjo. Ves čas svojega bivanja so biti tržaški delavci gostje slovenskih Sindikatov. V nedeljo dopoldne so šli delavci na Ambrožev trg, kjer grade stanovanjski blok petih poslopij s petimi nadstropji. Te hiše zida Uh Ljubljane za delavce; vsa dela opravljajo pn-ostovoljno. V dveh blokih bo dvesto stanovanj za samce, v ostalih pa bo 56 stanovanj, zelo moderno urejenih, s predsobo, kopalnico itd. V samskih sobah bodo umivalnice, poleg pa kopalnice. Frontovci so se obvezali, da bodo še do V. kongresa spravili pod streho dva bloka. Na delo ho-dijo frontovci. mladina, pionirji, APZ, sindikati, itd. Bazni prostovoljci so se tudi učili poklica ter tani delavci. Tako so videli prid- no zidati nekatere tovarišice, ki so se na tem delu navadile zidarskega posla. Zemljo na Ambroževem trgu so začeli zravnavati marca meseca ter jo izkopali in izvozili 16.U0U m6. Vsak dan prihaja na delo povprečno 600 delavcev. Tržaški delavci so delali; moški so kopali zemljo, žene pa so si podajale opeko. Ko so opoldne končali svoje delo, se jim je zahvalil inženir, ki vodi vsa dela, neki delavec iz Milj pa mu je dejal, da tržaški delavci žele slovenskim delavcem čim več uspeha jrri njihovem delu. V nedeljo popoldne so se tržaški delavci odpeljali na pionirsko progo. Tam so občudovali lepoto ljubljanske okolice in marsikdo si je zaželel, da bi bilo u Trstu toliko zelenja in dreves, zlasti so vzdihovali mladi. Vneti nogometaš pa je že mislil, koliko bi bilo prostora tu za igrišča. Tedaj je privozil mimo vlak: modra lokomotiva in rdeči, lično izdelani vozovi. Na vseh oknih smejoči pionirji in tu- zetni radi svojega posla,, vozovnice odraslim. Oblečeni so v uniforme, tam blizu pa stoji poslajenačelnik z rdečo kapo. Sredi travnika stoji mal deček, temnih kodravih las in živih, črnih oči kot oglje. Človek bi dejal, da je kak Napoletanček. Fantiču je deset let. Piše se Baškovič Branko. Ubkolila ga je cela gruča delavcev, katerim mirno in samozavestno odgovarja. Je strojevodja in zna marsikaj. Pove ham, da je okoli 150 pionirjev v železničarski brigadi. Po Večni poti, ki gre med tihimi smrekami, se vali velika množica Ljubljančanov. Nedelja je in vsi gredo radi na sprehod. Unstran Rožnika za Trnovskim gozdom, imajo pionirji svoj se jena Sredi odra igrajo na harmonike, pojejo, plešejo. Ukoli in okoli so stojnice, kjer prodajajo kruhke s salamo, jajca, sadje, igrače. Vse to delo o-pravljajo pionirčki sami. * Ko smo se navžili sonca, dobrega zraku in vse te lepote, smo se odpelali na letno telovadišče, kjer je imelo na tisoče jugoslovanskih fizkulturnikov, ki so potovali v Prago, na telovadni nastop. Ves ta nastop je bil prava pesem moči in zdravja. Valovila so telesa v ritmičnih gibih, po zvokih godbe med plapolajočimi zustavami. Po pri-j di odrasli. Vlak namreč že vc postali kvalifici-. in na postajah prodajajo mladi p | nirji, resnih obrazov, malce pri zori«. Solinarji so vpisani v Enotne sindikate, vsi so socialno zavarovani, plačo pa dobivajo kot polkvalificirani delavci. Poleg stalne plače za ves čas sezone, dobijo ob zaključku še akordno nagrado za vsak stot pridelane soli. Ce je dobra letina pridela vsak solinar od 10 do 25 pa tudi do 35 vagonov soli. Najboljši solinarji so še posebej nagrajeni od uprave solin. Solinarji torej dobro zaslužijo, posebno če je ugodno poletje. In zdravi so solinarji. Tovre Anton iz Pirana de** že 43 let med soljo, pa je zdrav K« riba. Vprašam ga v čem je tajnost »Kaj ne veš? Tudi riba se ne pokvari, če jo staviš v sol. Gnjat postane dobra, če je dobro soljena. Mi pa sins vsi osoljeni in presoljeni do kosti, zato nam nič ni!». DOLGA KRONA ne sme ostati gola Od Socerba do Zavelj se razteza dolg, položen hrib. Domačini, tisti izpod Brega, so se ga že navadili gledati in se jim ne zdi prav nič čudnega, le tu pa tam se kdo zagleda in sl misli, da bilo pametno nekaj napraviti. Tujcu, ki gre tod mimo, kmetijskemu strokovnjaku, ali pa sploh človeku, ki pozna tukajšnje potrebe našega kmetijstva, se to stanje, tisti goli, ubogi hrib, zdi krivica, malomarnost, zapuščen zaklad. Zakaj pa? Kmetje se v tej okolici vedno pritožujejo zaradi pomanjkanja sena in krme. Seveda pašnikov in travnikov je premalo, gnojil za travnike tudi ni, malokateri seje lucerno ali deteljo in tako naprej. Tam gori pa Je toliko zemlje na razpolago. Nekateri bodo ugovarjali; »Le molči, tja gori pustim poleti na pašo živino. Tam so izvirki na hribu, tam se pase, da nimamo skrbi, da jo krmimo doma«. To se zdi lepo, saj imajo tudi drugod planine in živino v hribih na paši cela poletja. Tu pa vendar niso gore in ne planine, od koder bi s težavo pripeljali seno. Tu nam je pod nosom. Le premislite malo. Živina se pase od maja do oktobra. Pa na paša je? Kaj pa bi bilo, te 6 najprej pokosili travo, tam junija »e' seča, potem pa gnali na pašo. Pa bi celo lahko dvakrat kosili? Kol*"" več sena bi bilo? Krave bi isl1 »futrali« doma, imeli bi več SnW v hlevu in več mleka. Potrebno je vse to dobro premis in preračunati. Zato so poklicani n ši kmetijski strokovnjaki. Civilna ^ blasti pa bi morala tu pomagati, podpre našega kmeta in ga reši oo nega položaja zaradi vedno večJ pomanjkanja krme. Na hribu nad Dolino kot na manjšem nad Bol juncem, ni , išti v Javornik in Je_ne mo nas so bežale tovor ških železarn z visoki p * Hrušica, Mojstrana i» /s ‘ tuljek. Prišli smo na « smo zavili na desno (Se nadaljuje na ■ ■ ■ ■ cnaBit Cmelijski opravki v juliju !(ni Hit ■H !o 'tt lV H *ti' *ke. '•ti, •tike j mi KMETIJSKA PRILOGA ŠTEV. M " istrskem okrožju je žito ve ••»la ie požeto, le v višjih pre-^ ie še v teku. Pridelek je prav Letos bi se naši kmetje v ^ici ne smeli pritoževati. Omla^ in dobro posušeno žito pa ‘“httio pravilno shraniti, da ga »apadejo žitni škodljivci. Zit-•trambe moramo pravočasno ter razkužiti z apnenim be ■m in žveplom. Vse špranje in kpoke v zidu in na stropu mo-zamašiti. Žito ki je, name-za prehrano, moramo raz z ogljikovim žveplecem, da ga ne uniči kakor preteklo titni molj. Posebno pozornost ‘mo posvetiti semenski pšeni Posebnem članku je že bilo ra o bolezni pšenice — trdi sneti. Letos moramo uničiti kali te bolezni. Okrožni kme oddelek bo preskrbel pravo Potrebna sredstva. Razkuži ?SeSa žita bo obvezna. žito požanjemo, moramo ta-. ^eorati strnišča. O tem je go-v posebnem članku. Po strni-•Poramo zasejati strniščne po-Miti košček zemlje ne sme neobdelan. Zelo ugodne kli-e razmere so vplivale dobro Jszvoj koruze. Koruzo moramo |^iti in okopati. Dela je v ■ »lesecu ogromno in zato ne - 0 ostati križem rok. VRTNARSTVO 'dimo v lehe kapus, cveta-^ zeleno itd. V krajih, kjer »gofie, sadimo še zgodnji grah iv/1* za stročje (tegoiine). Vso u. "o bodo odkupovala naša ■i Ni se bati, da ne bo mo-^»ddati pridelkov, kakor se je ®aialo v prejšnjih časih. , 01'nl reke Mirne bomo gojili , ^rugih povrtnin čebulo. Ce-.)e Zelo rentabilna kultura. Po kmetov je čisti doprinos na trsne plesni. Zato morajo biti naši kmetovalci vedno na preži. Žvepla in modre galice imamo letos dovolj na razpolago. Trte so bujno pognale in zato moramo za zeleno krmo in drugih krmilnih rastlin. Poskušati moramo z zeleno insilažoa krme. Vsak kmetovalec si lahko z domačimi sredstvi zgradi ainsilažno jamo«. Postranske gozdne vrste drevji ® krat večji kakor pri pše-;Sen in čegula sta zrela, ka- \ Porumeni. Rast podtalnih ■j^^Pešujemo tako, da pri-' 0 in povežemo nadzemne pStlin- •ijjj J'n° zrelo seme radiča, pe-iju' »Pinače, redkvice, graha in ^vrtnin. Pred oddajo pa-1 °v našim podjetjem jih ^ Sor^rajm°. Majhen odstotek . Pridelka pokvari vse. Sko-A vJetja in Poedinca je na ta Vlažno vreme je po-tla so nekatere povrtnine, \o fiŽo1, naPadle uši. Te uni-s tobačnim izvlečkom. sadjarstvo Ni ^°Vnjakih so se letos po-*Zlični škodljivci. Gosenlm-IDO ° s svinčenim arzenalom \ ^ vode 0.5% arzenala). ^ 0rarn°. da ne oškropimo ' skoro zrelo sadje in da srevesi ne pase živina ali N«, 3en°> preden dež ne izpere m! zatiramo s tobačnim Pa s kvasijevim iz-ykrbno moramo obirati ' e in Piškave plodove, ka-^ tn krmimo prašiče sežgemo. Češplje je le-(NvZfQ.a Slivica Kxoascu pruni, k ^8 r°žičenje. Glivica pre-Veiah in odpadlih roži--. adi Pa prodre v notra-sat. *n V ptodnico nastaja-v la U' Rožičavnost uničujc-j. a*^n’ da obiramo in uni-napadene veje pa in .^OGRadnistVO hg Vla*n° leto zelo ugodno ISTRSKE HRUŠKE DOBRO TEKNEJO Razvoj peronospore in pridno odstranjevati vse nerodovitne in divje poganjke. Ce opazimo ličinke molja, dodajamo škropilu peronospori na vsakih 100 1 raztopine 3 kg tobačnega izvlečka (e-stratto di tabaco). Cepimo trte v zeleno, pri tem pa pazimo, da cepič in podlaga nista preveč olesenela, z druge strani pa ne smeta biti preveč zelena — nezrela. TRAVNISTVO V našem tisku smo večkrat poudarjali, da ne smemo odlašati s košnjo. Pri vsem tem vidimo, da se ponekod trava kar na travniku še nepokošena suši. Izguba je dvojna. Kosili bomo travo, ki nam bo dala seno najslabše kvalitete ni z druge strani pa bomo izgubili letos, ko je dovolj dežja, drugo košnjo še boljšega sena-otave. Kar se tiče krme, smo letos, lahko rečemo, «na konju«. Sena je dovolj. Toda misliti moramo tudi na bodoče leto, za katero ne moremo reči, da bo enako letošnjemu. Po žetvi moramo zasejati več koruze ZIVONORKj,. V gorkih poletnih mesecih pazimo na čistočo v hlevih. Uničujmo povsod muhe, te najhujše raz-našalke raznih bolezemskih kali. I-mamo na razpolago izvrstna sredstva, preparate D.D.T. in naše domače zelo dobro sredstvo za uni čevanje različnega mrčesa «Pan -tox». Cepimo prašiče proti rdečici in perutnino proti kokošji kugi. Ne odlašajmo, da ne bo prepozno. Krmimo zadostno in pravilno v -adnjih letih zelo izčrpano živino. Vprežna živina naj ima po delu nekaj ur počitka. Živini ne pokla-dajmo preveč sveže in segrete krme. ČEBELARSTVO Zračimo čebelne panje in pazimo da čebelam ne zmanjka vode v bližini, čebelnjaka. Pazimo že sedaj, da si 'za zimo preskrbimo dovolj močne družine. Združujemo pozne rojce in slabiče. Boljše je imeti 10 dobrih in močnih plemenjakov kakor pa 20 slabičev. Dr. J. Večkrat smo že govorili o glavnih drevnih vrstah, ki jih uporabljamo pri pogozdovanju. Navedli bomo zdaj tudi nekaj vesti o nekaterih manj važnih vrstah, ki pa so iz enega ali drugega razloga zanimivega za vsakega našega bravca. Pričeli bomo z brinjem, saj je ta rastlina najbolj razširjena, ker jo opažamo od morske obale vse do gorskih planin. Brinje je sicer znamenje obubožanega zemljišča in zlasti naš Kraševec se ga gotovo ne veseli, ko se razširi na njegovem pašniku; zaradi tega ga tudi zatira. Kljub temu ne moremo trditi ,da nam ne nudi nobene koristi. Njegove jagode zalagajo precej važno malo industrijo; koli iz njegovega lesa so neverjetno trpežni in vztrajajo v vlažni zemlji do 30 let. Umestno bo, da ga pustimo vsaj na strminah in melinah, kjer nam bo ščitil zemljišče in nudil zdaj omenjene male koristi. Med tujimi vrstami brinja bomo navedli rdeči brin (Juniperus oxycedrus) z velikimi rdečkastimi jagodami, ki raste le v obmorskih krajih in je posebno odporen slanim zemljiščem, in ameriški brin (Juniperus virginiana), ki uspeva tudi pri nas v območju kostanja ali hrasta, ni je znan po svojem lesu, ki ga uporabljajo za izdelavo svinčnikov. Komu ni znan javor? Vse premalo uporabljamo v nasadih našega Krasa, saj nam nudi dober les, je pa hkrati zelo skromen in sorazmerno hitro raste. Na svojem rastišču zahteva polno luč, zato ga ne moremo tesno družiti z drugim drevjem. Od te najobičajnejše vrste moramo razločevati gorsko vrsto javorja (Acer pseudoplata-nus), ki nam daje najboljši les. Med tujimi javorji je znan še kodrasti javor (Acer platnoides) in in še neka druga vrsta, ki uspeva le v toplejših predelih (Acer o-palus). Precej znan a malo uporabljen je koprivevec (Celtis australis). Da je to res lepo drevo, boste lahko sami dognali, če ga boste imeli priliko videti n. pr. na znanem tržaškem drevoredu na «Akvedo-tu» ali ob glavni tržaški železniški postaji. Mi pa bomo poudarili, da je to drevo med najskromnejši-mi glede zemljišča in vlave, kar je nadvse važno za naše kraje. Morda bo malokateremu znano, da nam daje prav koprivovec lesni material za izdelavo bičev, ker je njegov les med vsemi najprožnej-ši. Ponekod ga vzgajajo kot pravo poljedeljsko vrsto. Ker ima že torej vrline, zakaj mu ne bi tudi mi nakazali kotiček na našem zemljišču? Gaber je tako znan, da ni potrebno posebno opisovanje te vrste. Pri nas je najbolj razširjen črni gaber (Ostrya carpinifolia) in nekaj manj beli gaber (Carpinus be-tulus,), ne poznamo pa neke druge vrste gabra (Carpinus orienta-lis), ki raste v osrednji Istri. Ga-brovina je posebno za naš Kras važna vrsta. Skoda, da ni njegov les trpežen proti vlagi. Ker nam gabrovina daje izvrstno gorivo, ga la preveč sekamo. Bolje bi bilo, da bi ga pustili rasti v lepe in donosne gozdiče. V nizkih gozdovih pa bi morali pustiti vsaj semenjake. Jesen, in sicer mali jesen (Fra-ximus minor) je pri nas dokaj razširjen. Zelo nam koristi pri pogozdovanju Krasa, ker je tudi ta vrsta zelo skromna v svojih zahtevah. Njegov večji brat, pravi (Fra-xinus excelsior) ima znatno večje zahteve glede zemljišča in podnebja, daje nam pa les, ki ga v veliki meri uporabljamo v mizarstvu. Eden med najlepšimi nasadi jesena v Evropi je v Istri pri Motovunu. Ce je le mogoče naj ga nasadi tudi vsak naš kmetovalec, toda izbrati mu mora primerno dobro rastišče. dr. O. S. Pomen plitvega oranja zemljišč takoj po žetvi Pri naših kmetih se je ukoreninila navada, da po žetvi pustijo njive neizorane vse do časa, dokler njive ponovno ne zasedejo. Nekateri so mišljenja, da mora živina, strnišča popasti, preden jili preo-rjemo. To so pa zelo napačni škod- Pcieinc peskanje Svoj čas smo peskali le v jesenskih in zimskih mesecih. V tem razdobju smo uporabljali tudi apnena gnojila. Od majnika do julija pa nihče ni peskal ali porabljal apnenih gnojil. Danes pa vemo, d aje tudi v teh mesecih mogoče uporabljati omenjena gnojila. Na prvem mestu za poletno peskanje je krompir. Ce* peskamo krompir pravočasno, ga ne bo napadel palež. To so že mnogi poskusi dokazali. Osnovno pravilo pri peskanju krompirja pa je, da ne smemo peskati predsadežu in ne pred saditvijo krompirja, temveč izključno le takrat, ko krompir že raste. S peskanjem postaja zemlja rahla in topla, a taka najbolj prija razvoju krompirja. Poleg tega je pa tudi pomemben učinek apna na težje topljive hranilne snovi v zemlji. Na zemlji, ki je že sama bogata na apnu, dalje na lahki zemlji, kjer so redilne snovi itak lahko topljive in je zemlja po svoji strukturi vedno rahla, seveda ne bo potrebno peskati. Na vseh drugih zemljah je pa peskanje krompirja priporočljivo, ker ne izboljšamo s tem samo zemlje, ampak zvišamo tudi pridelek in njegovo kakovost. Peskanje ne povzroča dosti več dela. Apno pomešamo in spravimo v zemljo z rednim okopavanjem, ki bi ga tako ali tako morali opraviti, če smo peskali ali ne. Apno trosimo v času, ko še nimamo tako nujnega dela, to je kmalu po saditvi. Učinek apna zavisi od enakomerne razdelitve v zemlji; na to moramo paziti pri okopavanju. Apno lahko trosimo z roko ali s strojem. Z zemljo ga pomešamo ali z motiko ali pa z okopalnikom. Zemlji, mora biti suha, da ga ne zamažemo v mokro prst, marveč ga z njo res temeljito pomešamo. Kot sem že omenil, peskamo krompirju po saditvi do srede junija, t. j. od časa, ko ie krompir odgnal, pa do časa. ko je za ped visoko porastel. Najbolj pripraven čas je v juniju, kadar so grmi visoki 15-20 cm. V tem času odvzamejo rastline največ apna iz zemlje. Posebno pazljivi bodimo z ne-gašenim apnom, ki ga smemo trositi le pri lepem vremenu, ko so rastline suhe. Apno je za krompirjevo rastlino tudi važno hranivo, kajti pri srednji letini izgubi zemlja približno 87 kg apna (CaO). Na podlagi poskusov lahko zaključimo, da po peskanju doseženi višji pridelki niso le posledica tega, da se je izboljšala zemlja, temveč tudi učinka apna kot redilne snovi. Koliko množino in v kateri obliki peskamo krompirju, to zavisi od vrste zemlje. Na težke zemlje potrosimo vse vrste apna, najbolje pa gašeno 6-8 q na 1 ha, toda le na suhe rastline in suho zemljo. Na lažji zemlji trosimo apneni lapor, in sicer 10-15 q na 1 ha ali pa 10-15 apnega prahu. Ijivi nazori. Količina krme, ki o-stane po stmiščih po žetvi žitaric* niti od daleč ne poplača koristi* če se takoj po žetvi zemljišča plitvo preorjejo. V kratkih besedah bomo pojasnili pomen preoravanja strnišč. V teku razvoja rastlin (žitaric) se zemlja močno uleže, da ne moreta v notranjost niti zrak niti vlaga. Deževnica na ta način odteka in dragocena vlaga se gubi. Vlaga igra glavno vlogo pri bodočem razvoju rastlin, ki sledijo posevkom žitaric. V trdih in zbitih njivah se napravijo cevčice (ka-nalčki), po katerih izhlapeva voda iz doijnih plasti zemlje. Zbita zemlja razpoka in preko razpokiin se izgublja dragocena vlaga. S plitvim 4-6 cm globokim oranjem se podorjejo različna semena plevel-nih rastlin, katera lahko pozneje, ko se razvijejo, z branjem uničimo. Z branjem takoj po žetvi spravimo v notranjost zemlje razne škodljivce, kateri v notranjosti zemlje poginejo. Strnišča moramo plitvo preorati, ker je namen te-gi oranja, da se na površini zemlje stvori tenka plast zemlje, katera služi kot svojevrstna odeja in preprečuje izhlapevanje vlage. Torej s plitvim preoravanjem postane zemljišče bolj rahlo in laže vpija vlago. Dr. J. Vrednost jajc in nfiii leonserviranje Med najvažnejša človeška hranila spadajo tudi jajca, ki vsebujejo v lahko prebavljivi obliki vse redilne snovi, katere potrebuje človeško telo. .Redilno vrednost jajc presojamo po različnih vidikih po velikosti, odnosno, teži, po barvi lupine, po barvi in velikosti rumenjaka in predvsem tudi po starostu Dobro jajce tehta od 55 do b'5 gr. Barva lupine nima nikakega vpliva na vrednost vsebine; zlasti je napačno mnenje, da bi bila rjava lupina znak rjavega rumenjaka. Barva lupine je zgolj stvar mode .Med rja-volupinastim in belolupinastim jajcem stvarno ni nobene razlike. Upravičeno so bolj priljubljena jajca z velikimi rumenjaki kakor pa ona z malimi. V rumenjaku so redilne snovi mnogo bolj zgoščene kakor v beljaku. Zato je 60 gr težko jajce z velikim rumenjakom dragocenejše za prehrano, kakor jajce iste teže z malim rumenjakom. Tu nas čaka važna naloga pri nadaljevanju plemenske odbire po gospodarski vrednosti naših živali glede na velikost rumenjaka. Tudi barva rumenjaka ni brez pomena. Od narave imajo posamezne kokoši rumenjak bolj temne, a druge bolj svetle barve. Se bolj kakor posebna lastnost posameznih živali, vpliva na rumenjaltovo barvo način prehrane. Kokoši, ki uživajo neomejeno prosto pašo, imajo mnogo temnejše rumenjake kakor zaprte živali in posebej še take, ki se krmijo pretežno z zrnjem. Gospodinje dajejo prednost temnemu rumenjaku, ker daje oecivu izrazitejšo barvo. Tudi s stališča ljudske prehrane ni barva rumenjaka brez pomena, ker vsebujejo temni rumenjaki več železa nego svetli. Železo pa je važno za tvorbo krvi v človeškem telesu. Vprašanje plemenske odbire po barvi rumenjaka tedaj ni brez gospodarske važnosti. Najvažnejša lastnost jedilnega jajca je seveda njegova svežost. Sveže jajce je mnogo okusnejše in prijetnejšega vonja kakor starejše, ki je izgubilo tudi nekaj svoje vrednosti, kjer so v njem nekateri vitamini že razkrojeni. Sveže jajce je tudi brez kali (bakterije, plesni), medtem ko se naselijo v starejšem jajcu skozi luknjičavo lupino in povzročajo včasih škodljive izpre-membe in gnilobo, pri zelo starem jajcu kar redno. Vsaki gospodinji je važno vedeti, kako se preiskujejo jajca glede njihove svežosti. Preiskava svežosti jajc temelji na dejstvu, da se jajce skozi luknjičasto lupino polagoma izsuši, da postane torej tako zvana specifična teža manjša. Izsuševanje gre na račun vodenega beljaka, ki se vedno bolj krči, medtem ko se zračni prostor na topem koncu jajca stalno veča. Pri pregledovanju jajc s pomočjo luči, kakor jo uporabljamo tudi pri preiskavi valil-nih jajc, vidimo, da ima sveže jajce na topem koncu neznaten, komaj viden, zračen prostor, ki pa je pri starem jajcu visok. Višino o-cenjujejo v milimetrih vzdolžne osi jajca. Kdor ima v tem pregledovanju nekoliko izkušenj, razreduje z lahkoto jajca po tednih starosti. Skozi lupino opazujemo pri preše-, vanju jajc tudi vsako spremembo v notranjosti, kakor razvitje plodu-ali gnilobo. Medtem ko je sveže jajce popolnoma prosojno, nam kaže pokvarjeno jajce večje ali manjše temne lise. To je en način pregledovanja jajc s svetlobo. Jajca pa pregledujemo lahko tudi na drug način: z vodo. Ker postane staro jajce vedno lažje ,se v vodi različno ponaša. Razlike so le male, ker je jajce mnogo težje kakor voda. Preiskava z vodo je najenostavnejša in jo lahko opravi vsaka gospodinja brez posebnih pripomočkov. Ce damo jajce v vodo, vidimo sledeče: popolnoma sveže jajce se vleže vodoravno na dno posode. Ce je jajce tri do štiri dni staro, se nekoliko dviga z lažjim topim koncem; podolžna os jajca tvori z dnom posode oster kot trideset stopinj. Deset do 14 dni staro jajce se dviga močneje in tvori kot 45 stopinj. Tri edne staro jajce se postavi poševne na dno, s katerim tvori kot 60 stopinj. Mesec staro jajce se postavi navpično. Ce je jajce še starejše, se ne postavi več na dno, temveč plava prosto v vodi. Prav staro jajce pa plava celo na površini in pomoli topi konec malo nad vodo, Taka jajca so že neuporabna. Ce hočemo preiskavo s plavanjem jajc strožje izvajati, vzamemo namesto vode tekočino, ki je približno enako težka kakor običajno jajce. Taka tekočina je raztopina 145 gr soli v enem litru vode. V tej raztopini ostane na dnu edino le popolnoma sveže jajce, starejše jajce, ki je pa še vedno uporabno plava prosto v tekočini višje ali nižje, kakor je pač staro, medtem ko splava staro jajce na vrh, kar nam je znak, da za hrano ni več dobro! Cene jajc se tekom leta spreminjajo. Najvišje so o božiču. Po novem letu začenjajo padati in dosežejo najnižje stanje v aprilu, ko jih je največ. Nato se začenjajo dvigati najprej zelo počasi, a proti jeseni hitro; najdražja so torej zimska jajca v novembru, decembru in maju. Pametna gospodinja, ki rabi v svojem gospodinjstvu večje množine jaje, bo ta tržni položaj izkoristila, toda ne na zgoraj opisani način. Pač pa bo cenena spomladanska jajca na primeren način ohranila uporabna za zimski čas, ko so cene visoke. Za hranjenje jajc imamo različne načine. Na kmetih je zelo razširjeno shranjevanje v ovsu ali pepelu. S tem se osušijo jajca bolj počasi in uporabnost traja nekaj tednov dalje. Vendar je nemogoče na ta način ohraniti spomladanska jajca uporabna do zime. Zato so iznašli različne načine konserviranja jajc z vlaganjem v primerne tekočine, ki ohranijo zanesljivo jajca vse leto uporabna. Poznamo tri načine. Pri vseh je najvažnejše, da hranimo samo popolnoma sveža in čista jajca. Pozimi ne moremo pričakovati dobro konserviranih jajc, če smo spomladi vlagali stara, pokvarjena ali umazana. Najbolj razširjeni m najcencjšt način je vlaganje v apno, ki pa daje jajcu značilen, ne baš prijeten okus. Boljše je vlaganje v vodotopno steklo, najboljše pa vlaganje v takozvani garantol. Oboje dobimo v lekarnah in mirodilnicah. Garantol se uporablja v zavitkih, ki vsebujejo tudi navodilo za uporabo. Vodotopno steklo je tekočina, katere vzamemo en del na deset delov čiste vode. V to raztopino vložimo čista jajca, katera mora pokrivati tekočina za nekaj prstov. PrašICja krma Pri krmljenju prašičev Dl morali v izdatni meri uporabljati zeleno krmo. ki je zanje zelo zdravilna in prijetna ter tudi najcenejša hrana. Ker vsebuje sveža krma zelo mnogo vode, ni taka krma pripravna za prašiče v debelitveru dobi, pač pa za mlade in suhe prašiče. Zelena krma poveča prašičji želodec, ki postane bolj sposoben za prebavljanje, kar koristi posebno za poznejšo dobo, ko naj se prašič odebeli. Najprimernejše bi bilo gnati prašiče na pašo, ker pa to pri nas ni mogoče, naj se jim poklada zelena krma v svinjaku. Zelena krma za prašiče naj bo mlada, brez drvenih primesi, kot jih vsebuje stara detelja, in sicer domača detelja in lucerna. Dobra krma za prašiče je tudi krompir, katerega pa prašiči laže prebavijo, če jim ga skuhamo. Krmska pesa in korenje prija mladim in suhim prašičem, debelim pa koristi zelo malo. Od žit nudita najboljšo prašičjo krmo koruza in ječmen. To zrnje naj se podaja v zdrobljenem stanju. Otrobi niso posebno dobra krma za prašiče, ker vsebujejo zelo mnogo celuloze Uesnine). Zelo dobra krma za mlade prašiče je posneto mleko. Posneto mleko se lahko uporablja tudi za mlade sesajoče pujske, ako ima mati malo mleka ali preveč mladičev in jih hočemo vse prerediti. Namesto materinega mleka dobe lahko pujski mlečno hrano, pripravljeno iz posnetega mleka in nekoliko zdrobljenega, zmečkanega kuhanega krompirja. Pri krmljenju prašičev delajo navadno še sledeče napake: 1. Vsi prašiči dobe enako krmo, pa naj bodo še pujski ali že nekoliko odraščeni, ali noseče, ali doječe svinje itd. 2. Krmi dodajajo preveč vode, kar kvarno vpliva na prebavo, ker požrejo prašiči krmo brez premlevanja z zobmi in brez zadostnega oslinjenja krme v gobcu. 3. Krma vsebuje navadno pre- malo dušičnih snovi, zaradi česar se doječe svinje zelo posušijo, drugi prašiči se pa neradi debelijo. 4. Krma vsebuje navadno tudi premalo apnenca, zaradi česar se okostje živali nepravilno razvija in trpe živali na obolenju kosti (ko-stolimnica). 5. Debelenje prašičev se preveč zateguje, to je tudi še v dobi, ko prašiču pojema apetit, zaradi česar prašič ne poje podane krme. 6. Mnogo kje ni v skladu število prašičev z razpoložljivostjo krme in zaradi tega so vsi prašiči suhi. Redimo le toliko prašičev, kolikor jih lahko prekrmimo! Veliko važnosti moramo pola gali vsebini dušika v krmi, ki predvsem ugodno vpliva na hitri raz voj prašičev. Dušika pa ne potrebujejo živali v vseh starostnih dobah enako, temveč največ v mla dosti, pozneje manj. Ako vsebuje navadna knna premalo dušika, ga moramo nadoknaditi z močnimi krmili. V tem primeru lahko uporabljamo sledeča krmila; sojino seme, mesno moko, posušene glivice iz pivovarn, ki vsebujejo 40 - 60% dušika. Pri krmljenju mladičev moramo paziti na prehode od ene krme k drugi, ki naj se izvrše polagoma. Poleg tega moramo paziti na čisto in na redno podajanje krme. Snaga v hlevu Snaga v hlevu je eden od glavnih pogojev za uspevanje in umno negovanje živinoreje. Mnogo starih predsodkov v tem pogledu je že izginilo in se umaknilo pravilnemu naziranju o uredbi in vzdrževanju hlevov, a vendar jih je še nekaj, ki kvarno vplivajo na našo živinorejo. Zrak je bistveni element življenja. Njegov kisik oživlja našo kri po pljučih, brez katerih bi se popolna izmenjava elementov, ki se pojavlja pri dihanju, ne mogla Izvršiti. Posledica tega bi bila hiranje ustroja človeškega telesa, vzrok za razne hude bolezni. Kakor za človeka tako je zrak neobhodno potreben tudi za živino, ki diha kakor mi. Zaradi tega ne smemo imeti živine zaprte v hlevih, kjer je slab zrak, okužen po bacilih in nasičen smrdečega duha, ki prihaja od odpadkov (blato In voda). Ze v mrzlem zimskem času moramo vedno paziti na to, da pri-de v hlev namesto težkega, okuženega zraka svež in zdrav vzduh. Ce ne zračimo hlevov ob gorkih pomladanskih ali ob vročil, poletnih dnevih, živini samo škodujemo. Kali raznih bolezni so vedno pripravljene napasti živčevje živali. Ce to ni popolnoma zdravo; se more le s težavo ubraniti napadom. Lahka sprejemljivost bacilov pa povzroča bolezni večkrat s smrtnim izidom. V hlevih je torej treba zraka iii snage. Nikdar naj ne bo ležišče živine zamazano, odpadki naj se odstranijo čim prej mogoče, voda mora imeti prost odtok po kana-Hču do gnojnične jame, tia naj bodo vedno dobro pometena in po možnosti poškropljena z gibsom, ki zadržuje izhlapevanje amoniaka Živina naj se redno čisti in češe vsak dan. Ce se žival vrne z de la vsa potna, naj se dobro osuši in zdrgne s slamo. Tak posel je lahek in koristen za žival, obvaruje živino pred prehladom in pred raznimi pljučnimi boleznimi ki imajo večkrat za posledico pogin živali, ali pa vsaj povzročajo živinorejcu mnogo stroškov. Snažnost kože omogoče hitro od- stranjevanje vseh snovi P° k0*8® luknjicah. Te snovi bi drugače w>’ rale odhajati po drugih teW®^ delih v njihovo veliko škodo. B**® poizkusi so dokazali, kako ve“|* važnosti je negovanje in kože. V zamazani koži se P*0*1" 1 večkrat cela gnezda nevarnega I česa, ki kvarno vplivajo na živali. , Star kraškl živinorejec, ki je v svojem lilevu vedno lep« ^ bro rejeno živino, je pokazal-vprašanje, kako ravna z Di0’ j mu tako uspeva, česalo (štrižc,'f vekeč: «To krmo pokiadam vsak dan svoji živini«. Umen in napreden živufto^eje1 tudi res tako delal, kajti s03®* ^ poleg krme tisti činitelj. *cl11 ^ J go pripomore k uspešni vzrel Vine. u l)r V’ tc0) flprai in cifitf >; M. A. iz Saleža: Kako bi l vil črno vino, ki ima prazen , i in zelo malo barve? 11 Odgovor: Da ojačite barv” ^ ii mu vinu. morete vezati sv0iejn si- J vino z drugim črnim vinom ^ cer takim, ki ima mnogo ^ To bi bilo naravno črnjenj*' (j >,| vo morete ojačiti tudi na ur0 ^ l)i način, in sicer z dodatkom ^ I cianinea, to je pristne v*nS*ien8 6 1 ve. Knocianino pridobivajo ^ način, da izhlape Iz r'aV“ pjt ^ črnega vina pod zelo majM11 ^ ^ tiskom — v vakuumu vS°((1 j« Di ter dobe temnordeč prah, ^ ^ *s potem prodajajo pud inien("n ^ , cianine. Dobi se tudi tek08 ^ cianina, ki jo pridobival0 11 ^ ^ samo da vc ^ ^ način iz vina, pe popolnoma vse vode. ^4 i nu ni dovoljeno barvanje ^ vina z nobeno drugo ume ^ ker so umetne barve ^ ^ dočim enociani*1*^ ^ vo škodljive, ni škodljiva. Okusa črnim ^ remo drugače popraviti ^ iit| zanjem, za kar morate P2 _ i1' 1 a biti tako vino, katerega J (j. polna pravijo naši ljudje, Vsajanje roj«’ Najugodnejši čas za vsajarije roja je proti večeru. Ko smo roj ogrebli v zabojček, ga pokrijemo, da se čebele zberejo in umirijo. Potem ga postavimo do večera v hladen in temen prostor. S panja, kamor nameravamo vsadili roj, iztaknemo vratca, odpremo spodnje okence in postavimo sipalnik. Nato prinesemo oprezno in mimo zabojček, dvignemo pokrov in iztresemo s krepkim suknoin roj na sipalnik. V. zabojčku ostane vselej še peščica debel, Zato primemo zabojček z obema rokama, udarimo z njim prav krepko ob tla in potem no rab zabojčka, tako da čebele zdrsnejo skupaj. Nato jih naglo stresemo na sipalnik; naglo zato, da se znova ne oprimejo zabojčka. Ako jih ostane že kaj v njem, jih spravimo ven s tem, da krejko udarimo Z roko po dnu za- bojčka. ko ga držim0 sipalnikom. Se hitreje in bolje zabojček, če vzamemo sC gj. a na .,mv. P4 -4‘ f. lepenke, ga položimo n" veznemo nanj zabojček 1 ^ iK z njim krepko ob tla. ^ fla šemo nato urno z lepenk ^ p" nik, da ne odlete. Čebel® ^ ov0^ ^ same izpraše v panj. Afe° g Ji1 j(> ^ V*; prisilimo, da se hitreje ^ vljajo, jili s peresom a“ ,pra\r i, hitreje ;,V ^ Nato prislonimo okenc® - ^ mo vratca. „ K Panj, v katerega ,jif \ ..satni^f ti roj,’moramo P°Pre* »niK® ji? stiti in pripraviti. V '< pimo začetke iz nara'''1^ pavV ......*",r \eFfv n«fy Kdor ali ozke trakove satnic, ^ ven sled, po katerem ^ A' :, i>,/C mq iz voska na SCTrn^ei le staviti satje. potroši za satnice, naj pritrdi V satnike’z C izdelajo čebele krasne« . izdelajo ceocie Kra.-”—\ ki so potrebni zlasti I’1 V A. 2. panju, ker 1 ^ lajšajo vsa opravila- ^ ^ prihranimo čebelam ^ 'aV in medu, ki ga P°ra .L’ fl#:" m uiuuu, f' ti*, j* , i t satje. Ker stavba satj ^ preduje, začne mati®a obi\^ i % leganjem. Tako S sti pri točenju in P^w n®^ ^ > j g trdno in se na P°? v točilu pa ne P0*0 IUCUU yči liW Ir«— S Kdor opremi Ir#*. Co je treba, ^ rSP pravočasno uravnati- ** L so Vilice n 1/2 "ISV®! r C tla znaša razdaUa^rti ^ de satja 36 1/2 satje pravilno stovrf® III. plenum GO 1LS Slovenije Zelika vloga sindikatov pri gradnji socializma v Jugoslaviji »boto in nedeljo 26 in 27 junija tolo v Ljubljani zasedanje III. ple-davnega odbora Enotnih sin-Slovenije. To zasedanje je namen, da v drugem letu plan-jospodarstva, ki pomeni pre. leto v jugoslovanski petletki, smernice dela sindikalnih orgiji ter zariše in osvoji takšne bscijske oblike dela po vseh to, tovarnah, podjetjih in usta-ki bodo omogočile pospešeno njo socializma. toji referat je na zasedanju tov. Rudolf Janko, predsednik tja odbora ES Slovenije. Ta re-n» kratko povzemamo. Ntvodni plan v letu 1948 se je v treh mesecih uspešno izpolnje-sNajuspešneje so plan izpolnile ,t|toje industrije: kemična 100,3 rudar si ta 101,5 odst., grafična usnjarska 11,8 odst., živilska »Ast., tekstilna 100,5 odst. Vred-'tpubliške industrijske proizvod-8C5* bo v letu 1948. dvignila na ^l^t. napram letu 1947 ter bo s i^**egla za 70 odstotkov vrednost ieta 1939. sprejemajo delovni kolektivi S'K' obveze v čast V. kongresu (fjto 2 njimi se ji najboljši borci ApUlizem obvezujejo,, da bodo .L^tonske naloge pregoračili in še navdušenjem in fja 'tvrševali delo, ki jim ga rf^rtletka. Ideja ekonomske izgrad-ttj, “toslavije .ideja gradnje socialla-* Postala politični program de-razreda in delovnih jug(»lo-^ množic. Zato ni čuda, če na-jtoh trdijo, da so za plan, hkrati i„,v‘jo, da bi ga bilo treba bolj , 'lresničevati. Vse to, ker, dobro .'to Je ljudstvo za plan. >. n^e Plansko leto je odločilno Petletni plan, ki je v primeri ^ "h letom precej povečan. Zato trcba velikih naporov da se toesniči pri čemer pa je treba da Je neizkoriščenih še skritih rezerv. Gospodarski »leto 1948 določa 191,9 milijar-1 todnega dohodka, ki se v pri-tonskim letom poveča za celih 0 to tov, Rudolf navedel več šte-l^lveaticijah, kapitalni izgradnji Ha 'tojal, da je stara Jugoslavija ^ samo potrošno blago in izva-[^to V,ne’ medtem ko se sedaj ^ Predvsem stroji, ki bodo omo-j.» Jugoslovansko delovno Ijud-jSstnimi sredstvi še bolj dvigne i.tv'tonjsko raven. To nam po- požrtvoval-na- lit)', '-p vezane cene. V korist do toetov so se z vezano trgovino »ko imenovane gospodarske ^ nad 16 odst. Osrednja naloga v izvrševanju petletnega plana pa je vsekakor znižanje proizvodnih stroškov. To se bo dalo doseči z maksimalnim izkoriščanjem vseh proizvodnih zmogljivosti, .z odkrivanjem vseh še neizkoriščenih pro. izvodnih in surovinskih rezerv, z vsestransko štednjo materiala, surovin, pogonskih sredstev, električne energije itd. V samem planu znižanje proizvodnih stroškov pa je osnovna stvar racionalizacija dela in izboljšanje tehnološkega procesa. Pri vsem tem pa bo treba pametno porazdeljevati delovne norme. Važno vlogo bodo seveda imele pri vsem tem sindikalne organizacije. Delovno ljudstvo dela zase, zato bo tudi vsekakor skrbelo za čimbolj kakovostno proizvodnjo. V ta namen so po raznih obratih proizvodna posvet tovanja, na katerih se postavljajo tudi notranji plani v podjetjih. Pri tem Imajo važno besedo sindikalne skupine, saj ne zadostuje samo plan, ki ga dobimo od zgoraj, temveč ga je treba spopolniti z notranjim planom, ki dejansko zajame vse proizvodne zmogljivosti in odkriva vse skrite rezerve. Važen je pri tem odnos do udarnikov, novatorjev in racionaliza-torjev, ki s svojim delom, s stalnim dviganjem storilnosti dela, s svojimi napori ter izumi ogromno prihranili skupnosti in so dejansko že pravi prvoborci za socialistične načine dela. Sindikalne organizacije se morajo zavzemati za to, da se uresničijo pametne In koristne zamisli teh tovarišev. Pri vsem tem pa .liso sindikati pozabili na politično - ideološko vzgojo svojega članstva, kar je nujno potrebno pri naporih za izgradnjo socializma. Sindikati so namreč šola socializma delovnega ljudstva. Oni so organi, zator socialističnega tekmovanja in njegovega nadalnjega razvijanja kot stalnega sistema dela. Prav kot organizatorji socialističnega tekmovanja, kot stalne oblike dela imajo sindikalne organizacije nešteto možnosti, da dejansko vzgojijo socialističen odnos do dela. Borba za uvajanje norm, za nagrajevanje po količini in kakovosti storjenega dela, borba za znižanje proizvodnih stroškov,, za kvaliteto, za vsestransko štednjo, to je vsebina dela, ki ga imajo sindikati kot glavna organizirana sila v borbi za industrializacijo in elektrifikacijo. Vsa ta borba pa pomeni dvig življenjske ravni, ki vodi v boljše življenje. Predvsem moraio sindikati delati na tem, da se povsod uvedejo norme in nagrajevanja. To se pravi, da od vsa. kega zahtevamo od njegovih sposobnostih in ga nagrajujemo po njegovem delu. Veliko važnost ima v sindikatih kulturno - prosvetno delo. Hkrati z izgradnjo socializma je treba zgraditi tudi novega človeka, socialističnega človeka, ki bo imel nov socialistični odnos do dela, ki bo zavestni ustvarjalec novih pridobitev, zavestni borec za izgradnjo socializma. Sindikalne organizacije pa morajo pri tem posvečati tudi mnogo skrbi za človeka. Pravo skrb za njegovo prehrano, za obleko itd., skratka za vse tisto, kar je v današnjih pogojih posamezniku možno nuditi in kar mu v teh pogojih tudi gre. Zato morajo tudi sindikati zastaviti vse sile, da se reši vprašanje dečjih jasli, domov igre in dela itd. Materi-delavki in njenemu otroku moramo dati vse pogoje za delo, zdravje in vzgojo. Važna vprašanja so tudi tovarniška pomoč, počitnice in dopusti. Končno je tov. Rudolf spregovoril še o pomenu ljudskega posojila, ki bo lep prispevek za izgradnjo države in socializma. To in ono iz Sovjetske zveze Vlada je v SZ odobrila kredit 450 milijonov rubljev Zd zgraditev stanovanj v Moskvi v letu 194S. Ta vsota je 24-krat večja od kreditov, ki so bili odobreni lani. S temi sredstvi bodo zgradili nad 450 tisoč kv. metrov stanovanjske površine. Da bi dela pospešili, se gradbeniki v veliki meri poslužujejo standardne konstrukcije zgradb, ki jih je zgradila Akademija arhitektonskih umetnosti ZSSR, kakor tudi posameznih delov, ki so jih zgradili v tovarnah. Letos bo v Moskvi postavljenih 100 zložljivih zgradb, ki bodo popolnoma zgrajene v tovarnah. 75-Letnica azerbejdžanskega dramskega gledališča. Azerbejdžansko dramsko gledališče v Bakuju bo letos slavilo 75-letnico. Gledališče je ustanovil filozof Mirza Fatali Ahundov, ki je bil hkrati prvi komični igralec Azerbejdžana. Fot. ki jo je gledališče prehodilo pred Oktobrsko revolucijo, je bila posejana s trnjem. Heakcionarjj so kruto zatiral, navdušene poklicne igralce in ustvarili bedne pogoje za gledališče. Malo pred revolucijo so umorih Huseina Arablinske- Preganjanje sinriikalnili voditeljev v Kanadi Pred kratkim je «Associated Press« poročala, da je Raid Robinson, podpredsednik Mednarodne zveze rudarjev in livarjev dobil v Kanadi ukaz, do se mora takoj vrniti v Združene države Amerike. Kot razlog za izgon so navedli, da ga sumijo komunizma oziroma da je napovedoval nasilen prebrat v Kanadi. Ista agencija je tudi poročala, da je Robinsonov odvetnik vložil proti izgonu priziv. List omenjene zveze «The Union« piše, da je policija skušala prepričati Robinsona, da zapusti kraj Timmins Ontario, kjer se je pečal z organiziranjem sindikatov, še preden je izšel ukazo njegovem izgonu List je tudi pisal, da je na vprašanje neke komisije za priseljevanje Robinson izjavil, da ni komunist in da tudi nikoli ni bil. Nedavno se je sestala izredna konferenca kanadskih rudarjev in livarjev, ki je razpravljala o kanadski mezdni politiki. Na tej konferenci so tudi sprejeli naslednjo resolucijo: «Obtož.ba prevratnega delovanja proti podpredsedniku zveze Raidu Robinsonu je žaljiv in neopravičen na. pad proti pravicam kanadskih delavcev, da lahko demokratično volijo svoje sindikalne voditelje, in je vmešavanje vlade v zadevi priznane sin-dakalne zveze, kateremu še ni bilo doslej primera. Ta konferenca prote- stira v imenu vseh kanadskih članov Mednarodne zveze pri zvezni vladi proti njenemu vmešavanju v zadevi zveze, proti zanikanju pravic, demokratično izbirati sindikalne voditelje in proti sindikalnim podvigom naše vlade po nalogu industrijskih magnatov«. Poleg te resolucije je konferenca sprejela še naslednjo resolucijo: »Zaznamujemo novo vrsto napadov s strani združenih vladnih funkcionarjev in rudniških lastnikov z namenom, da potolčejo našo zvezo in onemogočijo njene napore, da bi se zvišale mezde in zboljšali delovni pogoji po vsej naši državi. Te napade izvajajo s tem, da deportirajo naše organizatorje in aretirajo izvoljene voditelje naše zveze pod obtožbo prevratnega delovanja, obtožbo ki so jo navdahnili predstavniki industrijcev. Ta novi napad proti naši Zvezi je hkrati napad proti pravicam vseh ostalih zvez. Zato pozivamo vse kanadske delavce ne glede na njih sindikalno pripadnost, naj se združijo z nami, da zatremo poskuse, da bi se izgnal podpredsednik Zveze rudarjev in livarjev Raid Robinson ali katerikoli redno izvoljeni predstavnik sindikalnih zvez kanadskih ali ameriških delavcev«. ga, nujvefijega pisatelja tragedij Azerbejdžana. Ženam ie bilo prepovedano igrati na odru in celo zahajati v gledališče. Azerbeidžanska gledališka umetnost se je razvila šele pod sovjetsko oblastjo. Danes je v republiki 29 narodnih gledališč, posebna gledališka šola in gledališki zavod. Dežela ima svoje dramske igralce. \zerbejdžansko dramsko gledališča uprizarja dela Ostrovskega, Gorkega, Čehova, Shakespeareja in seveda tudi dela domačih azerbei-džanskih in drugih sovjetskih pisateljev Kultura za vse prebivalstvo. V zapadnih področjih Bele Rusije, ki so bila 1939. leta priključena sovjetski Beli Rusiji, je v teku velika akcija za odpravo nepismenosti med prebivalstvom. Za kmete so odprli 3.000 šol z brezplačnim poukom. Beloruska dekleta in fantje bodo mogli študirati na srednii šoli. ne da bi prenehali s svojim delom v industriji in poljedelstvu. Zanje so odprli 500 srednjih šol. Ko končajo te šole, bodo mogli študirati na vseh 27 institutih in 108 tehničnih fakultetah republike. Prehranjevalna industrija v Moldaviji. Prehranjevalna industrija x Moldaviji je izpolnila polletni plan in izdelala dvakrat več raznega blaga kot v prvem polletju 1947. V mestih in vaseh republike dela sedaj skoraj 800 preskrbovalnih podjetij, ki zalagajo s svojimi izdelki prebivalstvo Moldavije m ostalih republik Sovjetske zveze Razen tega grade nove tovarne konserv in mlečnih proizvodov, mline, pekarne in drugo. Odkar je v Moldaviji sovjetska oblast, se ie industrija predelave mleka znatno razvila. Zgradili so tri velike tovarne, ki predelujejo mnogo več rastlinskega olja kot so ga predelala vsa podjetja v tej republiki prej vojno. Mehanizacija kolhozov v Ukrajini. Na kolhoznih poljih v zapadnih okrožjih Ukrajine uporabljajo vsako leto vež kmetijskih stroiev. Letos so dobile strojnotraktorske postaje Zakarpatia, ismailskega, tarnopoljskega, drohobiškega in drugih okrožij na stotine strojev za košnjo, grabelj s konjsko vprego in žetvenih strojev. Veiiko število kombajnov bo letos delalo tudi v mnogih drugih okrožjih. Sedaj usposabljajo kadre, ki bodo vodili te stroje. Industrija usnja v Kazahstanu, Qb koncu petletke se bo proizvodnja obutve v Kazakstanu povečala v primerjavi z, letom 1945 več kot štirikrat. Sedaj obnavljajo podjetja in grade nove tovarne za obutev. Usnjarna v P.avlodarsku je začela obratovati, medtem ko bo obnovitev tovarne za obutev in usnja v me^tu Orda v kratkem končaua. V gosteti pri slovenski!] (ielavcili J^aljevanje s 4. strani) ^ n Franca Rozmana. Vse ' Sr„,SaTOa lepota. Blizu doma pa do vrbovje in smreke, je odgrnila koprena Soc a tepota. auzu a dolinka, od doma W. ra®te iV’' se Oj^ia M je Marini]kova sku-v nebo se je začrtal Ltoojo ° kopico svežega snega Heno. Pod Špikom, tam j_ ’ SWM'o/cot)i gozdovi, in sta- 1 6 te ie7k>te je dom. V j^i je okoli ISO delav- ''lajajo sem iz vseh kra-A ^ ^'ije na počitek in pre-\ ŽT-if1*1 tedna »a zdrave n N) ^ ku. Teica jtm tu ne manj-JŠ 5,^ kraj «oo m nad morjem vonj draži nosnice. tu dva tedna, se vsi ; ■ čuvajo v sajaste to-Urade novo bogastvo za liNnc,3 *° totoi v tem domu C Us ; *ednf Pa se v letalnih bjtije ‘“i »ončijo delavci iz VV. m*’ Hrvatske, Slo- V to uia~3lntia delavka iz Beo-k t>ri,0 gorela od sonca. Vsa n° kramlja z mladimi L*&0jw.aftat,ct, ki so se prav ef,'to * n^°' Vi*bko ra-\ „ *lovZ tr(J’ ki govori precej fru. *k°> razkazuje trza-dom. ka obeh stra- V ’ Pokritih z dolgim' ’*Trint>a'r'i’ t0 tožno Hi pre- mliene spalnice, z eno ali več posteljami. V pntličju je lepa dnevna soba, kjer se zabavajo de Linči in delavke ob slabem vremenu, in kjer zvečer zaplešejo. Tudi obednica je zelo opremljena-Vse naokrog pogrnjene mize, na opaženih stenah pa lepe gorenjske slike. Za dnevno sobo je čitalnica in brivnica. Lepo je tivljenje tod, nam pravijo delavci. Hrana je dobra in tečna, meso dvakrat na dan. Po obedih pa gredo na sprehod po ozkih stezah, kjer se moraš sklanjati, da ne zadeneš z glavo ob smrekove veje. Delavci so nas zelo ljubeznivo sprejeli in nam dali prigrizek. Ves čas so kramljali z nami o marsičem in nas povpraševali, kako je v Trstu. Za Domom, bolj na desni strani, je okrevališče za bolehne in šibke otroke. Na deski je sicer zapisano, da je vstop prepovedan, toda tržaškim delavcem nihče ne pravi ko se približajo malčkom. Med njimi so tudi tri tržaška dekletca, ki se tu prav dobro počutijo. Ko odhajamo, se je zbrala ofcol’ nas velika gruča delavcev in delavk. Skupaj zapojemo aBandiera rossas in ko se kamioni oddaljujejo nam prisrčno maha v pozdrav. Ob dveh popoldne smo prišli na lepega kraja. Vse, jezero, otok, pečina nad jezerom in z njo grad, griči, vasice nas je popolnoma o-čarato. V hotelu Toplice so nam postregli z dobrim kosilom. Nato pa smo šli s žolni na jezero. Stari čolnar je počasi veslal in čoln se je približeval Blejskemu otoku Neko dekle je zvedelo, da je treba enkrat potegniti vrv in, če zvon trikrat odjekne, tedaj se izpolnijo tri želje. In glej. Zvon je trikrat zaklenkal, dekle pa je vzkliknilo, «Da bi dobila «Sisal», ie v tem letu moža in burja odnesla Čerine«. Vsi smo se smejali duhovitemu dekletu, ki je nato brž steklo k jezeru in pomolilo roko v vodo, da se bodo te želje gotovo izpolnile. Fantje pa so Mi v bližnjo hišo, kjer so prodajali spomeničke. Nakupili so si lepih src z napisom Spomin z Bleda, nato pa smo se hitro vrnili, ker je začeto že rositi. Nad jezerom se je stemnilo, mi pa smo v veliki hotelski dvorani, ki gleda na jezero, čakali na ostale delaece, ki so se razpršili po okolici meda ali pa se kopali * bazenu hotela. Težko smo se jx>slovili od Bleda, vsakdo bi bil še rad ostal, vsaj za en dan. Toda kamioni so trobili in nas klicali k odhodu. Deževalo je. Asfaltirana cesta se je bleščala v večernih lučkah, ko so bežale mimo nas lepe, bele gorenjske hišice, z zelenimi okni in rde- klanca, so se tam nad Pokljuko raztrgali oblaki in v daljavi se je pokazal mogočni in poposni Triglav, ves bet v snegu. V Ljubljani smo večerjali in se še o marsičem porazgovorili z lju- bljanskimi sindikalisti, ki so nas spremljali povsod in bili z nami zelo ljubeznivi. Stisnili smo si roke in dejali tovarišu bivšemu namestniku komandanta Trsta: Nasvidenje! Ub c ven popoianc smo piuru /•>* •’v - ........ - Bled. Nikoli še nismo videli tako [ žitni nageljni Ko smo prišit na vrh DELAVKE Sl PR1DNQ PODAJAJO OPEK«! Razvoj našega zadružništva od osvoboditve do danes je šel s takim tempom naprej,, kakršnega zgodovina pri nas ne pomni. Pred in med zadnjo vojno je bilo naše zadružništvo, ki je bilo pred prvo svetovno vojno precej bujno, popolnoma uniCeno in ni zapustilo novemu zadružništvu, razen spomina, ničesar v dediščino. Ni bilo gmotnih sredstev ne kadrov. Novo zadružništvo,, ki je nastajalo po vojni je šlo čisto po novi poti. Edina oslomba, ki jo je imelo, je bila ljudska oblast. Novo zadružništvo je nastalo z ljudsko oblastjo in se z njo tudi razvijalo. Svojega poslovanja ni usmerjalo po starem zadružništvu, temveč se je oslanjalo na nova demokratična načela, ki so mu omogočila nagel razvoj. Od vseh zadrug so najbolj razvite in najštevilnejše kmetijske zadruge, in sicer nabavno prodajne. Kmečko obdelovalne zadruge pa so le bolj redke. Kmetijske zadruge se danes bavljo pretežno z odkupom in prodajo, le nekaj se jih peča tudi z drugimi posli,, to je z mlini in stiskalnico olja., Ravno letos so vse te naše zadruge pred važno preizkušnjo,, ali bodo po-voljno izvedle odkup poljedelskih pridelkov, ali bodo znale uspešno izvajati trgovino,, po vezanih cenah. Naloge niso lahke, to pa ne zato, ker so nove In se doslej zadruge niso pečale z njimi, ampak zato, ker nimajo vse zadruge izvežbanih kadrov, ki bi te naloge uspešno izvajali. Da bodo krajevne zadruge lahko uspešno Izvršile svojo nalogo, je morala poseči vmes zadružna poslovna zveza, ki je predvsem posredovala zadrugam potrebne kredite, potrebne kadre in naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da se vsaj nekoliko uredi In preusmeri njih poslovanje. Zadružna poslovna zveza ne opravlja samo dela veletrgovca, marveč se zanima za vse ostale panoge zadružnega poslovanja. Tako je zveza letos organizirala 4 zadružne tečaje, kjer je bilo Izvežbanih nad 110 tečajnikov. Izvršila je pregled poslovanja pri vseh ladrugah, pri nekaterih celo večkrat. Kakor vse ostalo zadružništvo,, pa čakajo tudi zadružno poslovno zvezo nove naloge; predvsem one, ki ji jih narekuje kreditni načrt. Ena od najvažnejših nalog zveze in krajevnih zadrug je gradnja zadružnih domov, ki je že v teku in katerim bodo morale sedaj zadruge posvetiti velik del svoje pažnje. Od pravilne gradnje zadružnih domov bo namreč odvisno tudi pravo zadružno OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA SO DOBILI NAJBOLJŠI DIJAKI DARILA V zadnjih zimskih mesecih je bilo delovanje nekaterih obratov v tovarnah Arrigoni in Ampelea omejeno zaradi pomanjkanja surovin, predvsem rib. Toda tudi to vprašanje se danes uspešno rešuje. Ker so se mnogi pogoji temeljito spremenili iz važnih razlogov, ki niso povsem odvisni od ljudske oblasti, je bilo potrebno preusmeriti proizvodnjo in jo postaviti na realno bazo, ki ustreza lokalnim pogojem. Sedaj se stanje v tovarnah postopoma izboljšuje v novih perspektivah in bosta obe v kratkem času v popolnem obratu. Število delavcev, ki jih je trenutno 600, stalno narašča. Ljudska oblast si je prizadevala, da je nudila možnost zaposlitve na drugih objekih vsem onim delavcem, ki niso imeli zaposlitve v tovarni. Nekateri od teh delavcev so nasedli lažem življenje na vasi. In kdo bo znal bolje izvajati svoja mnenja in dajati nasvete pri sestavljanju načrtov in gradnji, ako ne zadružniki sami? Druga važna naloga zadrug bo uvedba kreditnega poslovanja, to je zbiranje hranilnih vlog In dajanje posojil. To je eno od najvažnejših poslovanj za uspešen razvoj zadružništva. In tega bi se morali zavedati vsi zadružni, ki ter se posvetiti tej panogi zadružnega poslovanja z vnemo skrbnega gospodarja. Dolžnost vseh zadružnih organizacij in njih aktiva je, da vzbudijo pri članstvu zanimanje za štednjo in vlaganje svojih prihrankov v zadruge. S tem da bodo zadruge sprejemale prihranke, bodo prišle neposred-ho do kreditov od strani svojih članov. Tako se lahko vsaj delno odpovedo bančnemu kreditu, katerega bi banke lahko rabile drugje. Poleg tega pa bi lahko zadruge s tem razširila svoje poslovanje tudi na druge panoge in tako dvignile življenjsko raven našega ljudstva. Samo pomoč zadružništva je edina prava pot, po kateri lahko pride do uspešnejšega delovanja in do poglabljanja zadružne misli. sovražnika, ki jim je nudil podpore iz Trsta. Namen te brezposelne podpore je bil, ustvariti iz delavcev brezdelneže in potepuhe ter uničiti razredno zavest, jih navajati na pot izdajstva, špijonaže in terorizma. Precejšen del krivde za vse to nosijo sindikalne organizacije, ki niso dovolj vztrajno vzgajale delavce, da bi šil rajši na delo za obnovo in izgradnjo kakor pa nasedat vabam tržaških kapitalistov. V zadnjem času je bilo določeno, da tovarni Ampelea in Delanglade predelovala predvsem ribe, medtem ko naj bi se tovarna Arrigoni, ki ima za to primerno opremo, usmerila na predelavo sadja in zelenjave. Prav te dni se je začela predelava fižola v stročju in graha. Zdi se, da je ta rešitev dobra. V tovarnah Arrigoni in Ampelea je zopet vedno več dela Dopisi mladincev z zadružnega tečaja v Portorožu V Portorožu je drugi zadružni tečaj, ki ga obiskujejo številni mladinci. V našem listu smo objavili nekaj dopisov mladincev iz prvega tečaja, sedaj pa so nam novi tečajniki zopet poslali nekaj dopisov, ki jih rade volje objavljamo. Zadruga druži kmete Zadruga je učinkovito sredstvo za razvoj socialistične države in za zvišanje življenjske ravni vsega delovnega ljudstva; z zadrugo moramo gospodarsko krepiti naše kmete ter jim nu'diti vso pomoč na gospodarskem, političnem in kul-tumo-prosvetnem torišču. Ze tri leta se neutrudno borimo proti ^izkoriščevalcem našega ljudstva, ki širijo lažno reakcionarno propagando proti ljudskim oblastem. Izkoriščevalci, ki so zgubili svoje stolčke, bi radi dokazali, da ne moremo živeti brez pomoči za-pada in Marshallovega načrta. Mi pa jim bomo dokazali, da bomo napredovali brez njih miloščine. Z izvedbo petletnega plana se bomo še bolj osamosvojili in dvignili naše gospodarstvo. Pri tem nam bodo v veliko pomoč naše zadruge. Kmetijske nabavne in prodajne zadruge imajo velike naloge pri obnovi našega kmetijstva, hi a žalost smo doslej po naših vaseh več govorili kakor pa napravili. Temu je primanjkovalo izobraženih strokovnih kadrov, ki bi dobro vodih naše ustanove. Ravno zato, da se opomore tem pomanjkljivostim, so se ustanovit: v Portorožu, Piranu in Bujah zadružni tečaji. Obiskujemo jih večinoma kmetje, ki pač najbolje poznamo težkoče, s katerimi se moramo boriti na vasi, in bomo zato tudi laže bolje organizirali kmetijske zadruge po naših vaseh. Zato bomo po končanem tečaju šli z dobro voljo na delo ter posvetih vse svoje sposobnosti za pravilno delovanje zadrug. • Kastelič Henrik Zadruga v Dekanih V Dekanih so že leta 1945 ustanovili nabavno prodajno zadrugo. Doslej je imela že lepe uspehe. Vanjo je vpisanih 184 članov. Svoje prostore ima na trgu in prodaja vse, tudi zelenjavo in sadje. V naši vasi pa je tudi poslovalnica podjetja «Umnia», ki prodaja po prostih cenah in sicer tkanine, obutev in kuhinjsko posodo. Sedaj pa tudi pripravljajo prostore za kmečko nabavno prodajno zadrugo. Njen odbor je zelo požrtvovalen in v kratkem bo že začela delovati. Napravili pa smo tudi načrt za zadružni dom. Komisija si je že ogledala prostor, kjer ga bodo zgradili. Ljudstvo se z velikim navdušenjem pripravlja na graditev doma. Prepričana sem, da bo mnogo pripomogel k napredku v naši vasi. Furlanič Viktorija Žetev v Istri Žitna letina je bila letos v Istri zelo lepa. V januarju in februarju nismo pričakovali, da bo letošnji pridelek tako dober. Takrat je bilo slabo vreme in kmetje so že obupavali. Ko pa je šlo vreme na lepše, so se naši kmetje razveselili. Ko je prišel čas žetve, so hodili kmetje že ob treh zjutraj na polje; ženske s srpi, moški s kosami, eni so želi drugi vezali. Pri želvi je bilo največ mladine, ki je neutrudno žela in prepevala. Dobra letina je pač vsem v veliko veselje. Tako bodo lahko dali mnogo žita v zadruge po vezanih cenah ter dobili v zameno marsikaj, kar nujno potrebujejo. Morda ne bo ravno to vsem po godu, kajti nekateri črnoborzijanci so mislili, da bodo lahko še naprej izkoriščali ljudstvo. Sedaj pa vidijo, da ne bo nihče nič jemal skupnosti, če ji ne bo tudi dajal. Koža Tržaški tiskarski zavod Odgovorni urednik ŽAGAR BOŠTJAN VOZIJO KAMENJE ZA ZADRUŽNI DOM PRESKRBA V ISTRH se stalno V Istri so v trgovini in preskrbi dosegli v zadnjih mesecih večje spremembe V korist delovnega ljudstva. Te spremembe so nastale predvsem z novim načinom oskrbe. Pričela se je izvajati odredba o diferenciranih živilskih nakaznicah. Nadalje se uvaja trgovina vezanih cen, ki nudi kmetu industrijske proizvode po nižjih enotnih vezanih cenah. Istočasno se uvaja prosta prodaja industrijskih predmetov. Vsi ti artikli in življenjske potrebščine ge uvažajo iz Jugoslavije. Dejstvo, da je danes na trgu večja količina teh artiklov ia najboljši dokaz uspehov dela jugoslovanskih narodov v okviru svojega petletnega plana. To je zasluga požrtvovalnega dela jugoslovanskih narodov, ki z nevidnim elanom gradijo socializem in s tem boljše življenje. Garantirane preskrbe niso deležni oni, ki se lahko oskrbujejo iz lastnih virov, ali pa si nabavijo na prostem trgu po višjih enotnih cenah. Teh je približno 30%. Količine razdeljenih živil ostalim 70% prebivalcem, pa so se povečale za preko 20% v primeru s prejšnjimi meseci. Povečali so se obroki zlasti v maščobi in sladkorju. — Preskrba z izboljšuj^ •p ii‘ tekstilom in obutvijo pa se 1 boljšala za 200%. V prvih 6 ^ secih je bilo razdeljenih za p ■ milijonov lir tekstila in obutve'' ■ V" je vrednost, ki je prej 1 ,t dosegli v dveh letih. Poleg te ‘j* , ^ be prejemajo kmetje, ki n jjjili ij, odkup svoje pridelke P° n ^ ^ enotnih cenah, prav tako d ^ strijske izdelke po nižjih en° — vezanih cenah. — Mnog0 gocenih ur si naši kmetje Prl nijo, ko jim ni treba Pre .naš’11 svojih pridelkov na desetin0 metrov daleč y Trst. Vse sv°ie J . delke proda kmet tako rek°* ' j ^ kJe(,1 > hišo, v zadrugo na vasi, "til ‘ prodajo istočasno nabavi P° ^ ^ ^ predmete za življenje in sV° spodarstvo. Najglasneje g°var?jc jil ^ vilke: zadruge so letos odkup jj* izvozile 170 vagonov krornP^^j 1 ni 20 vagonov, 120 vagonov “ 1*7 to je isto množino kot bila mnogo boljša letina z* 115 vagonov graha, lani Pa % vagonov. Na svobodnem tržišču k“r ^^ oni, ki na svobodnem tržiš dajajo. Zato so proste °ene ]tDPU^ m in nekatere celo previsok«' '■t Gluhonemi iz Portorož* ia fizkulhjrnem zlehj v Sub^F ■ Junija meseca je bil v Subotici prvi fizkulturni zlet gluhoneme rnSadine Jugoslavije, ki se ga je udeležilo 700 gluhonemih. Na zletu je bila .tudi delegacija mladine iz gluhonemnice, v Portorožu. Delegacijo sp povsod toplo pozdravljali in je pri razdeljevanju daril dobila lep dar od federativne vlade Bosne in Hercegovine. V novi Jugoslaviji posvečajo glu-honemin vso pažnjo. Otvarjajo nove zavode, obrtne in druge šole analfabetske tečaje ter vključujejo odrasle gluhoneme v skupne napore jugoslovanskega ljudstva. Organizacija odraslih gluhonemih DES ima svojo delavsko brigado, ki se udeležuje udarniških del. IJelegacija gluhoneme mladine iz Portoroža si je na tem zletu o-gledala Ljubljano, Zagreb in Beograd, kjer se je posebno zanimala za mesto pionirjev in pionirsko železnico. Peto zasedanje oki^l? skupščine v Pirav V nedeljo 29. junija je \ v lepo okrašenem gledališč*1 , peto zasedanje skupščin« , okrožja. Po pozdravnih bes« 'j1' sednlka izvršnega odb°ra 1 nik Lenac kot predstavnik \ zil svoje zadovoljstvo nad j delom v jugoslovanski coni *”■ ČfP1' 4 * tov. Beltram o. C poročilo o delovanju —— nega izvršnega odbora za ^ '"pot1* spodarstva, industrije, preteklem letu ter nakazal . j, doče načrtno delo. [oV' P >,!t' Svoje obširno poročilo 1° Ue tram zaključil z besedam • \ «Ml bomo premagali vS* t» ■/ > izvršili delo, ki ga smatra P no dolžnost tembolj,, k«r 1 gram graditve in miru«. PRI J ETNIJ KOPALIŠČU PJU