SLOVSTVOLetošnji jubileji v naši književnosti. Le-     je z njo  naš največji pesnik France Pre-
to 1936. je kar poliio znamenitih obletnic     šeren zapel prelepo himno ljubezni, žrtvi,
v slovenskem slovstvu. Naj tu na kratko     odpovedi  in  niorda celo  veri v onostran-
omenimo nekaj najvažnejših. Na prvo me-     sko življenje, ki bo srečnejše od zemelj-
sto je vsekakor treba postaviti s t o 1 e t -     skega.  Podobi  Črtomira  in   Bogomile  ob
nico   Prešernovega   »Krsta   pri     prekrasnem   slapu   »Savica«   živita   v nas
S a v i c k , najlepše slovenske pesnitve, ki     že polnih sto let in bosta živeli, dokler bo
¦.:.¦ ¦¦*¦ ;¦¦¦¦¦-¦¦'¦' -yv:.-141   ..-¦ ;-¦¦¦¦'   .'     ¦
d
slovenski   narod  fastil   PreŠerna  in  ostal     zikoslovje:   183b je namreč  Jeroej Kopi-
zvest   Bogomilini   žrlvi   in   črtoniiroverau     tar izdal zuamenit spomenik starocerkve-
spreobrnjenju. — Prvemu slovenskemu li-     noslovanskega jezika, tkzv. Glagolita
ričnemu epu se je pred sio leti pridružila     Clotianus. ki ga je ludi priraerno ob-
tudi  prva slovenska povest —  Cigler-     razložil.   —   Pa   tudi   slovenski   književni
jeva  >SreČa v n e s r e Č i< , ki je bila     jezik praznuje važno obletnico: letos po~
sicer   še   pod   velikim   vpHvom   nemške     tefe   devetdeset   le(,   oclkar   pišemo
književiiosti. a vendar kaže, da tudi slo-     Slovenci   z  gajico,  ker  je   Ianez  Blei-
venski jezik morfi služiti  ne le za kate-     weis 18*6 v svoje Novice sprejel nov če~
kizme in molitvenike id povestice Krišto-     ško-hrvaiski črkupis in opustil doteclanio
fa Schmida, temvef ludi  leposlovni prozi     pisnvn: bohoričieo. ki je bila pri nas v rabi
nasploh. — Vsi nasi časniki, revije, pa še   v 500 let, od Truharja *l*v Prešerna. — Da-
šole in društva so obhajali v raarcn sto-     Ije obhajamo letos osemclesellelni-
letuico   Stritarjevega   rojstva.     co( 1856) rojstva pcsnika Antona
Stritarjevo   ime   pa   ni   znano   Ie   našira     Aškerca.   ki   pa   golovo   poznajo  čita-
književriikom. temvef- prav tako mladini.     lelji Vrtca kot na.Šega najboljšega pesni-
Saj je ia veliki pesnik, pisatelj  in kritik     ka balad in romanc. Tudi njegovo ime Imj
tndi rclen izmed nnšili najvestnejših vztvo-     ostalo za vedno v našem slovstvn. saj safl
jiteljc\   knji/evnefra   iHHHŠfaja   in   sloven-     pesmi: Mejnik. Ponočna ]>otnica. BrodnikJJ
ske  ntladine  sploh,  saj   sc  je  v  zadnjili     Mntec osojski. Gotlčeva balada, Stara prav-
letiti   svojega   pisaleljevanja   posvetil   le     da.  Anka  iul.  pravi  biseri  v sluvenskcm
delu Aa naše najiiilajše. Kdo od vas, moji     pripovednem   pesništvu,  —  Slovenski
čitatelji   Vrtca.  še  ni   tialetel   y  fitankah     romanpraznuje Ietos "0-letni-
ua Stritarjeve pesmice. povestice in igri-     co s v o j e g a  rojstva  (1866).  Pred  7(>j
ce, kdo se ni čital njegovih Lešnikov. Ja-     leti  je   Josip  Jnrčič  izda]   prvj  slovensk^H
god in /birke Pod lipo? To so dela, ki so     rcnnan   iDeseli  brat«.  —  In Še  boroo^
med   prvimi   v   na-šeiu   mludinskem   slov-     letos praznovali 60-1 e t n ico C an k a r -
slvu, zato so tudi naš mladiuski list Vrtec     jevega in Kettejevega rojstva,
toplo pridruzuje praznovanju Stritarjeve-     10-letnico   G r e p n r 0 i č e v e   smrti
ga stoletne-ra rojstucga jutuleja. — Važno     in Še ta a|j nni jubilej, ki pa bomo o njih
»toletiuco obhaja tetos tudi slovansko je-     še posebej porocali.                        F. J.