delegatska tribuna ŠTEVILKA IX. LETO 2. SEPTEMBER 1983 glasilo skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti OBČINE UUBLJANA MOSTE-polje iz VSEBINE: Stanje in razvojne usmeritve kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje str. 3 Informacija o stanju trgovine in delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje str. 18 Ugotovitve, zaključki in ukrepi o izvajanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite str. 50 Na Mosi podlagi te-Polje 73. člena poslovnika Skupščine občine Ljubljana sklicujem 18. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo v četrtek, dne 22. septembra 1983 ob 16,30 v mali sejni dvorani Kulturnega doma ŠPANSKI BORCI, Ljubljana, Zaloška c. 61 (kletni prostorij in predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 17. seje zbora združenega dela z dne 18; 7. 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Stanje in razvojne usmeritve kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 6. Informacija o stanju trgovine in delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje 7. Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon 8. Uresničevanje stališč in sklepov občinske skupščine v obdobju febnlar-junij 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov občinske skupščine od februarja do junija 1983 9. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober-december 1983 10. Osnutek sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje 11. Osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, po. Ljubljana-Pojje 12. Kadrovske zadeve 13. Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 16. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane Iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije: 14. Osnutek zakona o prostoru 15. Osnutek zakona o urejanju naselij in o drugih posegih v prostor 16. Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih 17. Poročilo o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ, 1 j. GRADIVO - za2.,4.,5.,6.,7., 8.,9., 10., 11. in 12. točko dnevnega reda je objavljeno v tej Delegatski tribuni - za 13. točko dnevnega reda v Delegatskem gradivu Skupščine mesta Ljubljane št. 15 - za 14., 15., 16. in 17. točko dnevnega reda je objavljeno v Prilogi VII, Poročevalca Skupščine SR Slovenije z dne 21.6. 1983 V--------------------------------------------------------- Na podlagi 73. člena poslovnika Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 16. Njo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v četrtek, dne 22. septembra 1983 ob 16,30 v sejni šobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 29. junija 1983 3. Predlogi in vprašaja delegatov 4. Stanje in razvojne usmeritve kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Informacija o stanju trgovine in delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon Na podlagi 73. člena poslovnika Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 17. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v četrtek, dne 22. septembra 1983 ob 16,30 v Domu družbenopolitičnih organizacij, Ob Ljubljanici 42, soba 7. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 16. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 18. 7.1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Informacija o stanju trgovine in delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Stanje in razvojne usmeritve kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zago- tavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 7. Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon 8. Uresničevanje stališč in sklepov občinske skupščine v obdobju februar-junij 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov občinske kupščine od februarja do junija 1983 9. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober-december 1983 10. Osnutek sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje 11. Osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana-Polje 12. Kadrovske zadeve 13. Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 16. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane Iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije: 14. Osnutek zakona o prostoru 15. Osnutek zakona o urejanju naselij in o drugih posegih v prostor 16. Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih 17. Poročilo o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR, l.r. GRADIVO: — za2. 4 5.,6 7.,8 9., 10., ll. in 12. točko dnevnega reda je objavljeno v tej Delegatski tribuni; — za 13. točko dnevnega reda v Delegatskem gradivu Skupščine mesta Ljubljane št. 15; — za 14., 15., 16. in 17. točko dnevnega reda je objavljeno v Prilogi VII, Poročevalca SR Slovenije z dne 21.6. 1983 7. Uresničevanje stališč in sklepov občinske skupščine v obdobju februar-junij 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov občinske skupščine od februarja do junija 1983 8. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober-december 1983 9. Kadrovske zadeve 10. Poročilo o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VINKO, 1 J. GRADIVO: - 2. točko dnevnega reda priloženo pošiljamo (ciklostil) - za 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke dnevnega reda je objavljeno v tej Delegatski tribuni; - za ael 7. točke dnevnega reda je objavljeno v Delegatski tribuni št. 7/83 (str. 19) - za 10. točko dnevnega reda je objavljeno v Prilogi VII, Poročevalca Skupščine SR Slovenije z dne 21.6.1985 GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IZVRŠNI SVET STANJE IN RAZVOJNE USMERITVE KMETIJSTVA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE "N UVOD S srednjeročnim programom razvoja SR Slovenije za obdobje 1981—1985 smo si zastavili nalogo, da bomo dosegli 85% stopnjo samooskrbe s hrano. V izvedbo te naloge je usmerjen tudi srednjeročni program občine Ljubljana Moste-Polje. S svojim prispevkom pri povečanj u pridelave hrane se občina vključuje v skupna prizadevanja našega nadaljnega gospodarskega in družbenega razvoja ter hitrejšega uresničevanja stabilizacijskih programov. S podpisom dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 so bile opredeljene naloge in sprejeta osnovna usmeritev razvoja kmetijstva. Kmetijstvo je s tem prevzelo obvezo, da bo v skladu z družbenimi prizadevanji povečalo pridelavo hrane, ob tem pa preko raznih oblik združevanja dela in sredstev zboljšalo ekonomsko-socialni položaj združenih kmetov — proizvajalcev hrane. Osnovna usmeritev v srednjeročnem planu je govedoreja in to pridelava mesa in mleka, v ravninskem svetu pa pridelava vrtnin v organizirani obliki. Žiovinorejska proizvodnja naj bi skozi celo srednjeročno obdobje naraščala po stopnji 4 % letno, rastlinska pa po stopnji 3%. stanje stanje Index 1980 1981 1982 1983 mleko 3.813 3.813 4.070 4.250 111,4 mleko-tržnol 1,292.000 1,383.000 1.540.000 1.600.000 123,6 zelenjava razna t — 1.010 1.140 1.220 120,7 Iz tabele je razvidno, da v živinoreji dosegamo 4 % povečanje sta-leža živine, saj se jele-ta povečal od 3.812 v letu 1981 na 4.070 glav v letu 1982 in bo v letu 1983 dosegel 4.250 glav. Družbeni sektor pa še posebej 500 glav govedi. Odkup mleka se je povečal od 1.383.00011981 na cca. 1,600.0001 v letu 1983 in s tem že presegel načrtovani obseg proizvodnje v letu 1983. Tudi v naslednjih letih se bo proizvodnja mleka povečevala. Odkup živine, ki je v letu 198 Iznašal 690 glav, se je v letu 1983 po-večalžena900glavinbodoleta 1985 presegel načrtovanih 1.000 glav govedi, ki naj bi se odkupile na območju občine. V služnostnem pitanju je bilo leta 1980 — 157 telet; 1981 — 200; 1982 — 470, spomladi 1983 — 600 do konca leta 1983— 1000 telet. Za intenzifikacijo živinorejske proizvodnje je bilo v letu 1981—1983 pri kmetih zgrajenih in adaptiranih 45 hlevov s 770 stojišči in 49 silosov s 3000 m3. V tem obdobju je bil dan tudi večji poudarek boljšemu koriščenju obstoječih hlevskih kapacitet. Za obnovo in izboljšanje črede pri kmetih je bilo nabavljeno 170 plemenskih živali iz rejskih območij Slovenije. Prav tako se je pristopilo k organizirani obnovi konjereje in se letno nabavlja 30 žrebnih kobil, ki bodo predstavljale čvrsto osnovo za razvoj konjereje na območju občine. Kljub težavam, ki občasno pestijo živinorejsko proizvodnjo, je načrtovani obseg že dosežen, z dodatnimi ukrepi pa podane možnosti za njegovo povečanje. V letu 1980 je bil izveden korenit premik na področju rastlinske pridelave. V tem letu se je pristopilo k široko zastavljenim aktivno- stim za hitrejšo rast rastlinske proizvodnje v celoti. Najmočnejši poudarek je bil dan povečani pridelavi koruze za potrebe živinoreje in tržni pridelavi pšenice. Leta 1981 tržnih viškov pšenice ni bilo. Tržni viški pšenice so v družbeno organizirani proizvodnji v letu 1982 znašali 80 ton, v letu 1983 pa 120 ton, kar je brez dvoma rezultat dobro izvedene naloge TZO Dobrunje. Te naloge družbeni dogovor ni vseboval. Intenziviranje in pridelava krme na travnikih in pašnikih je bila sestavni del programa, ki ga je na predlog TZO Dobrunje sprejel izvršni svet. Osnovni namen je, da se z večjo uporabo mineralnih gnojil in uvajanjem pašnokošnega sistema poveča pridelava kvalitetne krme. Le boljše izkriščanje travnatega sveta, pravočasno spravilo in sodobni način konzerviranja lahko trajno zagotavljajo pogoje za povečanje živalske proizvodnje. Poraba mineralnih gnojil je bila leta 1980 — 810 ton, v letošnjem letu je dosegla cca. 1200 ton, kar pomeni, da je od leta 1981 povečana za 390 ton. Pomembno mesto intenzifikacije vrtninske proizvodnje ima pridelava vrtnin v družbeno organizirani obliki. Obseg le-teh bo v letošnjem letu znašal 1.220 ton oz. 90 % načrtovane pridelave v l$tu 1985. Med vrtnino je prednostna usmeritev zelje (sveže in kislo), repa', rani krompir, solate in ostalo. Kljub neugodnim vremenskim razmeram v letu 1981 in škodi, ki jo jena območju občine v letih 1982 in 1983 povzročilo neurje (toča), bo zaradi večje intenzivnosti, večje porabe mineralnih gnojil in uspešnejšega dela strokovne službe v zadrugi dosežena planirana stopnja povečanja v rastlinski pridelavi. Podrobnejše podatke o uresničevanju zastavljenih nalog prikazujemo v nadaljevanju. NOSILCI PROIZVODNJE Na območju občine so nosilci kmetijske in gozdarske proizvodnje: Agroemona TOZD Poljedelstvo—govedereja — OE Zadobrova, KIT Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva, KIT — KZ Ljubljana — TZO Dobrunje in TOK Gozdarstvo—Domžale, Hmezad—DO Jata ter še nekaj manjših organizacij združenega dela, ki so navedeni v tabeli. Družbeni sektor gospodari z naslednjimi površinami zemljišč (v ha) zemljišča v upravljanju obdelu- jejo dano v zakup kmetom vzeto v najem Emona OE Zadobrova 321 228 93 — KIT TOZD Posestvo 144 17 127 56 Kmetijski zavod Lj. 6,5 11 — . 4,5 Cvetličarne Ljubljana 3,8 3,8 TOZD Rast 20 20 — — SKUPAJ 495,3 279,8 220 60,5 EMONA — OE Zadobrova Obrat je namenjen za vzrejo plemenskih živali, za mlečne farme in delno za pitanje govedi. Kapaciteta hlevov je 460 stojišč.-Vhlevljenih imajo 500 živali. Letno izdobavijo mlečnim farmam cca. 300 komadov plemenskih telic za obnovo črede. Letni prirast plemenskih živali je 77 ton. Letno zredijo še 120 pitancev v teži 66 ton za potrebe Ljubljane. Poljedelska proizvodnja je usmerjena v pridelavo osnovne krme, sejejo 85 ha pšenice, 90 ha koruze za silažo, 20 ha lucerne in 27 ha travnikov. V letošnjem letu pa so uvedli tudi oljno ogrščico in jo pridelali 118 ton. S krčenjem grmičevja naj bi na obratu usposobili še dodatnih 5 ha zemljišč. Obrat Zadobrova je pridelal v letu 1983 250 ton merkantilne in 75 ton semenske pšenice. Tudi nadalje naj bi ostala sedanja usmeritev, s tem da bi se povečal delež pitanja in povečala intenzivnost rastlinske proizvodnje. Predvidena je modernizacija odvzema in pokladanja silaže. Zemljišča, ki jih obrat ne obdeluje, so dana preko TZO Dobrunje v dolgoročni najem kmetom. Odprto ostaja vprašanje setve stmiških posevkov. Enota bi se morala ustrezno opremiti, oz. naj bi se zemljišča dala kmetom, da bi jih uporabili za enkratno setev stmišnih posevkov. KIT LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD POSESTVA Na območju qbčine obdelujejo samo sadno plantažo v Senožetih. Vsa ostala zemljišča imajo preko TZO Dobrunje v najemu kmetije. V teku je obnova nasada. Na polovici površin bodo uredili gost nasad. V letu 1983 je planirano 150 ton pridelka, v polni rodnosti pa 300 ton. Posestvo ima v najemu 56 ha zemljišč, pogodbe potečejo leta 1987. Ta zemlja je v opuščenih nasadih Volavlje, Javor in jo v večini primerov koristijo bivši lastniki. KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA — Sadna drevesnica Studenec Na teh površinah ima zavod organizirano proizvodnjo sadnih sadik. Letno proizvajajo za prodajo 25.000 sadik sadnega drevja. Predvidevajo povečanje proizvodnje za 100 %, t.j. na 50.000 sadik letno. TOZD Rast Proizvajajo okrasno drevje, grmičevje in cvetje. Za vzgojo cvetja imajo rastlinjak s površino 2.800 m1, plasten jake — 4.000 m1 in 1.500 m1 toplih gred. Proizvodnja se v prihodnosti ne bo povečevala. CVETLIČARNA Ljubljana Proizvajajo cvetje in okrasno grmičevje, za kar uporabljajo 2.730 m2 steklenika in 4.000 m2 toplih gred. DO JATA Na območju občine ima TOZD Reja naslednje obrate: Dolsko: letna vzreja 150.000 jarčk. Redi tudi 5.000 kokoši nesnic za valilna jajca. Zadobrova: proizvajajo letno 12 milijonov valilnih jajc za valenje. V sortirnici pa sortirajo 25 do 30 milijonov jajc letno. Zalog: rede 70.000 kokoši za valilna jajca. Celotna proizvodnja v Jati je vezana na nakup krme iz drugih krajev v Jugoslaviji in iz uvoza. Dejstvo, da družbeni sektor obdeluje le nekaj več kot polovico zemljišč, ostala pa so dana v najem kmetom, nas opozarja na to, da je bilo obdobje »ekonomizacije«, ki je prispevala k temu, da sc je družbena proizvodnja zmanjševala. Menimo, da to ni v skladu z družbenimi stališči, ki so vseskozi poudarjala pomen družbene proizvodnje, tako za oskrbo kot tudi za prenos tehnologije v široko prakso. Prav na opuščanje obdelave zemljišč imajo kmetje preveč pripomb. V tabelarnem pregledu v prilogi prikazujemo podatke o površini zemljišč v občini in nekatere primerjalne podatke za ostale občine v Ljubljani. (Tabela A, in B/2). DRUŽBENO ORGANIZIRANA PROIZVODNJA Organizator in usmerjevalec zasebne proizvodnje je TZO Dobrunje, ki je vključen v KZ Ljubljana, ki ima v svojem sestavu 3 TZO (Vič, Grosuplje in Moste). TZO ima 370 članov in 270 kooperantov. Izven organiziranega delovanja je še okoli 100 kmetov, vendar še ti občasno sodelujejo s TZO. TZO v sedanji obliki se je organizirala v letu 1979 po sprejemu zakona o združevanju kmetov; prej je delovala kot TOK v okviru Ljubljanskih mlekarn. (Za občine Moste, Vič in Grosuplje). V TZO je zaposlenih 10 delavcev in to: 1 z višjo strokovno izobrazbo, 4 s srednjo, 2 nepopolno srednjo in 3 kvalificirani delavci. Od tega delajo 3 v pospeševanju in 4 delavci v trgovini. Računovodska in komercialna služba je organizirana v okviru KZ Ljubljana kot skupna služba. V TZO Dobrunje je v zadnjem obdobju zabeležena naslednja rast prihodka in dohodka. 1981 1982 1/2—1983 celotni prihodek 81.331.432 110.168.917 85.863.455 porabljena sredstva 77.298.786 104.856.844 82.664.838 dohodek 4.032.646 5.312.073 3.198.617 dohodek/delavca 504.841 590.230 117 ind. 82/83 SRS 432.002 526.634 124 Po ustvarjenem dohodku na delavca je TZO boljša od republiškega povprečja. Kljub velikemu skupnemu prihodku pa je njena reproduktivna sposobnost majhna. V okviru KZ deluje skupna hranilno kreditna služba (KZ Ljubljana in TOK gozdarstvo Domžale), ki je po zakonu samostojna pravna oseba, vendar ozko povezana z ustanovitelji. Temeljno plansko dokumentacijo za HKS sprejmejo ustanovitelji, HKS, pa so dolžne financirati razvojne programe ustanoviteljev — združene kmete. HKS je torej sestavni del zadružništva in njegov materialni temelj. V KZ Ljubljana in TOK Domžale se pretežni del prevzetih kmetijskih proizvodov izplačuje na hranilne knjižice in je s tem uveden brezgotovinski promet. TZO pa ima organizirano blagajniško službo, tako da kmet lahko denar dvigne, kadar želi oz. ga dvigne v banki. Stanje vlagateljev in vlog: HKS — KZ Ljubljana 1980 1981 1982 število vlagateljev 3200 3420 3647 vloge - din 25.374,034,55 49.5U.267.35 63.204.906,85 od tega odpade na TZO Dobrunje cca 35 %. Sredstva HKS se uporabljajo: — za rezerve (naložene v banko) — za neposredno kreditiranje kmetov — za kreditiranje ustanoviteljev. Pri kmetih prevladujejo investicijski krediti. Krediti ustanoviteljev se uporabljajo za kritje obratnih potreb zadružnih organizacij. Velja poudariti, da brez HKS, KZ in TZO ne bi bile v stanju speljati in realizirati svojih razvojnih programov. Vlaganje v razvoj in modernizacijo kmetijstva pri kmetih poteka na osnovi elaborata, ki ga za vsakega posameznika oz. investicijo izdela pospeševalna služba. • Predračunska vrednost investicij v TZO : v din namen 1982 1983 govedoreja 29.518.000,00 34.901.000,00 konji 201.000,00 2.227.000,00 kmetijska mehanizacija 4,780.000,00 6.595.000,00 Skupaj: 34.499.000,00 43.723.000,00 V to vsoto niso zajeta dela, ki jih izvaja Kmetijska zemljiška skupnost z lastnimi sredstvi. Naložbe se usmerjajo predvsem v osnovno usmeritev, to je razvoj govedoreje, v zadnjem obdobju pa v konjerejo, ki ponovno doživlja obnovo. Delež kmetov oz. lastne udeležbe pri investicijskih naložbah dosega okrog 60 % predračunske vrednosti investicije. Po sprejemu srednjeročnega programa je TZO Dobrunje uredila in opremila vse načrtovane zbiralnice mleka in s tem omogočila nemoten odkup na območju občine. Zbiralnice so urejene v Dobrunjah, Dolskem in Šmartnem. Temeljna zadružna organizacija je zgradila centralno skladišče v Dobrunjah, obnovila skladišče v Besnici ter usposobila skladišče in trgovino z reprodukcijskim materialom v Dolskem. Povečali pa bodo še skladišče v Zadobrovi. S tako oblikovano mrežo skladišč je reprodukcijski material približan kmetu, obenem pa tudi zagotavlja boljšo in, pravočasno preskrbo. Z zgraditvijo navedenih objektov pa tudi realizirala naloge Družbenega dogovora. Pospeševalna služba in TZO Dobrunje so v tem obdobju zaradi racionalnejše rabe kmetijske mehanizacije ustanovili 23 strojnih skupnosti in 1 poljedelsko skupnost. V skupnosti je vključenih 131 kmetov. Strokovna služba bo še naprej spodbujala interes za ustanavljanje strojnih skupnosti in s tem predvsem prispevala k racionalnejši rabi kmetijske mehanizacije. POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Pospeševanje kmetijstva v občini Načrtno pospeševanje kmetijstva na območju občine se je začelo leta 1971 z ustanovitvijo sklada za pospeševanje kmetijstva. Leta 1977 sc je sklad preoblikoval v samoupravno organizirano skupnost. Skupščino skupnosti sestavljajo delegati kmetijskih in gozdarskih * OZD, delegati KS, delegati OZD podpisnic sporazuma in delegati družbenopolitičnih organizacij. Izvršni odbor sestavljajo voljeni člani skupščine. Taka samoupravna organiziranost skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini obstaja tudi leta 1983. Viri sredstev sklada so: — proračunska sredstva skupščine občine, — prispevki OZD članic sklada (OZD trgovske živilske industrije), — sredstva po odloku o blagovnem prometu. Konec leta 1981 je izvršni svet z rebalansom proračuna povečal delež proračunskih sredstev namenjenih za pospeševanje kmetijstva za 1/2 ter tako še povečal strukturni delež proračuna med viri sredstev. Poraba sredstev sklada oz. skupnosti je potekala v skladu z nameni opredeljenimi v sporazumu, srednjeročnimi in letnimi plani. Sredstva so se uporabljala za pospeševanje na tistih področjih, ki dolgoročno vplivajo na intenziviranje in večanje kmetijske proizvodnje, v določenih časovnih obdobjih pa so ta sredstva zagotavljala ohranjanje proizvodnje na že doseženem nivoju. Sredstva občinskega sklada oz. skupnosti se uporabljajo za naslednje pospeševalne ukrepe: v 000 din nameni 1981 1982 1983 — nabava plemenjakov z naravnim pripustom in osemenjevanje 320 180 500 — organizacija in finančno izkorišč. programa za kmete, mlade zadružnike in žena 150 75 140 — pomoč pri oblikovanju strojnih in drugih skupnosti 230 585 585 ~ regresiranje pitanja govedi v družbeno organizirani proizvodnji (močna krmila) 880 ~ regresiranje izvajanja mlečne kontrole proizv. krav 350 342 150 — regresiranje gradnje hlevov, silosov, pašno-košnjegasistema 1.240 1.272 1.210 — pospeševanje proizv. jagod ~ sofinanciranje raznih proizvodnih poskusov, zdravljenja mastitisa .• 170 100 180 pri kravah — ostalo 60 94 700 skupaj 2.800 3.170 4.445 V skladu oz. skupnosti za pospeševanje kmetijstva je bilo od leta 1971 do vključno leta 1979 porabljenih 6,196.977,80 din, leta 1980 ~~ 1,820.000,00 din, leta 1981—1982 in 1983 pa 10,415.000,00 din. Za primer navajamo še višino zbranih in porabljenih sredstev za in-ervencije v kmetijstvu v ostalih občinah: Bežigrad &ro,i' Rudnik na 1 ha leto kmetijskih 1980 zemljišč na 1 ha leto kmetijskega 1982 zemljišča 750.000 357 din 637.272 370 din 2.900.000 490 din 3.276.374 653 din 3.670.000 586 din 3.960.000 684 din 2.830.000 112 din 4.374.861 200 din Nosilec inovacij in tehnološkega napredka kmetijstva je strokovno Pospeševalna služba v TZO Dobrunje, ki od 1982 leta dalje zaposluje Pospeševalce in sicer: 1 ing. agronomije in 2 kmetijska tehnika; dot-el pa sta na pospeševalnih nalogah delovala 2 pospeševalca. Od teh ela eden na pospeševanju v proizvodni vrtnin in poljedelstva, dva pa živinoreji. Pospeševalna služba je tudi v sedanjem obsegu strokovno n kadrovsko prešibka, da bi lahko omogočila hitrejše premike v teh-7°'ogiji proizvodnje hrane. Dejstvo, da je na območju občine okrog te kmclii> ^ rcde živino in preko 5.000 ha kmetijskih zemljišč, pri ^ m P3 pospeševalci opravljajo razna druga dela, ostaja njihov stro-°vni del na kmetiji še vedno premajhen. To se odraža zlasti v prepognem razvoju predvsem hribovskega območja občine. Osnovna de-lrmn0St str°kovne službe mora biti na strokovnem izobraževanju roetov, prenašanje bioloških in tehnoloških inovacij v proizvodnji, ...Ozadja dolgoročne tržne proizvodnje in vse ostale dejavnosti, ki zahtevajo cilji intenzifikacije pridelave hrane. Za uresničevanje stavljenih programskih nalog se mora strokovna služba v TZO Do-*“nje okrepiti z najmanj še 1 dipl, ing. agronomije in razbremeniti ^speševalce administrativnih nalog, da se bodo lahko izključno uk- varjali s pospeševalnim delom. Tako bi na pospeševalca prišlo cca. 200 kmetij, kar je v skladu z normativi. Del sredstev za sofinanciranje pospeševalne službe zagotavlja sklad za pospeševanje kmetijstva. Z zakonom o intervencijah v pridelavo hrane iz leta 1982 je le-ta prevzel financiranje pospeševalne službe. Tako prispeva sklad v Ljubljani za vsakega pospeševalca 420.000 din za leto 1982, v letu 1983 pa 500.000 din. Tak obseg sredstev omogoča boljšo stimulacijo pospeševalcev, čeprav problem nagrajevanja pospeševalcev še ni razrešen in odvrača mlade strokovnjake od napornega dela. Usmeritev na doma pridelano krmo, trasiranje in širjenje ter uvajanje sodobnejših oblik konzerviranja, predvsem siliranje krme, zahteva široko in stalno aktivnost pospeševalne službe na področju izobraževalnih akcij kot tudi individualnega dela s kmeti. Izobraževanje kmetov, ki ga izvaja TZO Dobrunje v sodelovanju s strokovnjaki Kmetijskega zavoda Ljubljana in ostalimi vključuje letno v razne oblike — predavanja, strokovne ekskurzije itd. okrog 3000 kmetov. Največ pozornosti se posveča izobraževanju kmečkih žena in mladih zadružnikov. Ostale oblike pospeševanja Leta 1979, 1982 in 1983 je prizadela nekatera izrazito kmetijska področja v KS Dolsko in Besnica toča z neurji. V vseh primerih elementarnih nesreč je izvršni svet skupaj z organi samouprave v KS vse ukrepe sprejemal z namenom vzpostavljanja kmetijske proizvodnje na dotedanji nivo in njeno nadaljevanje še v večjem obsegu. Odškodnine in nadomestila niso bila v denarni obliki temveč v strokovni pomoči, umetnih gnojilih, semenih itd. Tako je mogoče tudi ukrepe v primerih elementarnih nesreč in sredstva porabljena za te namene, šteti kot sredstva porabljena za pospeševanje kmetijstva. Med oblike in sredstva porabljena za pospeševanje štejemo tudi aktivnosti zemljiško kmetijske skupnosti, gozdnega gospodarstva in komunalne skupnosti in OK ZSMS pri agrarnih posegih, gozdnih poteh in rednem vzdrževanju cest. TURIZEM NA KMETIJAH Območje občine je zaradi konfiguracije in bližine urbanega središča zanimivo za izletniški turizem, zlasti KS Besnica, Lipoglav in Klopce. Kljub dobrim naravnim pogojem pa ima to območje slabo turistično ponudbo. TZO Dobrunje in izvršni svet sta leta 1982 določila 10 kmetij, ki pod določenimi pogoji izpolnjujejo kriterije za opravljanje turistične dejavnosti. V letu 1983 je TZO pristopila k urejanju 2 kmetij, ki naj bi se usposobile v letu 1983/1984 za to dejavnost. Prizadevanja so usmerjena v to, da bi postopoma ustvarili pogoje in realizirali še preostali del programa. Turizem na kmetiji zahteva urejeno in modernizirano kmetijsko pridelavo, ki razbremeni delavce na kmetiji tako, da se lahko ukvarjajo s to zahtevno dopolnilno dejavnostjo. Kreditiranje turizma poteka pod pogoji kot kreditiranje ostalih kmetijskih dejavnosti, ni vzpodbudno, zato se kmetje redko odločajo, da bi najemali kredite. Ugodnejše pogoje je mogoče nuditi v okviru sklada za pospeševanje kmetijstva in hranilno kreditne službe v TZO Dobrunje. Osnovna ocena je, da so sredstva zbrana v skladu za pospeševanje kmetijstva v občini bila izrazito dolgoročno pospeševalnega značaja in glede na skromno višino v prejšnjem 10-letju kljub vsemu predstavljala uspešno obrambo pred nenehno spremljajočimi in destimulativnimi ukrepi tekoče ekonomske politike na področju kmetijstva v državi in republiki Sloveniji, ki so v nekaterih drugih družbenopolitičnih skupnostih imeli za posledico razprodajo in uničenje kmetijskih potencialov in kmetijstva kot proizvodne panoge. Občina Ljubljana Moste-Polje se je z navedenimi ukrepi za pospeševanje kmetijske proizvodnje uspešno branila pred stagnacijo, ohranjala kontinuiteto proizvodnje in zagotovljeno rast. Na tak način je uveljavljala svojo ustavno nalogo na področju socialnega varstva kmetov in zagotavljanja ustreznejšega družbenoekonomskega položaja. 2* 5g!g3VenC^SU ukrepi v SR s,ovenii1 in mestu Ljubljani v letih 1982, Analiza izvajanja srednjeročnega programa kmetijske proizvodnje v SRS je dokazala, da riti dosegamo planskih ciljev v proizvodnji hrane. Zato je skupščina SR Slovenije v januarju 1982 izdala zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev v proizvodnjo hrane. Na teh podlagah je bil v letu 1982 ustanovljen samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v SR Sloveniji, sprejet dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane, sprejet program pospeševanja proizvodnje hrane v letu 1982 z izhodišči do leta 1985, sprejet zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1981 1985, sprejeti odloki o ustanavljanju in delovanju samou- pravnih skladov za intervencije v porabi hrane v občinah ter določena stopnja posebnega občinskega davka iz OD delavcev. Izhajajoč iz ocene in stanja kmetijstva v SR Sloveniji je zakon prednostno določil obvezno usmerjanje zbranih intervencijskih sredstev na ista področja kmetijske dejavnosti, ki so v zadnjih letih najbolj utrpela škodo in so s pospešenimi naložbami potrebna sanacije in na tista področja, ki dolgoročno zagotavljajo kontinuirano večanje proizvodnje. To so: — pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, — zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, — delovanje kmetijske pospeševalne službe, — pospeševanje reje in ulova rib, — pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih, — nadomestilo dela obresti pri kreditih iz sredstev hranilno-kreditnih služb, — krije tečajnih razlik pri kreditih mednarodne banke za obnovo in razvoj. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik, Bežigrad in Center so meseca aprila 1982 sprejele odloke o uvedbi posebnega občinskega davka iz OD delavcev, katerega sprejem je vzpodbujal republiški zakon o višini 0,4 % od brutto OD, ter sprejele sporazum o ustanovitvi enega samoupravnega sklada za intervencije v proizvodnji hrane v Ljubljani. Tako kot republiški program pospeševanja proizvodnje hrane je tudi program pospeševanja kmetijstva ljubljanskih občin moral imeti podlago v zakonu dovoljenih namenih, za katere so se zbirala interventna sredstva in republiškem dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane. V letu 1982 in od 1—7. 1983 je bilo namenjenih sredstev za intervencije v proizvodnji hrane: OBČINA 1982 1983 - od 1,—7. mes. Center 12.660.595 din 11.298.291 Bežigrad 22.486.175 din 18.805.384 Moste-Polje 23.640.470 din 22.477.047 Šiška 21.735.7.18 din 29.576.968 Vič - Rudnik 28.377.104 din 23.499.584 TZO Dobrunje je v letu 1982 za družbeno organizirano pridelavo hrane vnovčila iz sklada za intervencije 7.506.728 din iz živinorejske poslovne skupnosti 1.224.100.00 din oz. skupno 8.730.838.00 din. V letošnjem letu 1983 je v I. polletju prejelo akontacijo v višini 4.000.000,00 din. Po programu za leto 1982 naj bi obseg premij znašal preko 10.000.000,00 din. Enoletne izkušnje pri uresničevanju republiškega zakona in občinskega odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev v proizvodnjo hrane, delovanju republiškega odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev v proizvodnjo hrane, delovanju republiškega interventnega sklada in sklada za intervencije v proizvodnjo hrane ljubljanskih občin opozarjajo na naslednje težave, slabosti in dileme: L odgovornost in naloge v zvezi z realizacijo srednjeročnih planskih 'obveznosti v kmetijski proizvodnji ter pristojnosti za ukrepanje v primeru nedoseganja planskih obveznosti so ostale v občinah,-medtem ko se oblikovanje politike programimja in usmerjanje teh sredstev prenaša in odvija na drugih nivojih. Pri usmerjanju sredstev so navzoče in prevladujoče težnje zagotoviti nemoteno preskrbo. Ob evidentnih motnjah ob proizvodnji hrane in pomanjkanju nekaterih proizvodov na tržišču so se doslej sredstva skladov usmerjala v subvencioniranje razlik med proizvodnimi in prodajnimi cenami pri mesu vseh vrst, mleku in mlečnih izdelkih. Učinekj intervencijskih sredstev je očiten na področju porabe in tako še večjega povpraševanja, medtem ko je v živinorejski proizvodnji in odkupu tako v Sloveniji in Ljubljani še nadalje prisotna stagnacija, ki je tudi kljub agresivnim in nenehnim nasprotnim ukrepom v občini dolgo časa ne bo več mogoče vzdržati. 2. Dogovor o erifttni politiki in ukrepih pri pospeševanju in proizvodnji hrane v SRS, pravilniki skladov in navodila določajo izredno veliko število namenov za pospeševanje proizvodnje, ki se stimulirajo in regresirajo iz sredstev občinskih in obeh intervencijskih skladov. To povzroča administriranje in obremenjevanje pospeševalnih služb ter drobitev sredstev. 3. Kljub z zakonom opredeljenimi nameni za usmerjanje sredstev v pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi in pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih so bile oblike stimulacij za hribovita območja neustrezne, prenizke, zlasti pa niso imele za podlago ambicioznih in dolgoročnih programov saniranje hribovskega kmetijstva. 4. Z kmetijskimi zakoni je organom in organizacijam v republiki in občini naložena cela vrsta strokovnih opravil, ki pa se kot kažejo lanske in letošnje ocene o uresničevanju zakonodaje, predložene repu-b! ki skupščini malomarno opravljajo, opuščajo in ne izvajajo. Opustitev iz; elave kategorizacije, agrokart, nadaljna drobitev zemlje, izdajanje odločb o statusu kmeta brez preverbe pogojev imajo za posle- dico nepoznavanje naravnih potencialov posameznih območij, izdelavo prehrambenih bilanc, ki temeljijo v pretežni meri na dobavi kmetijskih proizvodov iz drugih območij Slovenije, Jugoslavije ali celo iz uvoza. Na teh podlagah je IS skupščine občine presodil, da povečevanje višine davkov iz brutto OD za intervencijske namene vse dotlej ni utemeljeno, dokler ne bodo precizno formulirani letni in srednjeročni ter dolgoročni programi kmetijstva z prednostnimi dejavnostmi in naložbami planirani, proizvodni učinki maksimalno oprti na domače proizvodne zmogljivosti torej, vse dotlej, ko se bodo sredstva usmerjala v nasprotju z nameni in v porabo. Učinkov doslej usmerjenih sredstev tako v posameznih občinah, kot v republiki, zlasti zato, ker so se sredstva pričela zbirati šele sredini leta 1982, ni mogoče v celoti oceniti. Uresničevanje zakonodaje s področja kmetijstva Cilje in naloge na področju kmetijske — zemljiške politike, uresničevanja samoupravnih socialističnih, družbenoekonomskih odnosov na področju zadružništva in socialne varnosti kmetov na ustavnih osnovah so izvršni svet, upravni organi in drugi organi in organizacije v občini uresničevali s pomočjo obstoječih sistemskih in normativnih rešitev, ki so jih nalagali zakoni s področja kmetijstva in sicer: — zakon o kmetijskih zemljiščih, — zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — zakon o združevanju kmetov — zakon o starostnem zavarovanju kmetov. — zakon o preživninskem varstvu kmetov. Izvršni svet je v okviru svojih pristojnosti ustvarjal in stalno spremljal uresničevanje kmetijske zakonodaje na območju občine. Pri tem je prišla do polne veljave njegova usklajevalna vloga med vsemi porabniki prostora, ki so imeli interes na kmetijskih zemljiščih. Že pred izdajo zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč (začetek 1982) je Izvršni svet s sklepom izvzel iz območij za zidavo cca 100 ha kmetijskih zemljišč in jih namenil za potrebe kmetijstva, zavedajoč se, da je čuvanje rodovitne zemlje izjemno pomembno. V sodelovanju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo in Samoupravno interesno skupnostjo za gozdarstvo ter GG Ljubljana so se delno našla nadomestna zemljišča, ki jih bo možno uporabiti za urbanizacijo. Uskladitev bo izvedena ob sprejemu kategorizacije kmetijskih zemljišč in prostorskega načrta v letu 1983 po predhodni javni razpravi v krajevnih skupnostih. Problem zaraščanja kmetijskih zemljišč je v občini močno prisoten, saj je v zaraščanju cca 900 ha površin predvsem v hribovitih KS. V sodelovanju s TOK Gozdarstvo, Kmetijsko zemljiško skupnostjo in TZO Dobrunje bodo v letu 1983 pregledane vse površine in sprejeta strokovna stališča o nadaljnji uporabi teh zemljišč. Pri tem bo uporabljeno načelo, da se kmetijstvu vrnejo vsa zemljišča, ki so za obdelavo primerna. Izvršni svet je bil v letu 1981 pobudnik široke akcije intenziviranja rastlinske proizvodnje. S sprejemom setvenih načrtov TZO Dobrunje se je bolj organizirano pristopalo k izvajanju nalog na področju povečanja rastlinske proizvodnje. Da je bil pristop nujen, dokazujejo doseženi rezultati pri odkupu pšenice, povečanju doma pridelane krme in povečanju pridelkov vrtnin. S sprotnim zasledovanjem izvajanja planskih nalog v TZO Dobrunje in ob pomoči izvršnega sveta, je uspelo doseči, da na območju občine ni neobdelanih zemljišč, sporadični primeri slabše obdelanih zemljišč, pa so posledica starosti lastnika, nagiba zemljišča, slabe kvalitete tal in drugih vzrokov. Kmetijska zemljiška skupnost in TZO je opravila s temi lastniki razgovore, na osnovi katerih se je v večini primerov obdelava izboljšala. Pri boljši obdelavi zemljišč hribovitih območij je veliko prispevala akcija izgradnje in popravila poljskih poti. Kmetom je bila s tem omogočena raba mehanizacije in posredno tudi boljša obdelava. V procese za pospeševanje intenzivnosti pridelave hrane je izvršni svet vključeval organizacije združenega dela, trgovine in predelavo. Le-te se na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov (pitanje telet, vrtnine) vključujejo v stopnjevanje intenzivnosti pridelave. V občini je zaradi take aktivnosti imelo kmetijstvo na razpolago dovolj mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in tudi goriva. Manjši problemi so se pojavljali na področju oskrbe z rezervnimi deli. Temeljna zadružna organizacija Dobrunje se direktno ne vključuje v izvoz, temveč se njeni proizvodi izvažajo posredno. V okviru TZO načrtujejo usposobitev nekaj kmetov, ki bi pitali živino samo za izvoz. Pri izvajanju kmetijske zakonodaje prihaja tudi na območju občine do problemov, ki so značilni za Slovenijo — stalno zmanjševanje velikosti posestev, zmanjševanje števila čistih kmetov in naraščanja števila mešanih kmetij, opuščanje živinoreje na manjših posestvih ob istočasni koncentraciji živine na vseh posestvih. Zaželjeni proces koncentracije zemljišč ne poteka zaradi vrste vzrokov (Zakon o dedovanju, zakon o gozdovih, zakon o kmetijskih zemljiščih). Priča smo še nadaljnjemu povečevanju razdrobljenosti, s tem pa tudi še težjemu izvajanju ukrepov za intenzifikacijo. Zakonske možnosti za pridobivanje statusa kmeta, ki so bile opredeljene v Zakonu o kmetijskih zemljiščih so bile premile in zato je na območju občine pridobilo status kmeta preko 500 občanov, ki imajo zemljo. Od statusa kmeta je namreč odvisna površina zemljišč, ki jih ima lahko občan v lasti. Pri izdaji odločbe o statusu se je upoštevalo zakonsko določilo zakona. Odločitev je v začetnem obdobju sprejemal Izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti, kasneje pa dajal svoje mnenje upravnemu organu, ki je izdajal odločbe. Upravni organ in inšpekcijske službe bi morale preveriti ali občani $e izpolnjujejo pogoje za status kmeta. V letu 1983 se je v občini pristopilo k izvedbi prve komasacije, ki naj bi ustvarila pogoje za aktivnejši pristop pri izvajanju te agrarne operacije v naslednjih letih. Kljub temu da v občini še ni izdelana agrokarta, ki bi podrobno opredeljevala uporabo prostora, je strokovna služba sprejela osnovne razvojne usmeritve, ki jih skozi vsakodnevno delo dograjuje in razvija. Izdelane ureditvene načrte za KS Besnico, KS Lipoglav in načrti, ki so še v delu, lahko v celoti smatramo za del agrokarte, saj nakazujejo najbolj racionalno in strokovno rabo prostora. Republiški komite za kmetijstvo bi moral že v letošnjem letu izdati enotna navodila za izdelavo agrokarte. 'Po zakonu so družbeno pravne osebe, ki niso kmetijske organizacije in upravljajo s kmetijskimi zemljišči dolžna le-te prenesti v kmetijski zemljiški sklad, s katerim gospodarijo Kmetijske zemljiške skupnosti. Prenos teh zemljišč v občini še ni v celoti zaključen. Vsi ti problemi povzročajo vrsto težav, ki se le s skrajno upornostjo razrešijo v korist kmetijstva. Izvršni svet podpira stališče Republiške skupščine, da predlaga dopolnitev kmetijske zakonodaje v tem smislu, da bo le-ta pospeševala večjo proizvodnjo. Z dopolnjeno zakonodajo naj bi bili zagotovljeni Pogoji za hitrejše oblikovanje večjih proizvodnih kompleksov, ki imajo vrsto prednosti pred sedanjo razdrobljenostjo, dani zahtevnejši pogoji za pridobivanje statusa in ostrejše zahteve za dobro obdelavo vseh kmetijskih zemljišč. Tudi nov zakon o ugotavljanju-in obdavčevanju dohodka iz kmetijstva naj bi predvsem podpiral družbena prizadevanja za intenzivnejšo obdelavo in izrabo zemljišč in doseganje večje produktivnosti dela. S sprejemom takih dopolnitev, ki bi pozitivno vplivale na izvajanje zemljiške politike, bi tudi ^občini hitreje izvajali te naloge. % kmetijska zemljiška skupnost Kmetijski zemljiški skupnosti so pristojnosti in naloge opredeljene zakoni s področja kmetijstva. Zakon o kmetijskih zemljiščih podrobno opredeljuje pristojnosti in naloge kmetijske zemljiške skupnosti kot nosilke kmetijske zemljiške politike v občini. KZS izvaja naloge opredeljene po zakonu, ki so: — sodelovanje pri opredeljevanju prostora, predvsem kmetijskega in s tem v zvezi s splošno politiko družbenega in gospodarskega razvoja v občini, — naloge za pravilno rabo, izboljševanja in združevanja kmetijskih zemljišč, upravljanje in razpolaganje s kmetijskim zemljiškim skladom, sodelovanje pri pripravi in izvedbi kmetijskih prostorskih ureditvenih operacij in drugih posegih, s katerimi se ureja raba kmetijskih zemljišč, — pri celotni usmeritvi kmetijske zemljiške politike, z namenom, da spodbuja oblikovanje večjih kompleksov zemljišč za družbeno ali družbeno organizirano proizvodnjo. Med najpomembnejšimi nalogami kmetijske zemljiške skupnosti je varstvo kmetijskih zemljišč, s katerim je povezana splošna politika družbenega in gospodarskega razvoja v občini. Že v letu 1976 je bil izdelan in sprejet prostorski načrt za potrebe kmetijstva in s kategorizacijo so zemljišča opredeljena v 7 kategorij. Ponovno je bil prostorski načrt usklajen v letu 1981, V letu 1982 je zaradi večjega varovanja kmetijskih zemljišč za kmetijstvo izšel zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list SRS št. 44, dec. 1982), ki obvezuje uskladitev kategorizacije, prostorskih načrtov in dopolnitev družbenega plana. Po tem zakonu sc z družbenim planom občine ne smejo nameniti za nekmetijsko rabo zemljišča: — I. kategorije, to so kmetijska zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki sc kaže v možnosti gojenja vseh kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo vseh vrst kmetijske mehanizacije, — II. kategorije, to so kmetijska zemljišča, na katerih je delno °težkočcna možnost rabe tal, zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar zmanjkuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin, — zemljišča, na katerih so na podlagi proučitve naravnih danosti Predvidene melioracije, s katerimi je možno zemljišča uposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Predlog kategorizacije je izdelan in na skupščini zemljiške skupnosti določen in predložen v javno obravnavo. Dopolnitev kategorizacije in uskladitev družbenega plana bo obravnavala skupščina občine še v letu 1983, po predhodni razpravi po krajevnih skupnostih. S to družbeno intervencijo, ki je bila potrebna, je kmetijstvo dobilo močno podporo za nadaljnje varstvo kmetijskih zemljišč in tudi za nadaljnje dolgoročno načrtovanje pridelovanja hrane v občini. Z zakonom o kmetijskih zemljiščih je v 24. členu določena prednostna pravica pri nakupu kmetijskega zemljišča z načelom, da naj kmetijska zemljišča predvsem pridobiva tisti, ki jih obdeluje. Kmetijska zemljiška skupnost kot prednostno upravičena sicer nastopa za zakupnikom kmetijskih zemljišč, kmetijskimi OZD in kmeti in z uveljavljanjem prednostne pravice pomembno usmerja promet s kmetijskimi zemljišči. Pri prometu s kmetijskimi zemljišči se pojavljajo nekatere nevšečnosti, kot so visoka ponudbena cena, nakup nekmetov v izključno kmetijskem območju, nakup v povezavi z gradnjo ipd. Z opredelitvijo zemljišč po družbenem planu bo odpadla tudi možnost nakupa. Promet s kmetijskimi zemljišči ureja preko komisije za urejanje prometa s kmetijskimi zemljišči. V tem času je bilo odkupljenih 8 ha 50 a kmetijskih zemljišč. Komasacija — zložba zemljišč je eden temeljnih ukrepov za zmanjševanje razdrobljenosti zemljišč. Velikega pomena je na zemljiščih, ki se z agrarnimi posegi izboljšujejo in tam, kjer se urejajo večji kompleksi. Urejeno gospodarstvo temelji na teh postopkih. Tovrstna ureditev zahteva čas. Naloga KZS in pospeševalne službe TZO Dobrunje je, da pristopijo k tovrstnim ureditvam zemljišč. Pričetek komasacij v Podlipoglavu je v teku. Pričakujemo, da bo izpeljava vzpodbudila še ostale kmete k združevanju in oblikovanju zemljišč v večje komplekse, ki bodo omogočali ekonomičnejše pridelovanje in racionalnejšo proizvodnjo. Kmetijska zemljiška skupnost daje občinskemu upravnemu organu mnenje o tem, ali je občan kmet in ali je OZD kmetijska organizacija po kriterijih, ki so podani v 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. Do leta 11979 je KZS izdala 428 mnenj o statusu kmeta, do danes pa 509 mnenj. Od tega je bilo 40 mnenj odklonilnih. Po letu 1979 občinski upravni organ izdaja potrdila samostojno, kmetijska zemljiška skupnost pa sodeluje le v problematičnih primerih. KZS je sodelovala tudi v lokacijskih postopkih. Problematiko črne gradnje je obravnavala na treh sejah izvršnega odbora. Problematika črnih gradenj je precejšnja. Izvršni odbor KZS smatra, da je inšpekcijska služba v vseh primerih dolžna črnograditelje obravnavati dosledno. V dovoljenih območjih je KZS izdajala soglasja k spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč. Od leta 1974 do sedaj jč bila spremenjena namembnost na 219 ha 13 a kmetijskih zemljišč v območjih za gradnjo. V 6. členu zakona o kmetijskih zemljiščih je na prvem mestu skrb za pravilno rabo, izboljševanje in združevanje kmetijskih zemljišč z namenom pospeševanja kmetijske proizvodnje. Z zakonom in navodilom je določeno, da mora obdelovalec obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar. K2LS pa ima v nasprotnem primeru pristojnost, da ugotovi vzroke, zaradi katerih kmetijsko zemljišče ni optimalno obdelano, predlaga ustrezne ukrepe in tudi začasno upravlja s takšnim zemljiščem, če po enem letu obdelovanje ni izboljšano. Nekaj primerov kmetij (kmetija v Vnajnarjih, kmetije v Gabrjih) in zemljišč DL (topolov nasad v Dolskem, topolov nasad v sotočju Ljubljanica—Sava, nasadi v Vinjah, Volavljah, Javoru, Repčah) ni bilo obdelovano v skladu z zakonom. Na opozorilo KZS v sodelovanju s TZO Ddbrunje se je obdelovanje izboljšalo in uredilo. Na splošno v občini ugotavljamo, da nimamo neobdelanih zemljišč. Srečujemo sc s posamičnimi primeri, ki so predvsem posledica slabše kvalitete tal, nagiba, ostarclosti, slabe opremljenosti za delo in oddaljenost od domačij. KZS gospodari z zemljišči kmetijskega zemljiškega sklada, ki ga je deloma prejela od občine. Teh zemljišč je sedaj prevzela 31 ha, ostala kmetijska zemljišča pa bo občina dodelila še v letošnjem letu. Kmetijska zemljiška skupnost daje ta zemljišča kmetom v najem. Zemljišča so povečini v hribovitem območju in so manjše razdrobljene parcele. * Opazno je zaraščanje slabših kmetijskih zemljišč z grmišči in gozdnim drevjem. Po podatkih Gozdnega gospodarstva je vzaraščeno ca. 900 ha kmetijskih zemljišč. Ugotavljajo se površine in lastniki. Površine bodo pregledane v letošnjem letu in določila se bo njihova namembnost za uporabo v kmetijstvu ali v gozdarstvu. Skladno z zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij je bil izveden postopek za določitev zaščitenih kmetij. Odlok je sprejela skupščina leta 1977 in je vseboval 451 kmetij. Po reviziji v letu 1981 se je število kmetij, ki jih opredeljuje zakon o dedovanju, povečalo na 487. Zakon sicer spoštuje nedeljivost kmetije, vendar omogoča drobitev kmetij s prometom med živimi. Problem, ki se pri tem lahko pojavlja je nevarnost, da preidejo zemljišča v nekmečke roke v območjih, ki so trajno namenjena za kmetijstvo. Zakon o preživninskem varstvu kmetov določa, da lahko ostareli oziroma dela nezmožni kmetje oddajo svoja zemljišča in gozdove zainteresiranim družbenim pravnim osebam, v zameno pa pridobijo preživnino. Višina preživnine je odvisna od vrednosti njihovih zemljišč. Kmetijska zemljiška skupnost je o določilih zakona obvestila vse krajevne skupnosti. KZS je obravnavala 2 primera, vendar do realizacije preživnine ni prišlo, ker so se pojavili dediči. Potrebe po izboljšanju in urejanju zemljišč so v občini kar precejšnje. Dolga leta na področju tovrstnih izboljšav ni bilo vidnega na-predka. Občasno so se urejali potoki, vendar dela niso bila dokončana. V letih 1974—1982 so se na območju občine uspešno izvajali razni hidromelioracijski in tudi agromelioracijski posegi. Izvršeno je bilo čiščenje jarkov pod vasjo Sostro, v Kašlju pod Kafilerijo in v Podmolniku, v Podlipoglavu, pod vasjo Brezje, pod Šentpa-vlom, v Sadinji vasi, pod Češnjicami, v Vinjah, v Dolini, pod Osredki. Jarki so bili očiščeni na dolžini 50 km, s tem je bilo izboljšanih 200 — 250 ha travniških površin. Izvršena so melioracijska dela v Sostrem na površini 50 ha, z melioracijo ob Dobrunjščici, ki bo dokončana v letošnjem letu, bo izboljšanih 175 ha travnikov in njiv. V Dolskem pa so bila izboljšana zemljišča na ca. 60 ha. Izvajanle so se male melioracije v vaseh Osredki, Vinje, Hrib, Dolina, Senožeti, Besnica, Gabrje, Klopce, Zagorica, Šentpavel, Sela, Podlipoglav, Podmolnik, na površini ca. 45 ha pod strokovnim vodstvom. Z agromelioracijami so se uredila zemljišča v topolovih nasadih v Kašlju in Zalogu na ca. 40 ha, v Vinjah na ca. 35 ha. Zemljišča so bila usposobljena za travniško proizvodnjo. Agromelioracije so bile izvedene v Podmolniku in v Podlipoglavu na 125 ha, v Dolskem na 60 ha, v Zadobrovi in Senožetih na 17 ha. Na zemljiščih, ki so slabo oskrbljena s fosforjem in ki so zakisana je bilo gnojeno s fosforjevimi gnojili, tomaževo žlindro na površini 250 ha in apneno ca. 130 ha travnikov in pašnikov. Za lažje obdelovanje zemlje in uspešnejšo rabo traktorjev in drugih strojev so se izdelovale poljske poti. Poljske poti so bile napravljene 253 kmetom v vaseh KS Besnica, KS Zadvor, KS Dolsko in KS Klopce. Poti so bile izdelane na dolžini ca. 200 km. S tem je omogočeno lažje in uspešnejše pridelovanje na približno 600 ha zemljišč. Vsi ti ukrepi se izvajajo v sodelovanju s TZO Dobrunje in tako izboljšana zemljišča se vključujejo v družbeno organizirano pridelovanje hraije, predvsem za proizvodnjo kvalitetne krme. Naložbe v izboljševanje zemljišč za izkoriščanje v kmetijstvu, agro —in hidromelioracije so opravičljive le za intenzivno kmetijstvo. Kmetijska zemlja je nenadomestljiva. Hidro — in agromelioracije so drag poseg, saj stanejo 50.000 — 250.000 din/ha. Agromelioracijski ukrepi dajo na dobrih zemljiščih dobre rezultate in so tudi ekonomsko opravičljivi. S hidromelioracijami na težkih in mokrih zemljiščih pa se urejajo zemljišča le do neke stopnje. S temi posegi se zagotavlja na določenih vrstah tal normalno ekonomsko opravičljiva proizvodnja, ponekod so tudi posegi umestni le za določeno proizvodnjo. Smotrno in gospodarno je, da urbanistični programi zajemajo slabša zemljišča in delno tudi gozd. Dosedanji razvoj pa se je preveč usmerjal v pretežno ravninski prostor. Na tak način je bilo dosedaj odvzeto kmetijstvu preveč kmetijskih površin, ki predstavljajo kmetom življenjsko eksistenco. Iz znanih razlogov se je zanemarjala usmeritev v zemljišča v obrobnih hribovitih predelih, ki so odročna, vendar za kmetijstvo manj pomembna. Z nadaljnjim odvzemom zemljišč za urbanizacijo nastaja velik problem nadomestnih zemljišč (za ceste, obvoznice, naselja, šole itd), predvsem so prizadete perspektivne in obetajoče kmetije, ki imajo mlade gospodarje in naslednike, katerim je kmetijstvo edini vir za preživljanje in ki so tudi z odlokom zaščitene. Z intenziviranjem obstoječe proizvodnje iifostalih površinah ne bo mogoče kriti celotnega izpada proizvodnje, Ki nastaja zaradi pozidave kmetijskih zemljišč, kjer je kmetijska proizvodnja urejena po sodobnih konceptih in je tržna proizvodnja po enoti proizvoda največja. Za povečanje proizvodnje v hribovitem območju občine je pripravljen, po konceptu KZ Ljubljana TZO Dobrunje, načrt za preusmeritev proizvodnje z upoštevanjem sodobnih konceptov. Načrt je sedaj pripravljen za KS Lipoglav in KS Besnica. Iz sredstev KZS je bilo v agrarne operacije v tem obdobju vloženo 19,928.287,00 din. V vseh letih pa so osnovni problemi kmetijske zemljiške skupnosti: — kako najbolj smotrno ohraniti kmetijska zemljišča pred urbanizacijo, — kako doseči intenzivnejšo in gospodarnejšo proizvodnjo glede na razdrobljenost kmetijskih zemljišč in kako organizirati proizvodnjo na slabo obdelanih in neobdelanih zemljiščih. Izvajanje zakonov s področja kmetijstva je dalo ustrezne uspehe. Področje dela ža urejanje kmetijskih zemljišč je še dokaj obsežno in ga je treba v naslednjih letih sistematično nadaljevati. Financiranje kmetijske zemljiške skupnosti postaja problematično. Viri dosedanjega financiranja iz spremembe namembnosti zemljišč so in bodo vedno manjši. Urejanje kmetijskih zemljišč pa postaja vedno bolj pomembna in osnovna naloga kmetijstva v občini, kajti le na urejenih1 kmetijskih zemljiščih lahko dolgoročno načrtujemo proizvodnjo. PROBLEMATIKA OBDAVČENJA KMETOV Obdavčenje kmetov ureja zakon, ki ga je sprejela skupščina SRS v letu 1979. Zavezanec za davek iz kmetijstva je vsak imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča, ki je vpisan v katasterskih knjigah po stanju na dan 1. decembra pred letom, za katero se davek odmerja. Vir obdavčitve je katasterski dohodek in dohodek iz gozda. Katasterski dohodek je dohodek od rastlinskih pridelkov in dohodka od živinoreje. Ugotavlja se za vsako katastersko kulturo (njiva, travnik itd.) in za vsak katasterski razred (I — VIII) zemljišč. Katasterski dohodek se ugotavlja na podlagi povprečnega donosa povprečnih stroškov, kar pomeni, da se davek odmerja neodvisno od dohodka, ki ga je uporabnik zemljišča dosegal. Dohodki od gozdnih površin se ne obdavčuje po katasterskem dohodku gozdov, ki pomeni povprečno vrednost letnega prirasta, ampak se za odmero uporabi vrednost za posek določenega lesa. Podatke o količinah, vrstah lesa in cenah predložijo davčni upravi gozdno gospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi. Občinska skupščina pa lahko sprejme odlok, da za posamezne vrste zavezancev uvedejo odmero davka iz kmetijstva po dejansko ugotovljenem dohodku. Čeprav je skupščina Moste-Polje ta odlok sprejela v letu 1981, se odlok v praksi ni uporabljal. Odmera po dejanskem dohodku naj bi se uporabljala predvsem v primeru, ko gre za specializirano industrijsko proizvodnjo, ki temelji na doma pridelani krmi. Glede na kriterije so katasterske občine v SRS razvrščene v 4 skupine in v okviru teh je bil sprejet dogovor med ljubljanskimi občinami, ki so določile n^lednje stopnje: I. skupina II. skupina III. skupina IV. skupina 13% 9% 5%. 2% Zavezancem, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje se zaradi izenačevanja odmerja še dodatni davek iz kmetijstva v višini 33 %, v višinskih krajih pa 15%. Davek od gozdov se plačuje po stopnji 25 % pri kmetih, ki so zdravstveno zavarovani, pri ostalih pa po stopnji 40 %. Pri odmeri davka o kmetijstvu pa se lahko priznavajo davčne olajšave — ekonomskega oz. socialnega značaja. V občini je evidentiranih 8355 zavezancev davka iz kmetijske dejavnosti, od teh jih je 2082 obdavčenih oz. 24,9 %. Ostalih 6273 zavezancev pa je oproščenih in to: 5917 zavezancev, ker ne dosegajo 470 din letnega katastrskega dohodka od kmetijskih zemljišč, 356 zavezancev pa je oproščeno občinskega davka, ker katastrski dohodek ne presega 15.000 din. To so vsi višinski predeli občine, kjer so slabši proizvodni pogoji. Ti zavezanci so iz vasi Klopce, Vrh, Zagorica, Križevska vas, Osredki, Vinje, Laze, Veliki in Mali Lipoglav, Pance, Selo pri Pancah, Brezje, Repče, Češnjice, Zagradišče, Šentpavel, Sp. in Zg. Besnica, Javo, Ravno Brdo, Veliko in Malo Trebeljevo, Mali vrh, Prežganje, Volavlje in Gaberje. Razporeditev KD po zavezancih in skupinah: 1. do 470 din št. zavezancev 5.917 KD 753 2. višji kraji, ki so oproščeni davka št. zavezancev 441 3. do 4.000 din — število zavezancev 1.409 KD 1.947 4. do 10.000 din — število zavezancev 261 KD 1.636 5. do 15.000 din — število zavezancev 82 KD 1.112 6. do 20.000 din — število zavezancev 106 KD 1.815 7. do 25.000 din — število zavezancev 65 KD 1.433 8. do 35.000 din — število zavezancev 53 KD 1.568 9. do 50.000 "din — število zavezancev 19 KD 761 10. nad 50.000 din — število zavezancev 2 KD 107 skupaj število zavezancev 8.355 KD 13.364 Število zavezancev dokazuje, da imamo opraviti z dokajšnjo razdrobljenostjo posesti, le 32 zavezancev ima KD nad 15.000 din v IV. katasterski skupini. Skupno ima KD nad 15.000 din v občini 245 zavezancev. Če upoštevamo podatek, da plačuje 374 zavezancev prispevek za starostno zavarovanje kmetov (te lahko štejemo za kmete) lahko ocenjujemo, da je zaradi malih posesti, ki so gospodarsko nesposobna za reševanje socialnega položaja samo iz kmetijstva, večje število tistih, ki ga razrešujejo skozi zaposlitev. Od 2082 zavezancev, ki plačujejo davek od kmetijstva je 371 kmetov, ki plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo. Davek na dohodke od gozda je bil v letu 1982 odmerjen 181 zavezancem v znesku 146.211,00 din oz. 807.00 din na zavezanca. V letu 1982 je bilo 371 kmetom odmerjen prispevek za zdravstveno varstvo v višini 1,417.796.00 din za starostno zavarovanje pa 3.086.472.00 din oz. na zavezanca 3.821.00 din in 8.252.00 din. V letu 1982 je bilo 26 kmetom priznano 15.241.00 din socialnih olajšav ter dvema kmetoma ekonomske olajšave za vlaganje v razširjeno reprodukcijo. Iz navedenega izhaja, da davek od KD ne predstavlja posebne obremenitve, daleč težje pa so obremenitve za starostno in pokojninsko zavarovanje. deLo veterinarske postaje POSAVJE V LETU 1982 NA OBMOČJU OBČINE moste-poue Oddelek za zdravstveno varstvo je opravil naslednja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave: tuberkulinirano je bilo 918 govedi, cepljeno proti steklini 2187 psov, odvzeto vzorcev krvi za preiskave na infekcijsko anemijo kopitarjev 288 živalim, cepljeno proti rdečici 2.539 prašičev, cepljeno proti prašičji kugi 497 živali, odvzeto vzorcev krvi za preiskavo na brucelozo 282 živalim, odvzeto za preiskavo na brucelozo z MPP testom 1044 vzorcev, maleinirano 516 kopitarjev, odvzeto vzorcev krvi za preiskavo na govejo levkozo 958 živalim, pregledano na pršičavost čebel 325 panjev, pregledano na varrooozo čebel 65 panjev, pregledano na vrtoglavost postrvi — 4 vzorci. Cepljenja in diagnostične preiskave se opravljajo zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni. Program se izvaja na podlagi Odredbe Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Izvršnega sveta občinske skupščine. Zdravljenje živali se opravlja izključno v gospodarstvih, razen malih živali. Zdravstveno varstvo smo opravljali neprekinjeno 24 ur dnevno vse dni v letu. V letu 1982 smo na območju občine pregledali in zdravili: 65 konj, 761 govedi, 187 telet, 900 prašičev, 86 psov in mačk skupaj 1.999 živali Poleg tega smo opazovali zaradi ugrizov 55 psov, 1 mačka in 1 opico. Zaradi boljšega in učinkovitejšega dela službe smo pristopili k pripravi projekta radijskih zvez, tako da bodo posamezni veterinarski delavci na terenu ves čas povezani med seboj in tudi z upravo postaje. V letu 1982 smo nadaljevali tudi s sistematičnim odkrivanjem in izkoreninjenjem latentnih mastitisov. To izvajamo iz dveh razlogov in sicer, da bi povečali mlečnost, ker le zdrava mlečna žleza lahko daje normalno količino mleka in da se izboljša higiena in zdravstvena neoporečnost mleka. Poznano je, da povzročitelji vnetja mlečne žleze povzročajo obolenje tudi pri ljudeh. Za odkrivanje latentnih mastitisov smo odvzeli 203 vzorcev mleka zaradi ugotovitve skupnega števila celic. Pregledali smo 34 sumljivih gospodarstev in odvzeli 500 vzorcev mleka iz vimenskih četrti za bakteriološko preiskavo in determinaci jo povzročiteljev. Po opravljeni preiskavi in antibiogramu smo živali zdravili. Kontrolni pregledi so pokazali, da je bilo zdravljenje v večini primerov uspešno. ODDELEK ZA REPRODUKCIJO Dela in naloge v tem oddelku obsegajo predvsem umetno osemenjevanje, pregled in brejost, odkrivanje in zdravljenje neplodnosti govejih plemenic in spremljanje reprodukcije tudi pri ostalih domačih živalih. Osemenjevanje opravljamo vse dni v letu razen 1. L, 1. 5., 1. 11. in 29. 11. Osemenjevanje opravljamo izključno v gospodarstvih. V letu 1982 smo opravili 1.376 prvih osemenitev in 688 osemenitev po pre-gonitvah. Na gravidnost je bilo pregledanih 214 plemenic. Zaradi motenj plodnosti je bilo zdravljenih 377 plemenic. Na področju KS Besnica je bila ugotovljena kužna spolna bolezen — mehurčasti izpuščaj IBR/OPV. Zato so bile pregledane vse krave iz tega območja in ugotovljene, katere so okužene. Nekaj teh je bilo izločenih, nekaj zdravljenih, bik, ki je bil izvor infekcije je bil izločen. ODDELEK ZA HIGIENO ŽIVIL Delo in naloge obsegajo veterinarsko sanitarni nadzor živali, živalskih proizvodov in živalskih surovin v proizvodnji, skladiščenju in prometu. Delavci zavoda so opravljali stalni veterinarsko-sanitarni nadzor v obratih za proizvodnjo živil in sicer v MIZ in Perutnina Zalog, TOZD meso. Občasni vcterinarsko-sanitarni nadzor v HP Kolinski, Skladišču Emone na Šmartinski c., v tržnici ter v vseh prodajalnah živil živalskega izvora. Prav tako so opravljali veterinarski nadzor pri zakolih prašičev za pripravo domačih specialitet v gostinskih obratih. V klavnicah je bilo tako pregledano pred zakolom in meso 9.067 govedi, 841 telet, 62.598 prašičev, 2563 pujsjtov in 6.352.267 perutnine. . Pri nadzoru higiene in zdravstvene neoporečnosti živil živalskega izvora so opravili v letu 1982 naslednje število pregledov: v trgovinah 499 v gostiščih 25 v skladiščih 197 v mesnicah 1153 v zbiralnicah mleka 132 v tovarnah konzerv 252 v ribogojnicah 5 v valilnicah 52 V gostiščih je bilo pregledanih 49 prašičev za pripravo domačih specialitet. Pri omenjenih pregledih so v proizvodnih obratih odvzeli 398 vzorcev (brisov) z delovnih površin in pribora, 2.449 vzorcev za bakteriološke in kemijske analize, 75 vzorcev za preiskavo na pesticide in bio-stimulatorje, antibiotike in težke kovine. Pri veterinarsko-sanitarnem nadzoru higiene proizvodnje in zdravstvene neoporečnosti mleka smo odvzeli 198 vzorcev za ugotovitev skupnega števila bakterij, kontaminentov in 1200 vzorcev za reduk-tazni preskus. Vzeto je bilo tudi 205 vzorcev mesne in kostne moke in poslanih na bakteriološko preiskavo. Pri veterinarsko sanitarnem nadzoru živali in proizvodov v prometu smo pregledali pri nakladanju 14.812 pošiljk, ki so bile odpremljene z železnico, kamionom ali kosovho v druge občine, v druge republike ali v izvoz ali pri razkladanju 6.279 pošiljk, ki so bile doprem-ljene v našp občino. Na postaji je zaposlenih 31 delavcev od tega 4 magistri veterine in 19 diplomiranih veterinarjev. S svojim delom na osemenjevanju, preventivi, kurativi in z ostalo dejavnostjo na področju pridelave zdrave hrane Veterinarska postaja prispeva svoj delež k uresničevanju zastavljenih nalog. UGOTOVITVE, ZAKLJUČKI, USMERITVE Iz ocene stanja izhaja, da nosilci iz obveznosti v srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1981 —1985 v prvih letih srednjeročnega obdobja prevzete obveznosti v celoti izpolnjujejo oz. presegajo. Z novimi nalogami, opredeljenimi v resoluciji za leto 1981, 1982 in 1983 ter dodatnimi ukrepi organov skupščine, zlasti izvršnega sveta ter njihovo realizacijo predstavlja podlage za razširitev planskih nalog in povečanje obveznosti nosilcev planiranja že v tem in v naslednjem srednjeročnem obdobju. Dosedanja usmeritev na področju kmetijstva v občini je bila pravilna in ustrezno materialno podprta, s tekočimi ukrepi pa je zagotovljeno njeno izvajanje. Naloge, ki jih upravnim organom, izvršnemu svetu in drugim subjektom nalagajo zakonski predpisi s področja kmetijstva, so se na ključnih področjih, kot so: prostorsko planiranje in kategorizacija, varstvo kmetijskih zemljišč, urejanje in zaščita kmetijskih zemljišč, pospeševanje in intenzifikacija pri pridelavi hrane uresničevale, med tem ko na področju komasacij, priznavanju statusa kmeta, izdelavi agrokarte, razvoju hribovskega kmetijstva, preprečevanja zaraščanja zemljišč in turizmu na kmetijah niso bili uporabljeni vsi možni ukrepi in opravljene vse naloge. Družbeni sektor kmetijstva je pri pridelavi hrane dosegel vzpodbudne rezultate, pri prenosu tehnologije^znanja in inovacij na druž-. beno organizirane kmete pa ni bil aktiven. Devetdeset odstotkov vseh kmetov, vključenih v TZO Dobrunje in s tem v družbeno organizirano pridelavo hrane potrjuje in razgrinja visoko stopnjo organiziranosti kmetov na območju občine. Na osnovi analize, ocene stanja in ugotovitev izvršni svet predlaga skupščini občine, da zadolži nosilce kmetijske proizvodnje, da v planske akte za leti 1984 in 1985 in planske akte za naslednje srednjeročno obdobje vključijo kot obvezne elemente planiranja naslednje zahteve in predloge kot planske obveznosti: — da bodo zagotavljali letno povečanje staleža živine, pridelave mleka in mesa po 4% stopnji letno in tako do leta 1990 dosegli 1,5 glav živine na kmetijske površine, — da bodo zagotavljali letno povečanje števila telet v služnostnem pitanju, tako da se bo v letu 1983 doseženo število 1000 telet v služnostnem pitanju povečevalo z najmanj 4 % stopnjo rasti letno oz. v skladu s povečanimi hlevskimi kapacitetami in 100% izpopolnitvijo praznih stojišč. V ta namen bo TZO Dobrunje sklenila samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih med Zadrugo, rejci in MIZ, v katerem bodo opredeljeni medsebojni odnosi o trajnem sodelovanju, — TZO bo nabavila letno 30 plemenskih žrcbic za povečanje konj. Letno dinamiko prireje bo planirala tako, da bo 1990 dosežen stalež 500 glav konj. — na novo bo TZO Dobrunje vključevala in vzpodbujala kooperacijsko rejo kokoši, prašičev in kuncev. Glede na dosežene rezultate bodo planske obveznosti opredeljene v naslednjem srednjeročnem obdobju. Enako velja za čebele. — za pospeševano intenzifikadjo v rastlinski proizvodnji bo dosežena uporaba umetnih gnojil do leta 1985 za 50 % ali cca 300 kg na ha, 1990 za 50% ali na cca 450 kg na ha, tako da bo leta 2000 dosežena poprečna poraba 600 kg na ha, — povečali bodo uporabo kvalitetnega semena poljščin, ter uporabljali vse sodobne ukrepe za zaščito rastlinske proizvodnje z namenom, da bo rastlinska proizvodnja rasla najmanj po stopnji 4 % letno, — pridelava pšenice na območju občine je vključena v kolobar, vendar ne predstavlja tržne usmeritve kmetov. TZO bo s pospeševalno službo zagotovila povečanje hektarskih donosov in zagotavljala izvajanje sprejetih letnih planskih nalog in obvez. — zadruga bo razvijala organizirano pridelavo vrtnin za potrebe ljubljanskega trga. Skupščina občine zadolžuje Emono in Mercator, da sklenejo samoupravne sporazume o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju o pridelavi in odkupu vrtnin, v katerih bodo za izhodišče vzete vrste in količine oz. sedanji obseg proizvedenih vrtnin z namenom, da bo zagotovljeno povečanje obsega vrtninske proizvodnje po stopnji 4 % letno. — TZO Dobrunje bo zagotovila večjo intenzifikadjo travnatega sveta z uporabo ustreznih količin mineralnih gnojil, pravočasnim spravilom in ustreznim konzerviranjem doma pridelane krme. Tra-nate površine in ukrepe za intenzifikadjo TZO opredeli v letnem planu s pogojem, da sc količina dorpače krme veča najmanj po stopnji 4% letno. — TZO Dobrunje bo v letu 1984 povečala število pospeševalcev z zaposlitvijo enega dipl. ing. agronomije. Komite za družbeno planiranje bo zaposlil pripravnika ekonomske ali agronomske stroke, ki bo pripfavniško dobo skladno s programom opravljal v TZO Dobrunje. — TZO Dobrunje v okviru letnega plana za 1984 predloži izvedbeni program pospeševanja hribovskih območij ter s strokovnim pristopom zagotovi večanje blagovne proizvodnje. — Skupnost za pospeševanje kmetijstva, sklad za intervendje v Ljubljani in republiški v skladu z zakonitimi nameni, poleg povečanja stimulacij v hribovskih predelih, usmeri znatno več sredstev za razvoj hribovskega področja. Povečati se mora regres za proizvodnjo mleka in mesa, v programih skladov pa nameniti sredstva za olajšave, ki bi jih kmetom priznavali pri zdravstvenem in obveznem pokojninskem zavarovanju. — v skladu z že sprejetimi sklepi izvršnega sveta je v izdelavi inven- tarizacija infrastrukturne opremljenosti primesnih naselij. Analiza kaže, da je najbolj neurejeno stanje v hribovskih vaseh glede preskrbe z vodo, elektriko, cestnimi povezavami. Komunalna skupnost, TOK Domžale, in krajevne skupnosti v letu 1984 s skupnim pristopom prednostno obravnavajo in vključijo v planske akte manjkajočo infrastrukturno opremljenost Janč, Malega vrha, Trebeljevega in v naslednjih letih vse ostale vasi v hribih v skladu s potrebami, ki bodo iz inventarizacije izhajale. x — TZO Dobrunje bo skupaj z izvršnim svetom in turističnim društvom ter drugimi ustvarjalo pogoje za razvoj turizma na kmetijah. Predhodno bo realiziral že sprejeti program na Velikem Lipoglavu in Malem vrhu leta 1984, ostalo pa do 1990, s tem da bo program nenehno preizkušal in dopolnjeval in pri tem ohranil planirano število kmetij. — na osnovi strokovne ocene zemljišč v zaraščanju ter strokovne opredelitve rabe teh zemljišč, ki bo zaključena še v letu 1983, bodo vsa zemljišča, ki bodo ocenjena kot primerna za kmetijsko rabo vrnjena kmetijstvu. Strokovni nosilec aktivnosti pri čiščenju zaraščenih kmetij bo TZO, ki bo skupaj z izvršnim svetom in komunalno skup- nostjo izdelala program vključevanja brigad in prostovoljnega dela občanov ter delavcev iz združenega dela, da bi v najkrajšem času lahko vrnili intenzivni obdelavi čimvečje površine zemljišč. — komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v okviru programa dela upravnega organa za leto 1984 predloži podroben program uresničevanja nalog in pristojnosti s področja uresničevanja kmetijske zakonodaje. V poročilu o delu upravnega organa za leto 1983 naj komite poda podroben pregled uresničevanju kmetijske zakonodaje za obdobje 1981—1985. — kmetijska zemljiška skupnost mora iz zakona o kmetijskih zemljiščih in drugih predpisov izvajati naloge v celoti, da bi tako ohranila vsa perspektivna kmetijska zemljišča za kmetijstvo. — z melioracijskimi posegi bo še nadalje izboljševala kmetijska zemljišča (hidro in agromelioracije na območju potoka Konjščica, cca 60 ha, agromelioracije v Javoru, Volavljah in ostalih nasadih 39 ha in izboljšave cca 400 ha pašnih površin v hribovitih območjih) — na slabše obdelanih zemljiščih in zemljiščih v zaraščanju bo opredelila rabo ter jih vključila v družbeno organizirano proizvodnjo, — Kmetijska zemljiška skupnost poleg načrtovanih komasacij v Podlipoglavu opredeli še druge površine potrebne in primerne za komasacije in jih vključi v plan za leto 1984. — urejanje in usposabljanje kmetijskih zemljišč je glavna in največja naloga zemljiške skupnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju in zadnjih letih tega srednjeročnega obdobja. Uresničitev zastavljenih in opredeljenih nalog TZO Dobrunje, Kmetijske zemljiške skupnosti in TOK gozdarstvo ni odvisno samo od delavcev teh OZD in kmetov temveč od širših diužbeno-ckonom-skih pogojev za povečanje tržne pridelave hrane in zadostne oskrbe z repromaterialom. Odgovornost za izvedbo nalog pa morajo prevzeti tudi OZD nosilke preskrbe, ki prevzemajo kmetijske pridelke od TZO. Zato morajo te OZD in zadruge pospešiti sklenitev ustreznih samoupravnih sporazumov, ki bodo trajno zagotavljali rast pridelave in bodo dohodkovno interesantni za kmete, da bo le-ta imel ekonomski interes za povečavo pridelave hrane in intenzivnejšo rabo zemljišč. PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA GABRIJELA JELEN KOMENTAR K TABELAM * Na območju občine je bilo spomladi 1983 anketirano 769 kmetij, od katerih jih 740 redi živino. Ker so podatki zelo zanimivi za oceno proizvodnih potencialov na območju občine jih prikazujemo s krajšim komentarjem. RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V LETU 1982 (Tabela 1) Podatki prikazujejo, da koristijo kmetije, ki naj bi bili tudi proizvajalci tržnih viškov le del zemljišč (v primerjavi s stanjem po katastru) preostala zemljišča so v lasti drugih občanov. Z gotovostjo lahko za in-tenzifikacijo in povečanje pridelave hrane računamo le s temi površinami, ki pa so manjše od površin, ki jih izkazuje kataster. Pomembnejšo tržno predelavo beležimo le v vrtninah, medtem je retežni del krompirja namenjen samooskrbi, le manjši del na tržišče, e to pa se menja z bližino oz. oddaljenostjo tržišča. Del okopavin pa je namenjen za prehrano živali, kar 50 % vseh njiv uporabljajo za pridelavo krme predvsem za govedo. V ravnini prevladujejo 3 oz. 2 kosni travniki, v hribovitem svetu pa prevladujejo 2 ali 1-kosni travniki, kar je posledica manjše intenzivnosti in manjše uporabe gnojil po enoti površine. STALEŽ ŽIVINE (Tabela 2) Iz primerjave podatkov iz predhodne tabele in staleža živine lahko izračunamo obremenitev, ki je med posameznimi KS zelo različna. Najnižja je zopet v hribovskem svetu. Podatki nam tudi nakazujejo, kje bo ta živinoreja v doglednem času prenehala obstajati (8 KS). Pomemben je podatek o plemenskih kobilah in številu konj, ki nakazuje interes za razširitev konjereje — predvsem za opravljanje lažjih del. Na območju občine je le en organiziran rejec kokoši za proizvodnjo konzumiranihjajc, pa še ta je kooperant KZ Trbovlje. Z organiziranim pristopom bi bilo možno povečati število rejcev in proizvodnjo jajc. Število prostih stojišč po KS zopet dokazuje, da je le-teh največ v hribovitem predelu občine, kar je posledica manjše intenzivnosti in ostarelih dohiačij. Realno moramo računati s tem, da je možno izkoristiti dobro polovico prostih stojišč, drugo polovico pa šele po predhodni intenzifikaciji prostih površin, ki bi zagotovila potrebno krmo za povečani sfalež. PORABA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA (Tabela 3) Podatek o porabi gnojil je najbolj evidenten dokaz intenzivnosti, ki ga je doseglo kmetijstvo na območju občine. Poraba gnojil po KS je od 120 kg do skoraj 800 kg po hektaru kmetijskih zemljišč, kar se odraža tudi v doseženi stopnji intenzivnosti pridelave. Na območju ljubljanskih občin je povprečna uporaba mineralnih gnojil od 115 kg do 360 kg (Šiška) na hektar kmetijskega zemljišča. Države z razvitim kmetijstvom uporabljajo do .1000 kg gnojila na hektar, Vzrok za tako stanje je v tem, ker je pospeševalna služba in organizacija združenih kmetov začela organizirano pospeševati rastlinsko proizvodnjo šele v zadnjih letih, kakor tudi nizka blagovna proizvodnja v hribovskih predelih, ki ne daje dovolj sredstev za hitrejše premike v tej smeri. Uporaba kvalitetnega semena je še vedno nizka, kar se odraža na višini povprečnih pridelkov. Zelo interesanten za strokovno službo je podatek, kako nameravajo kmetje gospodariti v bodoče. Skoraj polovico jih želi na tak ali drugačen način modernizirati proizvodnjo z boljšo opremljenostjo in sodobnejšo tehnologijo. To dokazuje, da vidijo kmetje svojo ekonomsko in socialno varnost edino v višji tržni pridelavi hrane. Pripravljenost kmetov velja zato Podpirati strokovno in materialno. Prodaja nekaterih kmetijskih proizvodov (Tabela 4) Prikazujemo samo prodajo živalske proizvodnje, ki je zastopana v vseh KS. Tudi ti podatki dovolj zgovorno kažejo kje obstajajo še velike rezerve v pridelavi hrane. Obenem pa meso in mleko predstavlja Pretežen del dohodka kmetije. Od skupnega števila oddaja mleko le 323 kmetij ali 43 % vseh na območju občine. Število kmetij po letni oddani količini mleka: Bežigrad Moste Šiška Vič-Rudnik do 15.000 1 125 306 484 1135 20-30.000 1 8 14 25 50 30-40.000 1 1 1 4 5 40-50.000 1 2 3 1 nad 60.000 1 90-110.000 1 1 Navedeni podatki kažejo, da imamo tudi na tem območju opravka z velikim številom majhnih tržnih proizvajalcev mleka, ki niso ekonomsko odvisni od tovrstne proizvodnje kot izrazito mlečno usmerjeni kmetje — veliki blagovni proizvajalci. Zato je razumljivo strokovna |eznja po povečani količini mleka oddanega letno na kmetijo saj so ‘e-te veliko bolj stalni proizvajalci zahtevajo pa čvrstejše dohodkovne odnose z mlekarno. Na tem področju se morajo dosedanji komercialni odnosi bistveno spremeniti. STANJE MEHANIZACIJE (Tabela 5) Ce bi ocenjevali število traktorjev iz čiste ekonomike, bi prišli do Ugotovitve, daje le-teh za sedaj preveč (en traktor na 6,2 ha kmeti j-skih zemljišč). Število traktorjev je zato treba ocenjevati iz dejstva, da 8re za stroj, ki ob sedanji stopnji zaposlenosti sploh omogoča obde-'avo zemlje. V zadnjem obdobju je tendenca, da se kupujejo težji traktorji, če-Prav to ni vedno ekonomsko upravičeno. Predvsem je pogojeno s tre-nutno situacijo na tržišču s kmetijsko mehanizacijo. Pretežno število traktorjev je starih do 10 let, vendar so dobro “hranjeni, saj letno narcdc v povprečju le 300 delovnih ur. Še vedno Pa 'mamo opraviti s prevelikim številom tipov traktorjev, kar otežuje nabavo rezervnih delov. Mnogo slabše pa so zastopani priključni stroji. Primanjkuje po-. no strojev za obdelavo tal. Posebno velika je ta razlika med ravnino in hribi, saj tu na traktor ne prideta niti dva priključka, boljše pa 6 vrtan^e v kjer imajo kmetje kompletne linije. Na tem področju bo morala predvsem strokovna služba s svojimi nasveti in strokovnostjo vplivati na oblikovanje še večjega števila s,rojnih skupnosti predvsem za tiste stroje, ki sc uporabljajo občasno. . y hribovitih predelih je najbolj zastopan stroj motoma kosilnica, ki 1° ‘ma preko 90 % vseh gospodarstev. Pri kosilnicah bodo v kratkem nsu nastopile težave z rezervnimi deli. Pretežen del jih je starejših od let in tuje izdelave (prevladujejo bčs). Molzni stroj ima že 152 gospodarstev, kar kaže na to, da so si skušali olajšati delo z molžo ter da J6 mleko interesantno za kmetijo, saj omogoča stalen in reden meceni dohodek na kmetiji. prebivalci na kmetiji (Tabela 6) Prikazuje, kakšno delovno silo imajo na razpolago anketirane kme-,'le- Skupno živi na kmetijah 2.698 oseb. Od tega jih dela stalno na metiji le 11,6%. To so predvsem starejše osebe, gospodinje, ki de-1° na kmetiji je 16,7 % oz. le 62 % kmetij ima gospodinjo, ki je sinodoma. . Kar 31,7 % oseb se vsak dan vozi na delo, v prostem času pa opravijo še kmetijska dela. Učencev je 16,3 % vseh živečih na kmetiji, pretežen del opravlja razna kmetijska dela. Nesposobnih in starejših od 65 let pa je 23%, kar pomeni, da ima 92 % anketiranih kmetij eno delovno nesposobno osebo; v hribih pa je to stanje še slabše. V pretežnem številu so kmetije na območju občine mešane, tj. take, ki imajo enega ali več članov zaposlenih v združenem delu. Velikost kmetij je namreč taka, da ne zagotavlja zadostne socialne varnosti in zato se je predvsem mlada in produktivna sila zaposlovala izven kmetijstva, doma pa pa so ostajale manj produktivne in starejše osebe. Da je temu tako, govori tudi podatek, da samo 10 % naslednikov dela le na kmetiji in kar 45 % jih je zaposlenih in v prostem času delajo doma. Niti v eni vasi na območju občine ni povprečna starost lastnikov kmetij izpod 50 let; t.j. deloma tudi vzrok odliva mladih, ki ne žele čakati do starosti, da bodo postali lastniki kmetije. Le 17,6 % gospodarjev je mlajših od 45 let. Vse kmetije razen 14 —ih imajo zagotovljenega naslednika, bodisi, da je to še šolo obvezen otrok ali pa sorodnik, ki ne živi na kmetiji. STANJE OPREMLJENOSTI HIŠ (Tabela 7) Kar 42 % vseh stanovanjskih hiš je novih. Zgrajene so bile v zadnjem obdobju. Ta odstotek je višji v ravnini, kjergopogoji za prodajo proizvodov, ugodnejši oz. so s prodajo zemlje z3‘zazidavo pridobili sredstva za gradnjo novih stanovanjskih hiš. Temu primerna je tudi opremljenost stanovanjskih hiš, ki je v dolini mnogo boljša kot v hribovitem predelu občine. Starejši pa prenove ne izvedejo zaradi bojazni za svojo ekonomsko in socialno varnost v obdobju starosti. Pričakovati je, da bo obvezno pokojninsko varstvo kmetov tudi na tem področju vplivalo na hitrejše prehajanje kmetij na mlade gospodarje, ki so bolj dovzetni za tehnološki napredek. Opremljenost stanovanjskih hiš je pogojena tudi s komunalno opremljenostjo vasi, saj je šele po napeljavi vodovoda in elektrike možno bolje opremljati hiše, kar zopet velja za hriboviti del, ki je posebno v zadnjem desetletju očitno dvignil stopnjo komunalne opremljenosti. Izboljšanje stanovanjskega standarda na podeželju je velika pridobitev zadnjega obdobja, ko se je gradnja stanovanjskih hiš po-spešno izvajala in tudi prispevala k temu, da ima kar 94 % hiš vodo, 88 % trofazni tok, 65 % kopalnico, 38 % centralno kurjavo, 34 % sesalec, 44 % motorno kolo, 69 % osebni avto in 9 % telefon. Boljša je opremljenost stanovanjskih hiš v dolini, dočim si v hribovitem delu prizadevajo nadoknaditi zaostanek. Mnogo slabše pa je stanje hlevov za živino, saj jih je kar 50 % potrebnih obnove oz. popravila. Gre predvsem za ekonomsko šibkejše kmetije. INVESTICIJE, KI JIH PREDVIDEVAJO KMETJE V PRIHODNJIH LETIH (Tabela 8) Želja po nabavi traktorja so prisotne predvsem v treh hribovitih KS, ki naj bi kupili kar 66 % vseh novih traktorjev. Obenem ti podatki dokazujejo, da je število tfaktorjev že skoraj doseglo mejo in se bo le malo spreminjalo, kar velja predvsem za ravninske KS. Iz pregleda je razvidno, da želijo nabaviti večje število strojev, ki se uporabljajo občasno, zato bo morala strokovna pospeševalna služba več delati na osnovanju novih strojnih skupnosti in tako vplivati na, njihovo racionalnejšo rabo. Spodbuden je podatek o gradnji silosov in govejih hlevov, ki kaže, da obstaja dokajšnji interes za povečanje in modernizacijo te proizvodnje. Ta pripravljenost je izziv strokovni službi, da s konkretnim delom in neposrednimi stiki s kmeti uresniči izražene želje kmetov. V to se vključuje tudi želja po nabavi plemenske živine, ki naj bi se prispevala k nadaljnji rasti živinorejske proizvodnje. Interes za investicije temelji na sedanjem položaju kmetijstva in npestu, ki ga ima v našem gospodarstvu. K 8 $ c o 5 3 F, U 8 « 3 S- (• M >4 O >fi n 51 3 O 1 V. 1, tu £** ♦» E: ti > | Sk-.:r-i; njive 'n ti o •H M ti •<-* U) ti O > E H ? kosr.: travniki h 5u 0 C a ti 0 *> j št 3 2 V ■: jjj Besnica ool 44,8 21,2 15,5 46,6 22.7 2,6 5,5 5,o 2.4 2,4 17o,l 0,6 67,1 9,o 'V •„.{ '*7?, o 58}, 6 1,0 11,5 1152,- Bizovik oo2 5.5 0,4 5,o 8.2 “ 4,2 5,6 2,o 2,6 6,4 55.7 0,9 2o,6 52,0 37,? Dolsko 00} Hrušica 004 5.7 2,8 2,5 11.4 0,1 9,6 8,5 0,1 4,1 44,6 27,2 55,6 127.4 Klopce 00} lo.7 1.2 5,4 6,6 2,5 2.2 4,4 5,8 0.6 55.5 0,4 5.9 65,2 16,6 • 122,6 Lipoglav 00? 8,4 0,4 -M 7.5 o,9 5,o 5,5 2.5 o,5 0,1 51.5 2,5 28,0 5.5 124,4 44,5 27,5 25o,6 Moste 008 * o,5 o,5 o,2 1,0 2,0 42,4 5,o Polje olo 5.2 o,2 6,2 lo,5 4,0 5,o 11.5 8,8 8,8 o,8 58,8 1,1 2,8 5,9 115,6 Sostro oll 25.7 22,6 15.8 15,8 6,5 5.5 2,5 8,1 o,5 98,1 72,o 16.9 2,0 189,0 Vevče 01} 5,5 1.7 8,1 l.o 8,1 6,8 14,7 8,2 1,2 56,} 16,6 44,3 4,9 }.o 124,1 Zadobrova 014 Po.jk 2.8 6,1 22,2 5,4 27,2 11,8 17,7 9.2 ■ 5,1 155,o 0,2 28,} 9o,7 lo,9 265.1 Zadvor 015 56,)7 25.0 58,8 52,7 12,0 14,0 22,9 7,9 >9,0 1,8 261,2 2,2 121,7 269,o lo,2 662,1 Zalog 016 15.7 15,5 6,2 9,o 1,8 0,7 1,5 2,2 6,5 0,6 55,5 40,9 14,2 112,6 Zelena J. oll o,5 o,5 o,2 o,2 - - - - 0,2 - 1,2 _ o,8 ?,0 L.J.Moškričol9 0,4 o,5 o,5 o,5 - - - - o,2 - 1,5 . l.o o,5 },o Selo o?o -• - o,2 1,4 o,7 0,1 1.5 o,7 2.5 o,7 7,5 - 0,6 1.5 lo,9 5,5 25,8 N. Puiino 021 - o,2 o.S o,2 - 0.2 0,4 o,5 o.l 1.9 _ 1.1 5.0 N.Polje 022 25. naj 024 o,5 o,5. o,5 o,2 - o,2 1.7 1,8 ", 5,6 Step. vas o25 o,2 o,5 1.8 - 4,7 o.l o,5 7,6 - - 5,5 18,1 - - 51.2 mso W,A» M,lO lco,iO 5t>6 U.iC 13,4< CS,3» H to •M, JO itotpo s; to 374,TO Jl,$0 ust,to «4,*0 ■If.Sd Si, »0 5J54.A0 STALEŽ ŽIVINE TABELA II KHAJEVNA SKUPNOSTY Krave in plenenake telice Teleta de 6 meaecev Pleme- nske telice Pitanci Voli Govedo skupaj Plemen. kobile Konji Pleme- nske evinje Prašiči Ovce Neenice Števil« proatlt etoji^ Besnica 001 ♦25 126 „ 98 159 65 855 12 5* 7 294 5 555 555 Bizovik 002 46 16 5 25 - 92 2 11 - 59 - 258 25 Dolsko 00) Hrullca-Fullne 004 64 22 21 56 - 145 - lo - 5o - 117 25 Klopoe 00} 5» 15 ' 2o . 57 • 4 126 1 9 a • 48 155 , 27 Lipoglav 007 llo *5 55 88 6 292 1 5 - 44 9 1584 66 Moste 008 1 1 2 1 5 e. - -■ - - - 2 Polje 010 Bo * 29 lo 58 - 157 t . 2 5 72 - 2o5 72 šnertno Oll 115 71 16, loo }oo a - 58 «95 26 Tavčs-KalalJ 01} 122 52 14 56 5 227 5 1 17 111 57 Baeberje - ’ - Zadobreve 014 2o8 Bo 41 84 - 415 6 11 •2 75 4o8 65 Zadvor 015 465 2o4 92 169 5 951 25 57 6 24o 52 1546 151 Zalog 016 56 68 8 57 189 1 5 - 25 . 19o e Zelena JaHa 017 2 5 <' 5 2 - 2o 2 Joie HolkrlS 019 1 2 5 2 1 Belo 020* 12 2 - 1 17 4 4’ 5o 40 lt.Puline 021 1 1 - 2 4 - i - 4 6 5o * 5 *t»o Polje 022 5 2 2 9 15 5 25. naj 024 1 1 1 5 lo 2 • vas 0^5 5o 1 e 6 »5 1 7 4 lo 25 • 7 SKUPAJ 179o 757 57o 825 82 5804 51 179 25 94o 64 55«8 891 PORABA REPRODUKCIJSKIMA MATKRIJALA 1 8 KUPLJENO IH ... »RABLJI SHO KMETOVANJE ,-BOD< Gnojile ▼ kg Krmil* v kg Od tega kupljena Vitanln. in rudninski Z* 12. sre- datva 8 * B * Kra- ve in tel. Te- le- ta Tel. keep Kupili pujskov Ne kme- tuje- jo Moder ln poved Mo- der niaa cija Tako kot doe i*j Opve- Krompir Planica Koruna Basalo* 001 l*5.8o* 7*.86o 56 *5e 1*79 995 911* 516* 561 25 9 40 575 19 85 77 1 lloovlk 002 2e 5oo 1* 55o 7 55o 125 96 49oo 62o 256 2 11 56 - 5 . 16 i Boloko 005 Irtii.ruiln« 004 58 95o 51 loo 15 **o 289 2o6 66oo 5oo **7 6 lo 15 18 ' 5 2 14 a Klepce 005 1* 95» 4 loo 2 7oe 18o 151 9050 212* 168 i « 24 41 - 6 15 7 Lipoglav 007 56 loe 71 o4o 6o 82o 72o 195 6*5* 68e 157 5 7 46 5* • 8 21 15 Moste V 008 - 5** 5oo - - 2o* - 1» 1 Polj* 010 «5 5oo 17 59o 15 59o 21© 288 1*56* 12oo 162 e 6 12 62 6 5 18 6»crt»o 011 74 2oo 21 8oo - 955 687 227o 25o le i 1 1 42 VSvčs 015 96 ooo 5* 655 *5 255 99« 2o2 15510 17*5 26* 7 11 le 5* 5 4 11 Zadobreve 01* 1*8 *oo 16 ooo 1* 55* 1965 96* 5o5oo 5o5* 955 11 16 52 4o " 2 17 27 Zedvor 015 195 6oo 68 9oo 28 55o 2*55 1955 2297* 2515 . 7*9 15 1« 57 61 5 ' ii 56 86 2 Zalog 016 26 6eo 15 5oe 5©o *7e *15 155o 5?o 1* 5 i 26 1 Zelena Jana 017 5oo 1 J•HolkrlS 019 - - - 1 i Bolo 020 5 6oe ? *6o 5 «6o - - 2o2o - 5 - - - 4 1 1 7 1 *»Pullae 021 1 los 1 25o 1 25* - - 6oe - lo - - - 4 Koto Polje 022 IS.moJ 02* 5oe 5** *r 1 1 *tap.n.VflSjo 02$ 7 5*o 4 8oo 5 2oo 7o 15 19*o - - _■ 2 - - le ‘ 2 4 1 S t D P A J 875 2oe 529 2o5 251 155 9886 6567 126o6o 1795o 55*8 78 e* 21* 757 9 88 2*5 556 9 PRODAJA KMETIJSKIH PRIDELKOV V LETU 19«? TABELA IV K 8 M Bler 0 kg TF.LBTA glav 1 kg D glav 0 kg PLEM.G glav OVKDO kg KOM glav TI kg PITAh rt le* I PRALIČI kg iiriSNI koa PUJ3KI kg 1. KVKČK ■ T 1 TUb de 1*SL _ pod pogo- jen Beenlca ool 56 28.255 »5 5645 48 22.950 15 5.5*0 15 si?. 65 81ol 50 454 244.712 172 1 7 llsovlk oo2 9 5.o8o - - 6 5.2oo 1 500 1 2 280 - * 57.500 Dolako oo3 Hrulice Putine oo4 19 ll.Poo a «5o 15 6.500 - - - - '5 38o - - 4o.925 Klopce oo5 22 12.7?o - - 2 1.150 - - - 15 192o 5 50 5».>00 Lipoglav oo7 5* 17.86o 2o 2o2o 9 4. loo 8 2.650 1 5oo 6 84o - - 112.250 42 2 - Moete 008 - Polj* olo 51 18.43o 7 1820 lo 4.990 1 250 2 950 62 0125 6 95 117.550 čoertno oll 2o 11.9oo 2o 4000 ' 52 16.loo 8 12oo l54.r:oo Vavče ol5 64 36.160 19 22oo 17 9.89o 5 2.500 1 464 15 167o ■•o 5.7oo Zadobrova 014 75 »5.980 15 1570 2o 1o.57o 4 1.950 1 300 14 221o 285.(00 Zadvor ol5 l®5 60.290 5« 6ioo 46 26.24o 8 5.800 6 5500 28 4200 55 47o 609.000 Zalog ol6 14 e.*oo 7 1517 19 9.500 6I.000 Zelene Jama 017 1 200 5.000 Jole Moikrlč ol9 1 5oo 1.500 Selo o2o 1 65o 2 29o 2 l.o9o 18.92o Nove Putine 021 2 1.150 - - 1 52* 2 55 - Novo Polja 02? 1 580 2 96o 5.2oo • ?5. Moj 024 1.500 Stop. .Vas. - 825 6 5.65o - - 2 1.200 - - 1 540 8 1200 40 soo 54.000 SKUPAJ) »57 260.505 17* 25*12 252 119.261 4o 15170 26 11724 22o 5*126 116 19o4 1985.157 214 5 7 Opomba: MPG = mlado pitano govedo (do 36 mesecev) DKG = drugo klavno govedo (nad 36 mesecev) t k STANJE MEHANIZACIJE TABELA V S Skupaj traktorjev g '"»o H > as S3 « aaM i -i b< 5 ^ M M II a. 3r1 o k « o w oo •r:U El g;- os 'iiy • i o a a ■V’ .< ta ah 0' Beanlca Bizovik Dolsko Hr.Fužine Klopc« Lipoglav Hoste Polj« Šmartno Vevče KešelJOl? Bneberje Zadobrova 014 Zadvor Zalog Zal.jama J.Moškrič Salo H.Fužina Novo Polje 022 25-maj 024 St. ;-.ya$3.025 001 002 00} 004 005 007 008 .010 011 015 016 01? 019 020 021 115 14 24 5 15 5 54 8 168 14 22 2 6 5 9 17 6 1} 26 57 9 eiuFU DELOVNA 3ILA NA KMETIJAH TABELA VI A K T 1 V NOS T ■jor.j-dijfir 1 a j * i . .. .,t e, 1 i ■' l I!'1 rolo I.'/i k mn- ZAh>Sl£N Ut'c* fin e l'<*./• nor n« n- !In»t »Vi lot •JnJ.V ZiifiO" i • K S sn mo nu liji ir. in i n r.nrjo im . l k n kmetiji COnpodin l)n ln No dej/. dela ne dc ln IM kmetiji Ji delo H Benčiča ool 84 155 184 5 lol 16 lo9 68 51 152 40 «9 16 65 6 Bizovik oo2 8 15' 51 - lo 4 6 17 5 11 14 1 2 12 Dol »ko ooj Hručicn Ful. oo4 10 « 28 1 14 1 lo M S 16 V 5 5 M Klopce oo5 15 • 2o 5« 1 11 5 15 5 5 20 6 6 2 12 Lipoglav 00? 14 52 51 8 16 26 2o 14 11 29 15 S 5 12 2 Moste 008 1 1 1 Polje olo • . lo 19 57 5 17 5 15 8 7 15 16 4 1 26 Šmartno oll . ?4 29 67 - 56 5 5 14 2 25 2o 1 12 21 Vevče ol} 11 e 24 - 9 ,6 2 21 1 14 6 5 5 12 1 Zadobrova 014 55 45 47 - 29 5 4 . 17 6 }4 15 6 lo 27 1 Zadvor ol5 7o 119 259 2 79 15 ?0 51 15 128 44 29 11 86 Zalog ol6 16 21 40 - , 7 8 12 11 2 21 15 8 15 Zelene jama ol7 - - 2 - - 2 1 1 1 J. Moikrlč «19 -■ - » - - - 2 1 1 Selo o2o 4 5 1} 1 5 2 1 6 2 7 5 1 1 5 N. Fužine .021 - - 5 - 1 - 5 1 1 1 1 1 Novo Polje o 22 - 1 2 • - - 1 1 25- Maj 024 - 2 - 2 . 4 2 1 Step. vas 025 5 - 8 - lo 5 2 9 - 8 - „ SKUPAJ: 514 451 854 2o 54} 99 272 257 88 466 21o 119 68 5o 1 V 31 Ali J E m OPHEMUENOST KI 6 STANJE HIŠE OPREMLJENOST mčB STA v IZVA Nove Večje Slabi 3 fazni tok Voda v bili Kopalni- ca Seealec Centralna kurjave Motorno kolo Avto Tele fon Nima- jo Dotri Jan Pot- reben prere Ibe Lie odgo- varja ljen v 10 1. ■as DA NE DA NE DA DA NE DA NE DA NE DA NE DA NE 10 1. Besnice ool 5* lol 25 15« “e 152 28 59 121 ?2 158 52 148 89 91 98 82 20 16o 2 58 69 25 8 17 Bizovik 00? 18 5 4 17 8 21 4 16 9 16 9 12 15 9 16 14 11 1 26 5 lo 2 .9 1 Doluke oo) Hrušice Pul. 004 16 ! '5 2 22 1 22 1 17 6 15 8 9 14 4 19 14 9 5 2o 5 5 1? 2 1 Klopce 005 4 19 5 24 2 24 2 12 14 2 24 9 21 8 18 12 14 5 25 5 15 1 4 5 Lipoglav 00? 22 16 6 4o* 4 59 5 25 19 19 25 16 28 ii 55 27 17 4 40 1 5 9 15 5 8 Moste 008 1 - - 1 - 1 - 1 - 1 - - 1 - 1 1 - - 1 1 *>Ue olo 11 17 1 27 2 29 - 27 2 16 15 19 lo lo 19 2o 9 4 25 - 9 4 16 5 1 Šmartno oll 16 29 - »5 - 45 - »5 - 25 2o 57 8 28 17 45 • 1 44 1 2 2o 18 5 1 VovSo «15 12 7 1 17 ' 5 2o - 14 6 11 9 8 12 4 16 14 • 7 ■ 15 - 2 5 8 4 5 Zadobrove 014 55 15 - 44 6 5o - 41 9 56 14 14 56 15 57 57 15 l 49 1 6 9 9 9 16 Zadvor 015 62 9o 2o 166 6 171 1 128 44 41 151 7o lo? 92 8o 144 26 11 161 11 65 49 55 28 5 Zalog ol6 11 15 7 55 55 — 29 4 12 21 2o 15 22 11 27 6 - 55 6 7 5 9 4 ? Zelene Jane ol? 1 - - 1 * 1 - 1 - r - 1 - 1 - 1 • - 1 1 Joj. HoJkrli 019 1 1 - 2 - 2 - 2 - 2 - 2 - 1 1 2 - - 2 1 1 Belo o2o 2 7 1 8 2 lo - 8 2 5 7 5 7 2 8 6 4 - lo 1 - 5 6 Move Futine •21 - 1 1 1 1 2 - i 1 1 1 * 1 1 - _ 2 1 1 - 2 Hovo Polje o22 - - 1 1 - 1 - 1 1 - - 1 , 1 - i 1 - 1 25. M.J 025 8 - - 7 1 8 - 8 - 1 -• 1 - 1 . 1 . - 1 1 Step. .vas . 025 8 - - 7 1 8 - 6 - 8 - 5 5 5 5 5 5 4 4 2 - 4 1 1 6 K D P A J i — 275 526 72 591 82 652 41 »56* 257 255 44o 255 418 298 575 469 2on 6o 615 27 15o 195 17o 71 «0 - TABELA VIII 8 INVESTICIJE, tl JIH PREDVIDEVAJO IMETJE V PRIHOD*JII LETIH K S t s 1 55 iš SH rg •63 L 3 g ja P si Si i= J, Ae o? i! 32 i* !f ži h So !£ 6 ► S s > S3S ;«] 226, 35 sl j. 28 * it sl c 88 ss 5 2S Sr. V) Besnica ool 52 16 •5 5o lo 11 42 51 i 5 lo 47 ii 17 51 79 86o 18e Sooo 126 65 24 124 Dltovlk oo2 5 - 1 1 - - 1 * - - 1 - - - - 4 85 Doloko 005 Hrultc* Pul. 004 1 . 1 1 . 1 . . 1 1 111 1 Klopce 00$ 5 9 2 5 1 2 6 5 - 2 - 2 2 2 1 9 126 9 2 12 Lipoglav oo? Mosta 008 9 2 - 15 4 5 1 ii 9 2 7 5 lo 2 8 11 115 6 2o.ooo 4 7 7 lo Polja olo 2 - - 5 - 4 - 1 - 1 - 5 76 4 2 6 5 Šmartno oll 2 i U - 2 2 2 - - - - - - Vovit ol5 5 1 5 -• i 1 5 7o 4 8 4 4 Zadobrova ol4 1 - 2 - - 1 - 1 - - - - -* 9 19» 7 1 Zadvor ol5 29 7 24 6 9 7 12 5 l 2 7 5 5 25 457 2 15 12 25 Zalog o!6 Zelena Jena ol? Jole Molkrlč ©19 1 loo 3elo o2o 1 - i - 1 - - 2 - - - - - 4 *• Putina o21 1 - 1 1 1 1 *ovo Polje o22 25. Mej 024 Step. 025- 1 1 1 1 i 3 K U P A Ji llo 92 96 45 27 28 75 56 5 12 26 59 27 21 40 146 2e?o 286 26.000 145 118 68 18? TABELA A POVRŠINE ZEMLJIŠČ PO KATASTRU (1982) OBČINA LJUBLJANA MOSTE-POUE pjive sadovnjaki travniki 0zemfjifce° Pašnik k|ret|j£^>e gozd nerodovitno skupaj družbeni sektor zasebni " 711,8 1752,8 9,6 170,8 588,8 1920,2 1310,2 3843,8 97,6 626,0 1407.8 4469.8 984,8 ■ 7148,5 915,6 305.4 3310,9 11928,8 SKUPAJ 2464,7 182,4 2509.0 5154,0 723,6 5877,6 8133,3 1221,0 15239,7 % delež 16,2 M 16,5 33,8 4,8 38,6 53,4 8.0' 100.0 Posamezne občine obsegajo naslednje obdelovalne površine : v ha občina skupna obdelov. zemlji. od tega kmetijska zemljišča gozd Moste-Polje 15.259 5.154 2.464 5.877 8.133 Šiška 15.603 5.785 3.029 6.256 7.981 Vič 54.357 21.899 5.254 24.755 27.357 Bežigrad 4.637 1.723 895 1.925 1.145 Center 498 64 9 64 97 PRIPOMBA : Ocenjuje se/ia so podatki o obdelovalnih • oz. kmetijskih zemljiščih nerealni, ker kataster ne evidentira tekoče stanje spreminjanja namembnosti zemljišč Po oceni na osnovi fotogrametrije se ocenjuje, da je teh površin cca. 20% Stalež živine v zasebnem sektorju po občinah in odkup : (ton oz. ooo 1 ) TABELA B/ l Bežigrad 1976 1981 index 1976 Moste 1981 Index Šiška 1976 1981 lndex Vič 1976 1981 Index govedo - vse 1859 1963 106,1 3313 3813 115,1 5444 6059 111,3 12275 14215 106 krav 922 926 100,4 1653 1691 102,3 2635 2962 112,4 5847 6630 113 • konji 147 67 45,6 387 288 69 322 193 59, 9 1846 1264 68 prašiči 463 374 73,4 403 773 191.8 646 476 73,7 . 3903 2826 72 odkup živine : -• klavno govedo 95 177 186,3 222 416 187,4 490 . 616 125,7 1584 1324 84,7 prašiči - 15 - 53 89 167,9 1 . 2 . - - 21 ~š teleta - - - 3 9 28 12 42,9 65 15 23,1 mleko v 000 1. 371 702 189,2 1031 1383 134,1 3101 3677 118,6 4133 5091 123,2 STALEŽ ŽIVINE (popis 1981) TABELA U / 2 zasebni sektor Lj. INDEX družbeni sektor INDEX 1976 1981 1976 1981 govedo - skupaj 23.991 26.050 108,5 3.160 4.127 127,5 krave 12.057 12.209 101.2 958 871 90,9 konji 2.702 1.790 66.2 ' - - - - prašiči 5.415 4.449 82,1 ovce 75 359 478 • ODKUP ŽIVINE DRUŽBENI IN ZASEBNI SEKTOR - SKUPAJ (statistika ) v tonah oz. litrih "> družbeni sektor zasebni sektor index skupaj index 1976 1981 index 1976 1981 družbeni - zasebni prašiči - - - 54 127 235,2 54 127 235,2 klavno govedo 645 1.373 219.9 2391 2551 106,7 3036 394 129,2 teleta 23 3 96 36 37,5 119 39 32,8 mleko 3.789 3.896 102.8 8.636 10.853 125,7 12.425 14.743 118,6 PREDLOG Na podlagi 194. in 195. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16112) in 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni Ust SRS, št. V82 in 26413) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne. 1983 in na.seji zbora krajevnih skupnosti dne. 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen V 1. členu odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 —1985 (Uradni list SRS, št. 12/82) se besedi »posebni davek« nadomestita z besedo »prispevek«. 2. člen V 2. odstavku odloka se besedi »posebni davek« nadomestita z besedo »prispevek«. 3. člen V 3. členu odloka se besedilo »usmerjajo v samoupravni sklad« nadomesti z besedilom »zbirajo v samoupravnem skladu«. 5. člen se črta. 4. člen 5. člen Dosedanji 6. člen postane 5. člen ter se spremeni tako, da se glasi: »Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih Potreb ter splošnih družbenih potreb. Obračunava in plačuje se na način, ki je z zakonom o obračunava-nju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.« 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 19£3. Številka: Ljubljana: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE- POLJE Niko LUKE£ OBRAZLOŽITEV Skupščina SRS je na sejah zborov dne 25. julija 1983 sprejela zakon ° spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju-sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju / 982—/ 985. Zakon je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26—83. Vsebinske spremembe, ki so uzakonjeni s tem zakonom, so naslednje: —za intervencije se ne predpisuje posebni davek iz osebnega dohodka delavcev, temveč prispevek, —sredstva zbrana v obliki prispevka se zbirajo v skladih za interven-cije, ‘Ustanovljenih po določbah 12. in 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. I—79), medtem koso se po dosedanji ureditvi usmerjala v sklade, — določa se osnova in način obračunavanja ter plačevanja prispevka 1ako, kot je določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti po zakonu o obračunavanju "t plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33—80 in 23—83). Po dosedanji ureditvi je bilo določeno, da se obračunava in plačuje posebni davek tako, kot je določeno za davek iz osebnega dohodka delav- cev po zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, —določeno je, da je pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane zadeva posebnega družbenega pomena. Na podlagi veljavnega občinskega odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—/ 985, ki je bil sprejet 25. marca 1982 na podlagi dosedaj ve ■ ljavnega republiškega zakona, se v občini Ljubljana Moste-Polje plačuje 0,40% posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane. Sredstva se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane. Da bi zadržali dosedaj dogovorjeno obliko zbiranja sredstev za intervencije v proizvodnji hrane, je potrebno veljavni odlok uskladiti z novelacijo republiškega zakona. Predlagane spremembe pomenijo le prekvalifikacijo sedanjega posebnega davka iz osebnega dohodka delavcev v prispevek iz osebnega dohodka delavcev in ne pomenijo novih ali povečanih obveznosti za zavezance. Zato predlagamo, da se odtok uporablja od L januarja 1983. Spremembe dosedaj veljavnega odloka predlagamo tudi zaradi tega, ker se po dosedanji ureditvi, po kateri gre za davek iz osebnega dohodka delavcev, bistveno izkrivljeno prikazujejo ta sredstva kot sredstva za splošne družbene potrebe, čeprav to niso, saj se takoj usmerjajo v samoupravne sklade za intervencije v proizvodnji hrane, bremenijo pa proračune družbenopolitičnih skupnosti. Ta sredstva je treba izločiti iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti. Poleg tega'pa bi zaradi omejene rasti sredstev za splošne družbene potrebe, v katera zaenkrat spadajo ta sredstva, bilo bistveno oteženo oziroma onemogočeno izvajanje programa proizvodnje hrane, saj bi dovoljena rast sredstev za splošne družbene potrebe in s tem tudi sredstev zbranih s posebnim davkom iz osebnega dohodka, zavrla izpolnjevanje sprejetega programa. Občinska uprava za družbene prihodke DIREKTOR: Janez RUDOLF Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je osnutek odloka obravnaval na 71. seji dne 23. avgusta 1983 in ugotovil, da se s predlaganim odlokom zavezancem za plačilo teh sredstev ne nalagajo nove aU povečane obveznosti. Zato je osnutek prekvalificiral v predlog in predlaga zboroma skupščine, da sprejmeta odlok po enofaznem postopku. IZVRŠNI SVET: Predsednica: Gabrijela JELEN BELEŽKE: z Izvršni svet skupščine Ljubljana Moste-Polje je na svoji 71. seji, dne 23.8.1983 obravnaval Informacijo o stanju trgovine in delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje ter jo z dopolnitvami predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v obravnavo in sprejem. Predlagane ugotovitve in zaključke izvršnega sveta ter pripombe, usmeritve in sklepe iz razprave v družbenopolitičnih organizacijah in zborih skupščine občine bodo predstavljale podlago za planske obveznosti pri posameznih nosilcih plani- ri ranja. Obveznosti bodo vključene v resolucijo za leto 1984 in 1985 ter v morebitne spremembe in dopolnitve srednjeročnih planskih aktov ter bodo tudi podlaga za oblikovanje dolgoročnega plana občine do leta 2000. INFORMACIJA o stanju trgovine In delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje Informacija je izdelana z namenom seznanitve s stanjem, problemi in položajem trgovine v občini Ljubljana Moste-Polje ter z namenom, da se prikažejo možnosti razvoja trgovine v občini. Ta informacija bo zlasti za maloprodajno trgovino, lahko služila kot osnovo za širšo družbeno akcijo za izenačitev oz. zboljšanje pogojev bivanja in s tem preskrbe v občini ter s tem rešitev najbolj perečih problemov. V informaciji so tudi na kratko nakazani problemi s katerimi se sre- čuje pri svojem poslovanju trgovina debelo in zunanje trgovinske organizacije. v RAZVOJ TRGOVINE ZA OSNOVNO PRESKRBO Značilnost občine Ljubljana Moste-Polje v zadnjih desetih letih je hitra urbanizacija našega območja in vzporedno s tem velik prirast prebivalstva v tem obdobju. S povečanim številom prebivalstva pa se pojavlja problem v spremljajočih dejavnostih, zlasti problem zadovoljive oz. zadostne oskrbe prebivalstva z osnovnimi življenjski potrebščinami. Po statističnih podatkih je imela občina,v letu 1976 57.692 prebivalcev in konec leta 1982 68.097. Če primerjamo statistične podatke o številu poslovalnic trgovine v naši občini za nekaj let nazaj, ugotovimo, da se stanje od leta 1976 do leta 1980 v bistvu ni spremenilo. Pereči problemi na področju preskrbe, ki so nastali v obdobju do leta 1976 so se prenesli in se še poglobili v prejšnjem srednjeročnem obdobju. V letih 1976—1980 ugotavljamo, da trgovina ni sledila nastajajočim potrebam občanov. V prejšnjem srednjeročnem obdobju se je dogradila stanovanjska soseska Stepanjsko naselje dograjevala pa sc je tudi soseska v Novih Jaršah in preko individualne gradnje naselile stare soseske v Polju, •Slapah, Zalogu in Novem Polju. Skokovitemu porastu števila prebivalstva pa trgovina ni sledila. Problemi na tem področju so bili zlasti pereči v letih 1976—1978, ko trgovske organizacije niso izpolnjevale svojih planskih obveznosti in so izgradnje trgovin, zaradi zaostrenih pogojev, zlasti pa pomanjkanja lastnih sredstev prenašale iz enega leta v naslednje leto. Na drugi strani pa je občina ravno v tem obdobju zabeležila največji porast števila prebivalstva. Stanje na področju maloprodajne trgovske mreže se je izboljšalo z izgradnjo trgovin v Stepanjskem naselju (Name in E centra), v Zalogu (SP trgovine in železnina), v naslednjih letih pa so bile zgrajene še trgovine v Hrušici, Novih Fužinah, v Senožetih, v Novih Jaršah je bil zgrajen E center, v Polju je bila stara Mercator trgovina preurejena v diskont trgovino, nova pa zgrajena v Slapah. Poleg tega so bile večje prenove oz. adaptacije trgovin tudi v Zadobrovi, Snebcrjih in Dolskem. Z izgradnjo nove tržnice v Mostah pa je občina pridobila tako na povečanju zaprtih kot odprtih prodajnih površinah za kmetijske izdelke. 'n V tabeli 1: Stanje trgovine po Občinah v letu 1980 je prikazano stanje posameznih strok trgovine v Ljubljani. Osnovne oz. uradne podatke po občinah smo prevzeli po statističnih letopisih, dočim smo grupacijo strok izvedli na osnovi navodil za izpolnjevanje obrazcev TRG 41. Ker statistični podatki niso obdelani po posameznih krajevnih skupnostih, smo podatke obdelali sami in sicer so nam bili osnova statistični obrazci Zavoda SR Slovenije za statistiko. Pri obdelavi podatkov po krajevnih skupnostih pa smo ugotoviti, da so bili zajeti tudi nekateri podatki iz krajevnih skupnosti občine Center, zato se tabela 2: razvitost strok trgovin po krajevnih skupnostih občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 nekoliko razlikuje od tabele 1. V tabelah so zajete enote maloprodaje razen enote v katerih se vrši prodaja mimo prodajaln. V prodajo mimo prodajaln pa se štejejo odprte in polodprte stojnice na živilskem trgu ali na ulici, potujoče prodajalne in prodaja na drobno neposredno iz skladišč. Posledica takega zajema je, da v tabelah niso zajete vse prodajne enote v občini (nepopoln zajem prodajaln v novi tržnici). V občini je bilo leta 1980 55 trgovin z živili in 40 trgovin z neživil-skimi proizvodi (Tabela 2: razporeditev strok trgovine v letu 1980 po krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje). Največ jih je bilo uvrščenih v stroki živila in gospodinjske potrebščine, saj so to trgovine v katerih se prodajajo tako živila, meso, sadje in kruh (in sicer 23). Nafo jim sledi stroka trgovina z mesom, perutnino in ribami, ki je v glavnem locirana v mestnem predelu občine. Tema dvema strokama je sledila stroka trgovine z mešanim blagom. To so trgovine v katerih je struktura prodaje naslednja: približno 50 % trgovina z živili in 50 % trgovina z neživilskim blagom. Ta trgovina je locirana izven občinskega središča in je za take predele tudi odgovarjajoča (KS Dolsko, KS Jože Moškrič-Ciril, KS 25. maj in KS Zelena jama). Na zadnjem mestu sta stroki sadje in zelenjava ter prodaja kruha in mleka, za kateri lahko ugotovimo, da sta locirani v centru občine (Moste, Kodeljevo), dočim v novih stanovanjskih soseskah ter v soseskah v primestnem predelu občine teh strok ni. Trgovina z neživilskim blagom je bila v občini zastopana s 40 enotami. Ugotovimo lahko, da večjega napredka na področju neživilskih strok ni bilo. Večji porast števila prodajaln v neživilski trgovini je bil zabeležen z izgradnjo poslovnega centra v Mostah (od leta 1973 do 1978). V tem času so začele z obratovanjem specializirane trgovine (Semenarna, Tkanina, Veletckstil, Drogerija). Z dokončno izgradnjo tega centra so potrebe po specializiranih obratovalnicah, razen po galanteriji, časopisih, glede na bližino in razvitost trgovskega centra v Ljubljani, pokrite. Največj prodajaln v živilskih strokah je imel Mercator Rožnik TOZD Golovec in sicer 23, razlika do 55 pa odpade na 18 organizacij, ki so imele na območju občine največ tri enote (Emona—Mesna industrija Zalog, Mercator—TMI, Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, itd.). 94,47 % prodajnega prostora živilske trgovine odpade na organizacije z sedežem na območju Ljubljane in le 5,53 % prodajnega prostora na organizacije izven mesta Ljubljane. TABELA 3: Neto prodajna površina na prodajalno v Ljubljani v letu 1980: trgovina na drobno z živili trgovina na drobno skupaj OBČINA neto prod. površV prodajal, v m2 neto prod. površina/ prodaj, v m2 1. Moste 98,47 98,51 2. Moste x 102,20 105,19 3. Bežigrad 148,70 220,45 4. Center 200,10 148,66 5. Šiška 85,21 113,74 6. Vič 61,21 78,94 7. Ljubljana 127,33 136,41 Moste x: podatki vsebujejo popravek zajema enot TABELA 4: Neto prodajne površine trgovine v letu 1980 v občini Ljubljana Moste-Polje Razred prod. površine v m2 Štev. prod. živil, strok Delež Št. prod. neživ, strok Delež 0-30 19 34,55 16 40,00 31 -60 15 27,27 7 17,50 61 - 100 7 12,73 8 20,00 101 -200 6 10,91 — — 210 - 300 4 7,27 2 5,00 301 - 500 3 5,45 7 17,50 nad 501 1 1,82 — - V Ljubljani odpade na posamezno prodajalno v trgovini na drobno 136,41 m2 v trgovini z živili. Z upoštevanjem izvedenih popravkov zasede občina Ljubljana Moste-Polje v Ljubljani predzadnje mesto in sicer odpade na trgovino na drobno (skupaj živilska in neživilska trgovina) 105,19 m2 in na trgovino z živili 102,20 m2 na prodajalno. Ugotavlja se, da je struktura trgovin po velikosti neustrezna, saj je bilo samo osem trgovinskih enot v občini v letu 1980 večjih od 200 m2. V občini prevladujejo manjše trgovine, 35 % trgovin je manjših od 30 m2, dočim le 14 trgovin presega povprečje, ki odpade na trgovino v občini. V neživi Iških strokah je 16 prodajaln oz. 40 % vseh neživilskih prodajaln uvrščenih v razred z površino do 30 m2, vendar je v to število vključenih 12 kioskov. V neživilsko stroko spadajo po klasifikaciji tudi šest bencinskih črpalk in sicer dve v razredu 201—300 m2 in v štiri v razred 301—500 m2. V neživilski stroki sta tudi dve prodajalni TZO Dobrunje in sicer v Zadobrovi in Zadvoru, ki prodajata kmetijska zaščitna sredstva. trgovina po tipih Po statističnih podatkih je 37 % živilske in 22 % neživilske trgovine klasičnega tipa. Samopostrežnega tipa trgovin z neživih v občini ni, v živilski stroki pa imamo 17 samopostrežnih trgovin. Kioski se v živilski stroki pojavljajo v stroki sadje in zelenjava (leta 1980 je obstajal en kiosk), večje število pa je kioskov v neživilski stroki in sicer 11 (časopisi, itd.). Poleg teh statistika uvršča v neživilsko trgovino tudi črpalke (v letu 1980 jih je bilo na območju občine šest). Iz strukture trgovin po velikosti ter tipov trgovin lahko ugotovimo, da so trgovine v občini v velikem številu primerov starejše ter bi z manjšimi obnovami, z boljšo opremljenostjo ter boljšo organizacijo dosegli tudi večje ekonomske učinke. SPREMEMBE V TRGOVINI NA DROBNO OD LETA 1980 DO 1983. LETA V občini je leta l 980 odpadlo na prebivalca 0,145 m2 neto prodajne Površine trgovine na drobno oz. 0,085 m2 neto prodajne površine tr-Sovine na drobno z živili (tabela 5 in tabela 6). Osnovna preskrba oz. že pogledamo podatke v primerjavi z ostalimi občinami lahko ugotovimo, da je v Ljubljani občina Ljubljana Moste-Polje z 0,085 m2 prodajne površine na prebivalca na zadnjem mestu (za Ljubljano je to Povprečje 0,171 m2). Po drugi strani pa iz podatkov lahko ugotovimo, da imamo v naši občini v obdobju 1976—1980 drugo največjo stopnjo tasti prebivalstva v Ljubljani in sicer 4,0 %. Če po drugi strani pogledamo podatke po krajevnih skupnostih lahko ugotovimo, da povprečje občine in Ljubljane presegajo KS Moste in KS 25. maj, KS Dolsko, dočim se občinskemu približujejo KS Polje, KS Zelena jama 'n KS Sotočje. Druga območja pa so bila znatno pod povprečjem Ljubljane in občine. Omenili smo že, da se je intenzivna gradnja trgovin zaradi kasnitev Pri izvajanju planskih nalog začela šele v zadnjih dveh letih prejšnjega °bdobja, ter.se nadaljevala v prvih letih srednjeročnega obdobja 1981—198$. V teh letih so bili doseženi veliki uspehi. Ugotovimo lahko, da je z izgadnjo trgovin (seveda tako ob določenem tipu kakor velikosti in strukturi prodaje) lahko zadostimo potrebam določenih Predelov občine. Tako je bila rešena zadovoljivo osnovna preskrba v Novih Jaršah (E penter), v Hrušici (Mercator Rožnik TOZD Golo-yec — SP), ViNovih Fužinah (Mercator Rožnik TOZD Golovec — SP >n Mercator — Sadje zelenjava — trgovina v kontejnerju), v Slapah (Mercator Rožnik TOZD Golovec — izgradnja nove SP in prenova stare v diskont trgovino), v Senožetih (E Merkur TOZD Maloprodaja - SP), v DOLSKEM (Mercator Rožnik TOZD Golovec - SP) ter Popolnitev ponudbe v Mostah z izgradnjo tržnice. Poleg gradenj so bile izvedene tudi adaptacije že obstoječih trgovin in sicer v Mostah (Mercator Rožnik TOZD Golovec — SP), Zeleni jami (Emona Merkur TOZD Maloprodaja — SP), Stepanjsko naselje (Nama — fazširitev prodajnega prostora), v Polju (E MIZ). Manj aktivna je bila neživilskar oz. specializirana trgovina, kjer so u*le v tem obdobju aktivirane prodajalne — kioski za časopis in dve tekstilni prodajalni in sicer v Polju in na Letališki cesti (Jugotekstil ONA—ON). V okviru kmetijske zadruge je bila zadovoljivo razrešena tudi preskrba z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo (trgovine so v Besnici, Dolskem, Zadobrovi in Dobrunjah. V Zadobrovi je trenutno v postopku tudi razširitev trgovine za potrebe kmetijstva). Omeniti moramo tudi (čeprav po statistični klasifikaciji ne spada v to grupacijo), da je Kurivoprodaja na Letališki cesti povečala svoje od-Prte in zaprte prodajne prostore. Na koncu lahko ugotovimo, da v občini v letošnjem letu odpade v Povprečju 0,191 m2 neto prodajne površine trgovine na drobno (živilska in neživilska trgovina) na prebivalca oz. 0,124 m2 neto prodajne Površine živilske trgovine na drobno na prebivalca. V tem izračunu so *ajete nove enote trgovine od leta 1980, razen tržničnih prodajaln. Bračun po krajevnih skupnostih nismo izvedli, ker so zadnji statistični Podatki po krajevnih skupnostih po popisu leta 1981, anketa o trgo-vioi za leto 1982 pa šele v obdelavi. . Stanje preskrbe po posameznih krajevnih skupnostih se je znatno 'zboljšalo, čeprav po drugi strani ugotavljamo, da so v občini še vedno Predeli, ki preskrbe še nimajo zadovoljivo rešene (KS Šmartno, KS Klopce; KS Novo Polje in KS Zadoborova). V reševanju pa je v letu 1983 tutli problematika oskrbe s sadjem in zelenjavo (KS Polje, KS Novo Prolje in Zadobrova — Sneberje, Stepanjsko naselje). Pri pridobivanju novih površin trgovine je s svojimi sredstvi sodelo-v3la tudi Razvojno-gospodarska skupnost občine, ki je v občini kreditnih sredstev namenila za razvoj osnovne preskrbovalne mreže od !eta 1975—1983 44 mio din. Sredstva so bila dodeljena na osnovi Programa Razvojno-gospodarske skupnosti. Ena od osnovnih nalog po tem programu je namreč tudi pospeševanje razvoja deficitarnih področij gospodarstva in sicer razvoj maloprodajne trgovske mreže m razvoja deficitarnih storitvenih strok drobnega gospodarstva, ki služijo občanom za zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb. S sredstvi Razvojno-gospodarske skupnosti se je posredno omogočila izgradnja tržnice v Mostah, trgovin v Zalogu, Senožetih, Štepanjskem naselju, Emona center Nove Jarše, Hrušica, Dolsko, TZO Dobrunje — trgovina, skladišče in zbiralnica mleka, ter adaptacija več obstoječih trgovin v občini. NABAVA BLAGA IN OSKRBA TRGOVIN Z BLAGOM Trgovina na drobno nabavlja blago v glavnem preko notranjih dobaviteljev (grosistov, ki so v okviru večjih organizacij), delno pa tudi preko zunanjih dobaviteljev. V glavnem so dobavitelji za vse vrste blaga (osnovna živila, ostala živila in drugo blago) iz Slovenije. Raznolikost dobaviteljev je pri kruhu.in pecivu (Žito, Pekarne Grosuplje, Škofja Loka, Vrhnika, Domžale) in mesu (Delikatesa, MIZ, Perutnina Zalog, PP Pivka, itd.). Trgovina z. zunanjimi dobavitelji sklepa samoupravne sporazume o poslovnem sodelovanju, kar ji omogoča kontinuirano in boljšo dobavo blaga. Oskrba surovin s proizvodi je organizirana različno od vrste proizvodov — kruh, mleko, meso, sadje, zelenjava, itd. vsakodnevno, ostala živila' enkrat do dvakrat na teden, neživilski artikli odvisno od povpraševanja, drugače pa na osnovi letnega in mesečnega plana oskrbe. Del proizvodov poslovalnice naročajo same direktno pri proizvajalcu (kruh, mleko, itd.), vendar pa je ta način oskrbe prodajaln vezan na že sklenjene samoupravne sporazume o preskrbi. Pri planu nabave blaga oz. oskrbe poslovalnic sodelujejo oz. vplivajo na izbor posameznih vrst blaga tudi poslovne enote. Taka oskrba z blagom oz. dobava blaga, v kolikor ne prihaja do izrednih primerov zadošča za zadostno oskrbo trgovin. Problemi s katerimi se srečujejo v organizacijah trgovine so: 1. pomanjklanje proizvodov na trgu a) še vedno je v veljavi odlok o omejitvi prodaje osnovnih proizvodov široke potrošnje in sicer: pralni prašek — 1 zavitek ne glede na težo, olje — 2 1, sladkor — 2 kg b) pomanjkanje proizvodov zaradi večje usmeritve proizvodnje v izvoz in zaradi restrikcijskih ukrepov pri uvozu repromateriala. c) pomanjkanje proizvodov zaradi večje usmeritve proizvodnje v izvoz in zaradi restrikcijskih ukrepov pri uvozu repromateriala c) včasih tudi načrtno zadrževanje proizvodnje pri proizvajalcih in s tem pritisk na doseganje večjih cen, na kar pa trgovina ne more vplivati 2. zahteva proizvajalcev po devizni udeležbi pri nabavi repromateriala in surovin (olje, kava, čokolada) in avansiranje naročenega blaga (sladkor, meso, moka). Problemi se pojavijo, ker notranja trgovina nima deviznih sredstev, niti zadosti dinarskih sredstev, krediti pa so zaradi visokih obresti predragi, saj z dohodkom pri osnovnih živilih tega ne morejo pokriti (28 % —ne in tudi 33 %-ne obresti) 3. zamrznjene marže 4. na fizični obseg prodaje vpliva tudi padanje življenjskega standarda oz. kupne moči prebivalstva. 5. problem samoupravnega povezovanja s proizvodnjo, kjer organizacije trgovine ugotavljajo, da je trgovina zaradi neinteresa proizvodnje ter včasih premajhnih kapacitet neinteresantna proizvodnji. Preskrba s kmetijskimi živilskimi pridelki je organizirana samoupravno v okviru SIS za preskrbo. Sklenjen je družbeni dogovor o organiziranju proizvodnje in prodaji kmetijskih živilskih pridelkov. SIS za preskrbo vključuje organizacije iz vse Jugoslavije, ki proizvajajo živila in jih prodajajo tudi v Ljubljani. Pozitivni vpliv takšne samoupravne organiziranosti, se kaže v odpiranju Ljubljane ponudnikom zlasti iz vrst velikih kmetijskih proizvajalcev iz vse Jugoslavije in v opredelitvi ljubljančanov, da bomo dolgoročno reševali vprašanja preskrbe s kmetijskimi živilskimi pridelki. Tekoči programi .preskrbe z osnovnimi živili se uresničujejo v okviru letne bilance, ki jo sprejme izvršni svet mesta Ljubljane. Pri ocenjevanju realizacije prehrambene bilance ugotavljamo, da je bila preskrba tudi ob manjši ponudbi nekaterih živil dokaj dobro ob-vladovana, kar je brez dvotna rezultat samoupravne organiziranosti. Poudariti je, da je na oskrbo Ljubljane vplivala tudi nezadovoljiva oskrbljenost širšega jugoslovanskega prostora, ki je oskrbi povzročala dodatne težave, te bodo prisotne vse dotlej dokler ne bo širše tržišče enakomerno in dolgoročno oskrbljeno z najvažnejšimi prehrambenimi proizvodi. Stabilnejšo preskrbo si Ljubljana prizadeva zagotoviti predvsem skozi večja vlaganja v razvoj kmetijstva — tako družbenega kot družbeno organiziranega. V okviru samoupravne povezanosti je tako lažje zagotavljati zadostne količine hrane, v okviru mesta so oblikovane tržne rezerve najpomembnejših živil, ki naj bi v končni fazi zadoščale za 60 dnevno porabo. V fazi večjih nakupov in pomanjkanja posa- * meznih artiklov so se rezerve izkazale kot učinkovit faktor za umiritev tržišča. Oblikovanje rezerv vodi Komite za trgovino in preskrbo, gostinstvo in turizem. Živilski trgi v Ljubljani dopolnjujejo zelo slabo razvito mrežo trgovine s sadjem in zelenjavo in tudi skromen izbor blaga, ki ga nudi trgovina. Obenem so živilski trgi mesto, ker pridejo občani v stik s predelovalci. Ocenjujemo, da krijejo občani z nakupom na živilskih trgih dobro tretjino potreb po sadju in več kot četrtino potreb po povrtninah. Z izgradnjo pokrite in odprte tržnice ter dvonamenskim zakloniščem v Mostah se je oskrbljenost občanov bistveno izbolj- , šala. V novi tržnici ki ima skupno 2.400 m2 uporabnih površin je dobilo mesto ribarnica, mesnica, drobna obrt in prodaja , sadja ter vrtnin. . ! Na centralnem trgu je TOZD organizirala prostor za prodajo kmetijskih pridelkov. Problemi, ki peste TOZD Živilski trgi so zlasti: — zaradi povečanja števila prebivalstva na tem območju se že pojavljajo pomanjkanja prodajnega prostora, zlasti na odprtem delu. Na centralnem trgu še vedno ni rešeno vprašanje pokritega dela za sadje in zelenjavo, zlasti v zimskem času, skladišč v neposredni bližini ter nerešen prometni režim. Dvonamenska zaklonišča v tržnici Moste začasno pokrivajo povpraševanje po skladiščnem prostoru. TOZD Živilski trgi je z izgradnjo občinske tržnice (Moste, Bežigrad) delno rešil problem oskrbe s kmetijskimi pridelki n teh področjih. Sedaj imajo živilski trgi v načrtu ureditev osrednje tržnice in jo sodobno opremiti. KADRI, ZAPOSLOVANJE IN OSEBNI DOHODKI Zaostreni pogoji gospodarjenja so vplivali, da so trgovske organizacije na področju zaposlovanja delavcev zaustavile priliv kadrov. Primanjkljaj delovne sile nadomeščajo s prerazporeditvijo delacev, boljšo organizacijo, z rednim šolanjem štipendistov in hkrati pa z izobraževanjem ob delu. Pojavlja se problem pridobitve ustreznih kadrov v manjših prodajalnah, ter prodajalnah, ki so locirane širom Slovenije. Odpovedi, bolniški dopusti so namreč vzrok, da delavcev primanjkuje, ustrezne delovne sile pa (KV, VKV) v tolikšnem številu ne izobražujejo. Problemi so tudi z ustrezno kvalificirano delovno silo v klasični trgovini in za delo na blagajnah. Glede na ustrezno sprejete ustneritve ne povečujejo zaposlovanje, pojavlja pa se problem ustrezne delovne sile, ki bi zagotovila nemoteno delo in strokovno ponudbo. V trgovini je namreč zaposlena ženska delovna sila. Vzporedno s tem, pa se pojavljajo problemi z varstvom ter boleznine. Zaviralni faktor pri zboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih v prodajalni je delovni čas (turnu-sni) in osebni dohodki v trgovini. Iz izvedene ankete lahko ugotovimo, da je v prodajalnah cca 10 % nekvaliRtirane in 2 % polkvalificiranih delavcev, 73% delavcev je kvalificiranih, 15 % pa visokokvalificirane delovne sile. Iz odgovorov na našo anketo je tudi razvidno, da ima v povprečju največ delavcev — trgovcev glede na kvalifikacijo osebni dohodek konec junija 1983 le med 11.810 (Mercator — Rožnik TOZD Golovec) in 13.000 (Mercator—Sadje zelenjava). Večji osebni dohodki so zabeleženi v trgovini z neživilskimi proizvodi, kjer so nekatere enote dosegle ob polletju povprečni OD na prodajalca 17.000 din (Cvetličarne). EKONOMSKI POLOŽAJ TRGOVINE Na območju občine ima sedež samo 7 organizacij in sicer: a) s področja trgovine na drobno — Emona Merkur TOZD Maloprodaja in sicer v živilski stroki — in Jugotekstil ONA-ON v tekstilni stroki b) s področja trgovine na debelo — Avtonabava iz stroke trgovine z deli, vozili na debelo — Emona BC TOZD Prehrana iz stroke trgovine z raznimi živili in proizvodi na debelo — Emona BC TOZD Centromerkur iz stroke trgovine s tkanino in konfekcijo na debelo — Unija papir TOŽD Papir servis iz stroke trgovine z industrijskimi odpadki na debelo c) v stroki zunanje trgovine z živilski mi proizvodi ima v občini sedež Emona Commerce TOZD Globus. V obeh organizatijah je bilo konec leta 1982 zaposlenih 2.190. Iz prikaza bomo izvzeli ljudi Unija papir TOZD Papir servis, ker je to organizacija, ki se ne ukvarja s preskrbo temveč z zbiranjem odpadnega’papirja ter vse skupne službe v trgovinskih organizacijah. Struktura organizacij v trgovini se je zadnjih 10 let močno si eminjala. Vzrok temu je sprememba klasifikacije dejavnosti, na območju občine pa se je preselila tudi SOZD Emona z nekaterimi organizacijami. Trgovina je konec leta 1982 dosegla 13.423 mio din celotnega prihodka in 1.677 mio din dohodka. Porabljena sredstva so se povečala v višini kot celotni prihodek (za 23 %), dohodek pa za 32,5 %. Na ekonomski položaj trgovine je v veliki meri v zadnjih letih vplivala zamrznitev razlik v ceni (že od leta 1979). V lanskem letu je sicer od 1.5. do 31.7. sledila odmrznitev, vendar je ob ponovni odmrznitvi delež trgovine ostal naprej zamrznjen v absolutnem znesku. Zamrznitev velja še vedno, velja pa tudi, če se povečajo proizvajalčeve cene, s tem da delež trgovine ostane še naprej zamrznjen v absolutnem znesku. Na račun te odmrznitve cen je tako trgovina v lanskem letu, v primerjavi z letom 1981 dosegla nekoliko boljše rezultate kot v prejšnjih letih. Glede nato, da je ena od osnovnih nalog trgovine zadostna in s tem zadovoljiva oskrba tega oz. prodajaln s proizvodi, mora trgovina ob povečanem ali celo normalnem povpraševanju po nekaterih izdelkih, medtem ko proizvodov na trgu ni, zavestno pristati na za trgovino slabše pogoje dobav (avansiranje, itd.), kar pa vpliva na dosežene rezultate in s tem na investicijsko sposobnost trgovine. Iz pregleda sredstev za reprodukcijo je razvidno, da je trgovina v letu 1982 ustvarila za 25 % več sredstev za reprodukcijo kot v prejšnjem letu (gospodarstvo 33 %). Veliko bolj so se povečala sredstva za združevanje iz poslovnega sklada in sicer za 69 %, dočim so se v gospodarstvu povečala za 53 %. Posledica takega povišanja so manjša sredstva organizacij za reprodukcijo. Po odštetju anuitet za dolgoročne kredite je tako trgovini v letu 1982 ostalo 186.598 tisoč din prostih sredstev za investicije. V primerjavi z letom 1981 so ta sredstva manjša za 18%. V tabeli 7 sredstva za reprodukcijo so prikazana prosta sredstva za nove investicije po organizacijah trgovine. Ugotovimo lahko, da rezultati niso zadovoljivi. Emona Commerce TOZD Globus pa je morala obveznosti, ker so sredstva za reprodukcijo v obeh letih premajhna, odplačevati iz skladov, ki so bila formirana v prejšnjih letih. SREDSTVA IN VIRI SREDSTEV Če na koncu pogledamo še sredstva in vire sredstev je imela trgovina konec leta 1982 10.257.583 tisoč din poslovnih sredstev oz. v primerjavi z letom 1981 so se povečale za 26 %. V uporabi je bilo 1.033,450 tisoč din osnovnih sredstev in so se povečala za 52,3 %. Glede na to, da so se popravki vrednosti-osnovnih sredstev povečali za 51,3 %, je sedanja vrednost osnovnih sredstev v trgovini višja za 42,7 %. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev se je v letu 1982 povečala za 3,5 % in znaša 41,25 %. Obratna sredstva so v primerjavi z letom 1981 fiorastla 14,1 %. Največji porast beleži trgovina na drobno (45,3 %) in najmanjši zunanja trgovina (3,1 %). Če pogledamo strukturo obratnih sredstev vidimo, da se je zmanjšal delež denarnih sredstev in povečal delež terjatev. Delež denarnih sredstev, ki pa so tudi najbolj likvidna sredstva se je najbolj zmanjšal v trgovini na drobno (za 30,3 %), dočim je trgovina na debelo zabeležila pozitivno rast (45 %). Nominalno gledano so se terjatve povečale za 252.490 tisoč din, najbolj pa so porastle nekatere terjatve in sicer za 306,1 % (v trgovini na debelo 1202,5 %). Vrednost zalog sc ni povečala le v zunanji trgovini. Med viri sredstev predstavljajo trajni viri 28,32 %, dolgoročni viri 9,81 % in kratkoročni 61,87% virov sredstev. Med viri obratnih sredstev so se dolgoročni krediti povečali za 26 % (in nominalno znašajo 112.613 tisoč din) kar je posledica močne investicijske dejavnosti v zadnjih letih. Kratkoročni krediti so se v trgovini na drobno povečali za 183,4, v trgovini na debelo za 51,8, v zunanje trgovini pa so se zmanjšali za 30 %. Kratkoročni krediti predstavljajo v strukturi kreditov še vedno prevelik delež (od 95,4 % v trgovini na debelo do 84,8 % v trgovini na drobno). Glede na značilnost trgovine, kjer se zaloge hitro obračajo, so pomemben kratkoročni vir obveznosti do dobaviteljev. V trgovini na drobno so se povečale za 40,9 %, a debelo pa 24,7 % (krite obveznosti so se povečale za 20,8 %). SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA MALOPRODAJNE TRGOVSKE MREŽE V srednjeročnem programu razvoja trgovske mreže so opredeljene oz. še nerealizirane naslednje naloge: — center osnovne preskrbe v Fužinah. Predračunska vrednost je 480 mio din. Začetek gradnje je predviden v letu 1984 in aktiviranje v letu 1986 — modernizacija obstoječe samopostrežne trgovine v Proletarski 4 (je bila realizirana že letos), priprava dokumentacije za preureditev trgovine v center osnovne preskrbe je načrtovana do leta 1985. Sama preureditev v center osnovne preskrbe pa se bo vršila v naslednjem srednjeročnem obdobju — priprava vse potrebne dokumentacije in gradnja samopostrežne trgovine v Zadobrovi. Predvideno aktiviranje trgovine je v letu 1986 — priprava dokumentacije in pridobitev investitorja za samopostrežno trgovino v Zg. Kašlju. Gradnja trgovine se bo vrnila v obdobju 1986—1990 — pridobitev zemljišča, investitorja in priprava dokumentacije za samopostrežno trgovino pod Urhom —izgradnja več manjših trgovin sekundarnega centra v Fi^-,^ , ?, . rnoibi ,;hlcl Za preverbo investicij. V centru so predvidene naslednje dejavnosti: pekarna, mesarija, sadje—zelenjava, cvetličarna, knjigama, tekstil, barve—laki, čistila in kozmetika — modernizacije in obnove trgovin, zlasti na izvenmestnem območju — opredelili lokaciji, pridobili investitorje, pripravili vso dokumentacijo in pričeli z izgradnjo trgovin med ulico bratov Rozmanov, Zaloško in Kajuhovo, v KS Šmartno, KS Nove Jarše — v sodelovanju s KS na podlagi prostorske preverbe opredelili lokacije za postavitev kioskov za prodajo sadja in zelenjave ter za prodajo toplih sendvičev, sokov, itd. ‘ian. v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo bomo za trgovine preko javnega natečaja poiskali investitorje ~ gradnja centra v Stepanjskem naselju, ki pa je odvisna od Pridobitve bančnih sredstev in preverbe programa pri komisiji PROBLEMI povezovanja trgovine s proizvodnjo Po uveljavitvi zakona o združenem delu so stekle aktivnosti, Povezovanja proizvodnih in trgovinskih organizacij združenega dela na osnovah skupnega prihodka in dohodka. Proces usklajevanja sklenjenih samoupravnih sporazumov je Potekal zelo počasi in zato v predvidenem roku, to je do konca leta 1981, niso bili usklajeni z zakonom vsi samoupravni sporazumi. V preteklem letu pa je število sklenjenih in evidentiranih samoupravnih sporazumov hitro naraščalo tako, da je bilo koncem leta 1982 pri Gospodarski zbornici Slovenije evidentiranih 245 sporaztlindV. Splošna pc$pa,,ugqtovljena za območje Jugoslavije kot tudi SR Slovenjjejg, da postopek samoupravnega sporazumevanja med trgoviij$jdiflijn proizvajalnimi organizacijami združenega dela poteka preppčasi. Predvsem poteka prepočasi dejansko združevanje |iij /Uiff$tiičevaoje združevanja dela in sredstev na osnovah skupnega prihodka. Uveljavljanje teh odnosov je šele na začetku. Vzrokiso med drugimi tudi: ~ neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem in nezainteresiran pjSS proizvajalnih organizacij združenega dela za Vzpostavljatije trajneših odnosov s trgovinskimi organizacijami *druženega dela na osnovah skupnega prihodka, ter pogojevanje dobav z vlaganji in avansiranje ter podobno, . — pri konjukturnih in deficitarnih proizvodnih sc proizvajalne organizacije pogosto niti ne odzovejo predlogom za sklepanje oz. usklajevanje samoupravnih sporazumov, — administrativno določanje cen in marž, zamrznitev marž v absolutnih zneskih, ki ostajajo zamrznjene tudi po odmrznitvi Proizvodnih cen in ne pokrivajo niti najnujnejših stroškov blagovnega prometa povzročajo v trgovini nujno prelivanje dohodka med posameznimi proizvodi, neodvisno od proizvodnje, — zapleten sistem obračunavanja skupnega prihodka in neizdelani normativi in standardi poslovanja, ki naj bi bili °snova razporejanja skupnega prihodka, . — subjektivni razlogi, zlasti pri tistih trgovinskih in proizvajalnih organizacijah, ki se ukvarjajo s prometom deficitarnih °ziroma suficitarnih proizvodov; prav tako pa tudi težnje za °hranitev boljšega ekonomskega položaja ustvarjenega s kupoprodajnimi odnosi. problem preregistracije zunanje trgovine V skupščinskih razpravah v SR Sloveniji je bilo ugotovljeno, je zunanjetrgovinska mreža preveč razdrobljena, in da u**rezna delitev dela v organiziranosti zunanje trgovine ni dolžena. Ker se zunanjetrgovinski posli opravljajo v preštevilnih organizacijah združenega dela, zato je zunanja trgovina predalo učinkovita. Za posamezne posle zunanjetrgovinskega Pfometa ter za posamezne stroke je registriranih preveč orga-n'.zacij združenega dela. Vkljub temu je še vedno prisotna tež-nja po širitvi zunanjetrgovinske mreže, zlasti proizvodnih organizacij za opravljanje zunanjetrgovinske mreže, poslov za a$tne potrebe, v nekaterih primerih pa tudi za druge. Trgovske 0rganizaci je pa želijo širiti svoje poslovanje na nove zunanjetrgovinske stroke, za katere do sedaj niso bile registrirane. Ker številne zunanjetrgovinske organizacije delajo za majhen gospodarski prostor, prihaja do podvajanja teh poslov v posameznih organizacijah in do medsebojne konkurence ne le doma, marveč tudi v tujini. Ugotovljeno je bilo, da je število delavcev v SRS, ki formalno izpolnjujejo pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov sicer veliko, vendar nekateri še vedno niso dovolj usposobljeni za izvozni prodor, predvsem na konvertibilno področje in za opravljanje kompleksnih poslov v tujini; še vedno je preveč delavcev usmerjenih na posle uvoza. Skupščina SR Slovenije je v obravnavi zajela tudi problematiko organizacije in razvoja zunanjetrgovinske mreže in zunanjetrgovinskih kadrov. Med drugim je predlagala, da naj Gospodarska zbornica Slovenije in Splošno združenje trgovine Slovenije pripravita predloge za spremembe v tistih primerih, kjer je za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa po posameznih skupinah proizvodov registriranih večje število organizacij združenega dela in katere organizacije združenega dela naj se med seboj povezujejo in združujejo, da bi na ta način racionalno izkoristile prednosti že razvite zunanjetrgovinske mreže doma in v tujini. Naloga je v izdelavi, predvidoma bodo rezultati znani konec avgusta. potrošniški sveti Za urejanje preskrbe občanov, reševanje problemov storitvene obrti, problemov komunale, stanovanjske problematike in podobnih problemov so bili v krajevnih skupnostih občine ustanovljeni sveti potrošnikov. Pri OK .SZDL pa konferenca svetov potrošnikov, ki preko krajevnih svetov poskuša razreševati v skladu s svojim programom (ki se vsklajuje s programi svetov potrošnikov po KS) in sprejetimi družbenimi usmeritvami ter v sodelovanju skupaj z organizacijami združenega dela nastale probleme. V glavnem so v vseh krajevnih skupnostih, ustanovljeni potrošniški sveti, vendar je konferenca svetov potrošnikov ugotovila, da je njihova aktivnost različna. Vzrok takemu stanju je: — v premajhni angažiranosti posameznih članov svetov potrošnikov (nemalokrat tudi zaradi neupoštevanja dogovorjenih dogovorov z organizacijami), — slabih kadrovskih rešitev oz. sestave svetov, — povezanost med organi in skupščino krajevne skupnosti s svetom potrošnikov je premajhna. Iz odgovorov na anketo, ki je bila posredovana v vse krajevne skupnosti se lahko ugotovi, da je bil odziv na anketo sicer slab, vendar pa v tistih krajevnilTskupnostih, da je bil odziv kjer so sveti potrošnikov aktivni, se tudi preskrbljenost in ostale težave pozitivno rešujejo. Glede na nakazane ugotovitve je ena od osnovnih oz. pomembnih nalog organov krajevnih skupnosti, za boljše in uspešnejše delo svetov potrošnikov v naprej, da le te ustrezno kadrovsko popolnijo, ter skupaj z njimi rešujejo nastale probleme. Le na taki osnovi se bo lahko do popolnosti uveljavila* vloga svetov potrošnikov in s tem omogočila tudi samoupravna organiziranost potrošnikov v posameznih krajevnih skupnostih in občini. ZAKLJUČEK Iz analize stanja maloprodajne trgovine na drobno je razvidno, da sc je stanje od prejšnjega srednjeročnega obdobja, ko je bil zaradi zatečenega stanja na tem področju ter velikega porasta prebivalstva zabeležen upad maloprodajne trgovske mreže na prebivalca, v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja znatno izboljšalo, tako da lahko ugotovimo, da stanje na področju maloprodajne trgovske mreže v občini ni več kritično. Seveda je stanje trgovine po naseljih različno, najbolj pa se je izboljšalo v novih stanovanjskih soseskah. V Jaršah je bil zgrajeni center, v Fužinah pa samopostrežna trgovina Mercator-ja TOZD Golovec in klasična trgovina Mercatorja-ja sadje—zelenjava. Vendar pa ostajajo še vedno problem primestne krajevne skupnosti. Ugotavlja se, da v krajevnih skupnostih Šmartno, KS Klopce, KS Novo Polj* in KS Zadobrova še vedno preskrba ni zadovoljivo rešena. Zato je osnovna naloga pospešena aktivnost za rešitev problemov drobnoprodajne trgovske mreže in sicer: a) v hribovitih predelih občine (Klopce, Vinje) — proučiti možnosti pridobitve investitorjev družbenega sektorja ter v zvezi s tem proučiti prostorske možnosti ustanovitve enot — ter na osnovi zakonskih možnosti, v kolikor zaradi neinte-resa (ekonomski faktor) enot družbenega sektorja ni možno ustanoviti, ustanovitev enot privatnega sektorja — modernizirati trgovine v Besnici, Javorju in Prežganju. b) v primestnih krajevnih skupnostih (Novo Polje, Bizovik) adaptirati oz. modernizirati opreme v trgovini in proučitev možnosti pridobitve investitorja ter prostora za trgovino v krajevni skupnosti Šmartno. Izvršni svet občine bo nosilcem investicij pod a. in b. posredoval pobudo, da vnesejo te obveznosti v letne plane, ter jih bo z resolucijo v letu 1984 in 1985 zavezal, da te investicije tudi realizirajo. c) v mestnem predelu občine v prvi fazi adaptacije trgovin oz.-modernizacije opreme v Povšetovi ulici in ulici Jana Husa (Mercator Rožnik TOZD Golovec) in Zaloški ulici (Žito TOZD Maloprodaja). Za modernizacijo drugih prodajnih enot, se da organizacijam pobudo, da adaptacije oz. modernizacije trgovin vnesejo v svoje letne plane in se jih s tem zaveže tudi v občinski resoluciji. Navedene akcije so stalnega značaja. Akcije se izvajajo v povezavi komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, krajevne skupnosti, banka, organizacije trgovine na širšem območju in Razvojno-gospodarska skupnost občine. Iz srednjeročnega programa razvoja je viden program širitve drobnoprodajne trgovske mreže. Glede na nakazane potrebe je potrebna prioritetna obravnava: — možnosti začasne širitve mreže preko postavitve kioskov V letu 1983 je izveden prvi in edini javni natečaj v Ljubljani za pridobitev investitorjev za postavitev prodajnih kioskov. Javni natečaj je bil namreč izveden na osnovi sprejetih usmeritev, da se za področja deficitarnih strok, ta deficitarnost začasno rešuje s prodajo v kioskih. Z javnim natečajem je omogočen enakopraven nastop vseh interesentov do investitorstva oz. do prodaje. Istočasno pa je možno tudi s strani družbenopolitične skupnosti hitreje in bolj učinkovito vplivati na preskrbo občanov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Naloga je v izvajanju. Pripravljen je plan postavitve za sedem krajevnih skupnosti, izveden je natečaj za pridobitev investitorjev. Trenutno investitorji pridobivajo potrebno dokumentacijo. Lokacije in dejavnosti so naslednje: 1. križišče Kavčičeve in Pokopališke ulice nasproti trgovine Mercator (KS Zelena jama) — sadje in zelenjava 2. ob Pokopališki št. 48 — nasproti šole Tiska in papirja (KS Zelena jama) — časopis, tobak, galerija 3. ob križišču Kajuhove in Rožičeve (KS Zelena jama) — sadje in zelenjava 4. I. bus postajališče po ZN ob Kajuhovi — Zaloški (KS Selo) — galanterija, časopisi, žetoni 5. samski domovi, Steletova (KS Štepanja vas) — prehrambena 6. severno od podhoda pod Litijsko (KS 25. maj) — sadje in zelenjava 7. ploščad ob Zaloški pred trgovino Mercator (KS Nove Fužine) — drobna storitvena obrt 8. vzhodni rob Zadobrovške ceste pred LB, PM, PTT (KS Polje) — prehrambena 9. severno od trgovine Mercator na neurejenem parkirišču (KS Novo Polje) — sadje in zelenjava 10. Trg oktobrske revolucije (KS Nove Fužine) — slaščičarska dejavnost. Za ostale krajevne skupnosti se bo plan postavitve izdelal v septembru. — v letu 1984 je osnovna naloga s področja izgradnja novih prodajal priprava gradnje primarnega centra v Fužinah. Da bi dosegli hitrejši razvoj trgovine pa je potrebno realizirati tudi naloge, ki so izven pristojnosti občine: — urediti vprašanje marž in sicer tako, da proizvodi ne bi prinašali izgub, kar bo vplivalo na izboljšanje finančne uspešnosti trgovine in s tem večje možnosti investiranja — glede na to, da samoupravno sporazumevanje med trgovino in proizvodnjo ne poteka v predvidenih okvirih bi zakonski predpisi, za izboljšanje obstoječega stanja morali zavezovati poleg trgovine tudi proizvodnjo, — pri preverbi oz. preregistraciji trgovinskih organizacij po posameznih organizacijah glede na sprejete kriterije, je potrebno vključiti poleg organizacij, gospodarske zbornice, združenja tudi občino, — za zagotovitev pridobitve kvalificirane delovne sile je potrebno primerno družbeno vrednotenje poklicev v trgovini. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in Izvršni svet skupščine občine se bosta s predlogi ukrepov ter pobudami za rešitev stanja vključevala v vse aktivnosti v mestu in republiki, ki bodo imele za cilj Urejanje ekonomskega položaja trgovine, njene akumulativne in reproduktivne sposobnosti, boljše preskrbe občanov in odpravljanja deficitarnosti trgovskih poklicev. PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA Gabrijela JELEN l ABELA 1 : Stanje trgovine po občlnaKv Ljubljani v letu 1980 Moste Ljubljana Bežigrad št. prod. prir. štev. št. prod. prir. štev. št. prod. prir. štev. prod. prost, sklad, zaposl. prod. prost, sklad, zaposl, prod. prost, sklad zaposl. -------X-E25—v_m2—v prod.__________v m2 v m2 v prod._______v m2 v m2 v prod. TRGOVINA NA DROBNO 98 9654 7722 597 927 126448 58904 7303 108 23809 11030 992 TRG.Z ŽIVIL.PROIZV.NA DROB 52 3994 3677 315 301 18129 11092 1400 30 1900 1294 155 Trg.z mlekom ,mleč.izd. tn krihom 1 38 20 3 12 245 109 23 1 12 21 1 Trg.s sadjem In zelenjavo Trg.z mesom,mes.Izd.,perutn 3 158 10' 37 1474 17 96 6 223 - 11 in ribami' 18 486 334 52 101 4114 1762 309 6 194 86 17 Trg.z raz.živil.in gosp.potreb. 27 3060 3115 230 118 10695 7836 862 16 1451 1112 123 Trg.z alkohol.pijačami 2 220 200 17 12 527 490 37 Trg. z drugim živil.blag. 1 32 8 3 21 1074 878 73 1 20 75 3 Tkanine in konfekcija 7 851 409 48 105 13570 3494 870 9 1584 397 52 Obutev, usnje,guma in plastika 1 15 13 3 51 3508 2004 259 2 95 105 7 Trg. z železnino 3 373 1277 41 15 7623 4361 557 2 1394 1533 91 Trg. z elektr.mat. - - - - 7 997 1105 60 - - - - Trg.s foto.teropt.ap.in prib. L - - . - 6 513 81 45 - - - - Kurivo in gradb. mat. - - - - - - - - - - - - Pohištvo '1 360 256 6 12 14056 3458 197 3 9288 1586 123 Keramika, steklo In porcelan - - - - - - - - Barve, laki in kemikalije - - 10 1594 1097 98 1 174 152 13 Knjige, pis. mat. In pribor 1 45 28 5 27 3797 1642 366 1 51 51 Trg. s tobačnimi izdelki 9 83 - 16 52 650 25 105 6 66 - 13 Trg. s časopisi,!ilatelijo In priborom 5 30 8 54 305 - 90 9 52 - 11 Trg. s cvetjem Trg. z izd. iz plast, mas 2 104 20 6 19 2 919 585 94 40 70 23 - - - - št. prod. prod. prost, v m2 prir. sklad, v m2 štev. zaposl. v prod. št. prod. prod. prost. v m2 prir. sklad, v m2 štev. zaposl. v prod. št. prod. prod. prost, v ral! prir. sklad v m2 štev. zaposl. v prod. Trg. s semeni in vrt. izd. 1 35 34 2 3 228 249 21 - - - Trg. z izd. domače obrti - - - • - 12 1197 75 47 1 179 66 4 Trg. z drugim neživ. blag. 1 100 - 6 21 1775 1605 107 2 112 943 10 Trg.s sredstvi za zašč.rastlin 2 60 648 11 6 190 1232 19 3 60 478 3 Trg. z urami in nakitom - - - - 4 409 - 18 - - - “ Trg. z drog.in part. izd. 1 43 ■ - 3 10 539 271 51 2 86 72 7 Trg. z mešanim blagom 6 1717 1186 86 144 38533 20431 2398 27 6576 3654 432 Trg. z vozili in deli na drob. - - - - 30 5392 5032 271 6 585 567 36 Trg. z naftnimi derivati na dr. 6 1844 138 41 36 11939 1516 231 4 1607 132 29 TRGOVINA NA DROBNO 440 65409 25251 4264 155 17629 8988 936 126 9947 5913 514 TRG.Z ŽIVIL.PROIZV.NA DROB. 123 7584 3351 592 55 2762 2008 222 41 1889 762 116 Trg.z mlekom,mleč.izd.in kruh. 7 131 23 11 2 32 23 3 1 32 22 5 Trg.s sadjem in zelenjavo 15 667 - 44 8 281 17 18 5 145 13 Trg.z mesom,mes.izd. ,perutn in ribami 33 2019 420 137 21 847 663 57 23 568 259 46 Trg.z raz.živil.in gosp.potreb. 51 3803 2249 333 18 1456 1100 131 6 925 260 45 Trg.z alkohol.pijačami 3 146 113 13 4 82 132 4 3 79 45 3 Trg. z drugim živil.blag. 14 818 546 54 2 64 73 9 3 140 176 4 Tkanine in konfekcija 52 78 9690 2399 692 1225 244 70 2 220 45 8 Obutev, usnje,guma in plastika 45 3261 1762 240 2 52 88 8 1 85 36 1 Trg. z železnino 5 5316 626 375 3 334 678 2T 2. 206 247 23 Trg. z elektr.mat. 5 869 975 49 2 128 130 11 - * - Trg.s foto.teropt.ap.in prib. 6 513 81 45 - . - - “ - - * Kurivo in gradb. mat. - - - Pohištvo '3 1737 1043 18 5 2671 573 50 - - - - Keramika, steklo in porcelan Barve, laki in kemikalije 5 1109 700 62 3 256 235 17 1 55 10 b Knjige, pls. mat. in pribor 22 3472 1500 336 2 201 51 14 1 28 12 5 Trg. s tobačnimi izdelki 27 362 13 57 6 72 - 12 4 67 12 7 Trg. s časopisi,f ilatelljo in priborom 24 137 46 11 56 18 5 30 - 7 Trg. s cvetjem 12 518 36 48 3 207 20 11 2 90 18 5 Trg. z izd. iz plast, mas 2 585 40 23 * “ Trg. s semeni in vrt. izd. 2 193 215 19 “ - Trg. z izd. domače obrti 11 1018 9 43 - - - Trg. ztirugim neživ, blag. 17 1547 614 90 1 16 48 1 * Trg.s sredstvi za zašč.rastlin 1 70 70 5 - Trg. z urami in nakitom 4 409 - 18 - - " Trg. z drog.in pari. izd. 6 376 161 38 1 34 38 3 " Trg. z mešanim blagom 22 21431 7950 1305 34 4822 3771 312 55 3987 3870 263 Trg. z vozili in deli na drob. 15 3128 3470 141 7 1630 359 83 2 49 636 11 Trg. z naftnimi derivati na dr. 5 2084 236 22 11 3163 745 77 10 3241 265 62 Tabela 2 : Razporeditev strok trgovin v letu 1980 po krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje stroka £ > 8 cd u c V3 N 3 • Cx. I cd >5 3 0) H. O § s 5* £ •g 8. M O O — d) .S >N 3 U. , Q ,1 rS * 5 . S j tž . 2 . Q * 2 •SU £ 0) O I o. 7 E ♦j * o in d) ;8 U >tn ^ O C s E >tn ? . «'1 -8 J* ■ c >U šs > I i N I ! u o I □, •O ° fl <0 NI N . (0 I .5 A) g ■8 N . O ^ruh, mleko zelenjava, sadje ^eso,perutnina, ribe živila,pijače, meš. blago tobak, časopisi tekstil obutev Papir, knjige Pohištvo Železnina, elektro ostalo x 3 1 4 1 2 1 4 1 1 1 2 1 2 1 1 2 2 1 2 1 2 2 2 3 1 1 1 1 1 1 il 1 3 17 13 7 1 1 L 3 14 j^upaj poslovalnic: 2 :3 .2 ,1 11 ji j o i- t . < n ■ o i* . * i - ■ - x • ho^v-inske č~n!i,ve. troedina z zaščitnimi sredstvi za kmetijstvo, cvetličarne 1 j 7 ■ 1 8 12 ,1 j - ,- 6 4 ,3 6.9 95 camcmnma i^ronori i^ TABELA 5 : Trgovina na drobno po občinah v letu 1980 POVRŠINA Zaposle- Neto m2 prod. Štev.zaposl. Neto prod.prostor neto prir. sklad. ni povr.na preb. na prod. na trgovino Moste 9654 7222 VC8.ES 597 0,145 0,085 >01 6,09 98,51 5711 4863 401 0l>e-vf' čld.t . 6,91 98,47 Moste x 9993 6984 IVI.*?. 6,150 6,33 105,19 5621 4571 407 0,084 7,40 102,20 aca.ir Moste xx 13052 7825 EST.č 0,191 110,61 8472 5412 .vt- 0,124 121,03 Bežigrad 23809 11030 992 0,389 9,19 220,45 8476 4948 587 0,138 10,30 148,70 Center 65409 25251 4264 1,783 9,69 148,66 29015 11301 1897 0,791 13,08 200,10 Šiška 17629 8988 936 0,204 6,04 113,74 7584 5779 534 0,088 . 6,00 85,21 Vič 9947 5913 514 0,124 4,08 78,94 5876 4632 379 0,073 . 3,95 61,21 Ljubljana 126.448 58.904 7303 0,382 7,88 136,41 56.662 31.523 3798 0,171 8,54 127,33 Opomba : Ker statistika ne razpolaga z prebivalci po KS, smo vzeli podatke iz popisa prebivalstva (zajeti so : stalni prebivalci ter začasni prebivalci, ki'so v občini zaradi šolanja ali službe in prebivalci v skupinskih stanovanjih) Ptvi podatek pod posamezno občino predstavlja trgovino na drobno skupaj (živila in nežlvila), drugi podatek pa samo živilsko trgovino na drobno. , .„jm ' if.n tn f. IB Or.O? Krajevna skupnost Stroka* Neto POVRŠINA skladišče Promet Zaposleni Neto m2 prod. površ./preb. Štev. zaposl. na prod. Bizovik 55 144 16 .195 7 0,058 3,50 Besnlcs 83 128 4.246 3 0,086 1,00 Dolsko 276 104 12.368 10 0,196 5,00 Hrušlca-Fužine NŽ 36 20 4.779 2 0,040 2,00 Klopce - - - - - - Kodeljevo 389 227 97.827 33 0,070 3,67 NŽ 73 * 8.847 4 0,013 2,0 Skupaj Kodeljevo : 462 227 96.674 37 3,36 Lipoglav 27 17 1.511 1 0,083 1,00 Moste 687 721 124.917 57 0,424 7,13 NŽ 1515 720 156.641 63 0.935 4,85 Skupaj Moste : 2200 1441 281.558 120 5,71 Selo 173 99 48.647 15 0,028 5,00 NŽ 442 29 110.663 13 0.072 4,33 Skupaj Selo : 615 128 159.310 28 4,67 Nove Fužine - Dušan-Kveder-Tomai NŽ 8 - 4.922 2 0,002 2,00 Jože Molkrlč-Ciril 281 293 128.425 38 0,058 12,67 NŽ 1117 48 317.727 19 0,024 4.75 Skupaj JMC : 1398 371 446.152 57 9,50 Novo Polje 85 142 20.015 9 0,062 ‘ 9,00 Polje 621 314 82.565 38 0,118 9,50 NŽ 318 684 144.362 29 0.060 7.25 Skupaj Polje » 939 998 226.927 67 • 8,38 Sotočje 413 780 70.532 35 0,105 35,00 NŽ 6 • 2.005 l 0.002 1,00 Skupaj Sotočje : 419 780 72.537 36 18,00 25. maj Stepanja vas Šmartno Vevče-Zg. Kašelj NŽ . 1153 297 108 632 273 106.940 69.412 14.425 44 24 7 0,300 0,064 0.023 44,00 ’6,0 3,50 Skupaj V.K. 405 273 83.837 v V C 31 5,17 Zadobr.-Sneber je 203 148 47.540 16 0,061 5,33 NŽ 29 108 1.615 l 0,009 1,00 Skupaj Z.S. 232 256 49.155 17 4,25 Zadvor 209 78 40.536 14 0,060 7,00 NŽ 48 183 6.723 2 0,014 2,00 Skupaj Zadvor : 257 261 47.259 16 5,33 Zalog 338 301 75.701 29 0,064 9,67 NŽ 194 161 19.659 10 0,037 3,33 Skupaj Zalog : 532 462 95.360 39 6,50 Zelena jama 331 170 66.213 34 0,078 6,80 NŽ 480 430 160.613 41 0,114 10,25 Skupaj ZtJ. 811 600 226.826 75 8,33 Stroka x NŽ - neživllska Neoznačena stroka - živilska stroka TABELA 7 : Sredstva za reprodukcijo Jugotekstil ONA-ON Žito TOZD Blag.prom. Avtonabava 1979 1980 1981 1982 1979 1980 1981 1982 1979 1980 1981 1982 l. poslovni sklad 4.770 17.524 25.952 33.452 ' i 1.560 1.497 1.550 4.449 5.575 8.238 14.283 in drugi skladi 2. rezervni sklad 1.066 1.735 2.447 3.313 126 811 963 1.266 396 503 692 *931 3. min. AM 1.617 2.201 3.667 7.705 225 240 343 625 660 851 1.047 2.248 4. AM nad predp.st. - 28 68 89 - 205 375 - - - - os. -zdr.iz posl. sklada 3.864 5.986 3.427 8.373 728 1.131 738 755 1.741 1.885 1.158 2.415 5, sr. za rppr.v OZD 3.589 15.502 28.707 36.186 -376 1.480 2.270 3.021 3.764 5.044 8.819 15.047 - rezerv, sklad 1.066 1.735 2.447 3.313 126 811 963 1.266 396 503 692 931 6. er.za inov.v TOZD 2.523 13.767 26.260 32.873 -502 669 1.307 1.755 3.368 4.541 8.127 14.116 - anuit.za dol g. kredite - - - - 36 32 34 - 1.415 1.577 1.044 1.140 7. Prosta sr.za nove invest. 2.523 13.767 26.260 32.873 -538 637 1.273 1.755 1.953 2.964 7.083 12.97( Emona BC TOZD Centrom. 1979 1980 1981 1982 Emona BČ TOZD Prehrana 1979 1980 1981 1982 Emona Comrr 1979 1980 i.TOZD Globus 1981 1982 1. poslovni sklad in drugi 40.138 51.801 44.280 39.130 13.787 13.185 17.441 14.350 1.229 2.665 - 12.344 2. rezervni sklad 3.142 4.031 4.435 5.740 3.143 3.643 4.145 4.654 2.318 3.142 4.297 6.429 3. min. AM 1.914 2.036 3.259 6.149 9.509 11.531 13.422 22.729 1.406 1.673 3.203 5.827 4. AM nad predp. st. 1.962 2.142 3.139 - 10.487 12.990 7.534 - - - ’ - - . zdr.iz posl.sklada 16.739 21.707 13.421 21.978 16.426 17.841 12.267 19.819 19.348 15.846 3.549 4.568 5. sr.za repr.v OZD 30.417 38.303 41.686 29.041 20.500 23.568 30.275 21.914 - 14.395 -8.366 3.951 20.032 - rezerv, sklad 3.142 4.031 4.435 5.740 3.143 3.643 4.654 2.318 2.318 3.142 4.297 6.429 6. sr.za inv. v OZD 27.275 34.272 37.251 23.301 17.357 19.925 26.130 17.26o -16.713 - 11.508 -346 13.603 - anuit.za dolg.kred. 3.881 6.208 5.873 8.891 5.765 7.245 5.674 7.214 - 12.387 11.514 13.948 7. Prosta sr. za nove inv. 23.394 28.064 31.378 14.410 11.592 12.680 20.456 10.046 -16.713 -23.896 -JI.860 — 345 šan* >ix> v žiti ^°»lovni sklad in drugi •kladi re*ervnl sklad n'|n. AM nad predp.st. E Merkur TOZD Maloprodaja 1979 1980 1981 1982 - zdr.iz posl.sklada 16.083 24.870 5. sr.za repr. v OZD 32.592 71.688 15.066 39.816 - rezerv, sklad 7.775 10.303 7.775 10.303 6.sr.za inv. y OZD 24.817 61.385 14.783 25.303 -anuit.za dolg. kred. 23.673 39.842 21.051 21.136 7. Prosta.sr. za nove Invest. 1.144 21.543 POROČILO o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon V skladu s točko V in VI Sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Jugotekstil Julon je bilo v času od 26. 4. 83. do 15. 8. 1983: iz zadolžitev opravljene naslednje ugotovitve: 1. Delovna organizacija je per 31. 12. 82. ugotovila izgubo zaradi nedoseženega čistega dohodka v znesku 140 mio din. Izguba ugotovljena po kontroli zaključnega računa za leto 1982 se poveča za 128 mio din tako, da znaša izguba za leto 1982 268 mio din (odločba SDK od 11. 8. 1983.) Ta izguba bolj realno prikazuje odraz dejanskega finančnega stanja v DO Julon, čeprav je ob tem treba povdariti, da je bilo do 31.12.82. še za 50.977.604,80 din obveznosti za zapadla, toda neplačana odplačila kreditov. 2. Ukrepi za sanadjo DO. V zakonskem roku (do 31. 5. 83) je bil izdelan sanacijski pogram z naslednjimi ugotovitvami: Vsebinsko potrebo sanacije DO Julon ne zahteva le izguba v letih 1980 — 1982, ampak dejstvo, da investicija v višini 2 milijardi din v izgradnjo kapacitet poliamidnih vlaken začetka v letu 1978, ki se je začela zaključevati po fazah v letu 1982, še ni zaključena. Tehnično tehnološko stanje usposobljenosti investicije ob prevzemu aprila 1983: a) Linija PA-66 fine svile prevzeta od dobavitelja opreme marca 1982 od firme Zimmer, je bila izkoriščena v letu 1982 48 %, v I. kvartalu 1983 pa 45%, s 24% proizvodnjo nekvalitetnih proizvodov. b) Linija Pa-6 fine svile ni v celoti preizkušena in tehnološko upo-sobljena. Polimerizacja je bila junija 83 v poskusnem zagonu, ki je bil neuspešen in bodo zamenjali neustrezno opremo in v septembru ponovno poskusili pogon tehnološko usposobiti. Tekstilni del je tehnološko prevzet. Vsaka ocena usposobljenosti te linije je vprašljiva, ker je bil v obratovanju le tekstilni del po proizvodnih sklopih. V I. kvartalu 1983 je bilo v tekstilnem delu proizvedeno le 239 ton vlaken PA-6 različne kvalitete, medtem ko bi pri polnem obratovanju moralo biti proizvedeno vsaj 800 ton vlaken. Torej je izkoriščenost in usposobljenost le tekstilnega dela te linije 30 %. c) Linija PA-6 grobe svile je bila od dobavitelja Textime DDR za polimerizacijski del in Zimmer-ja za tekstilni del v celoti prevzeta 23. marca 1982. V letu 1982 je bila največja proizvodnja v I. kvartalu in to 238 ton, kar je cca 20 % projektirane kapacitete. V I. kvartalu 198-3 pa je bila proizvedeno le 5 ton PA-6 grobe svile, kljub združenim deviznim sredstvom nekaterih firm. Linija je v celoti kapacitivno neusklajena,'do zaključka I. kvartala 1983 pa ni bila kvartalno izkoriščena nad 25 %. d) Linija regeneracije kaprolaktama je bila prevzeta od firme Zimmer 23. 3. 1982, kljub temu, da še ni nikdar funkcionirala in jo danes investicijska skupina tehnološko usposablja. Takšno stanje in usposobljenost proizvodnih sil narekuje potrebo po dolgoročni sanaciji, kajti danes DO ni sposobna: — odplačevati niti deviznih, niti dinarskih anuitet po sklenjenih kreditnih pogodbah — zagotoviti likvidna sredstva za tekoče poslovanje — poslovati v okvirih veljavne zakonodaje za finančno poslovanje OZD. Pomembnejši sanacijski ukrepi — Usposobiti tehnično investicijo — Organizacijsko in kadrovsko sanirati DO — Dvigniti cene proizvodov na nivo vsaj uvoznih cen — Izvoz povečati na nivo 20 % proizvodnih kapacitet — Uvoz surovin — zagotoviti je potrebno vključitev kaprolaktama v blagovno listo menjave SFRJMSSR v količini vsaj 5.000 ton. V kolikor pa to ne bo mogoče, je potrebno zagotoviti kompenzacijski posel, ki bo vključeval uvoz kaprolaktama iz SZ. — Preveriti ustreznost organizacije nabave in prodaje v skladu z obstoječim samoupravnim sporazumom o ureditvi medsebojnih razmerij v trajnem poslovnem sodelovanju med DO Julon in DO Jugotekstil impeks. Ukrepi za zagotavljanje finančne uspešnosti, likvidnosti in odplačilne sposobnosti DO Julon. a) Moratorij za odplačilo anuitet za leto 1983 in 1984 za vse dinarske dolgoročne in kratkoročne kredite, razen komercialnih kreditov. b) Odobritev dinarskega premostitvenega kredita za dinarsko kritje deviznih anuitet za čas moratorija iz točke 1. c) Odobritev sanacijskih kreditov za pokrivanje izgube za leto 1982 ter leto 1983, oziroma za čas trajanja sanacije ali — oziroma odobritev predčasnega umika sredstev OZD iz sklada skupnih rezerv gospodarstva SRS, ki so v reproverigi z DO Julon, za pokrivanje izgube ali kot investicijska sredstva za usposobitev investicije. d) Reprogramiranje vseh dolgoročnih in kratkoročnih kreditov iz točke 1 in 2 pod naslednjimi pogoji: — odplačilna doba 15 let s polletnimi anuitetami s tem, da zapade 1. anuiteta 1. 7. 1985. — anuitetni izračun bazira na fiksni glavnici in ne na fiksni anuiteti — obrestna mera za vse kredite se reprogramira na 8 % — odplačilo glavnice in obresti se dovoljuje s certifikati Sklada skupnih rezerv gospodarstva SRS in z obveznicami sklada za nerazvite. Brez teh ukrepov sanacija ni možna, ker bi povzročilo nastanek velike škode na družbenih sredstvih in veliko socialno nesigurnost pri cca 750 zaposlenih. Izvršene samoupravne, organizacijske in kadrovske spremembe. V delovni organizaciji se ne uporablja več pravilnik o pridobitvi pravice do dodatka za polno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in za vzorno delo in tiste določbe pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, ki opredeljujejo pravico do posebnih dodatkov. V tej zvezi je delavski svet DO, na predlog začasnega KPO, sprejel sklep, da se prej navedeni pravilnik ne uporablja vsled tega, ker je nezakonit, dodatki pa vsled tega, ker v DO ni ustreznih meril za določanje prispevka delavca k rezultatom dela na osnovi količine, kvalitete in gospodarnosti. Z namenom, da se zagotovi boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi in boljša izraba delovnega časa ter dosledno ugotavlja odgovornost za povzročeno škodo, je začasni KPO že posredoval delegatom DS v obravnavo in sprejem spremembe in dopolnitve pravilnika o obveznostih in odgovornosti delavcev, ki se nanašajo na določitev pavšalne odškodnine. Začasni KPO je sprejel spremembe v organiziranosti, ki se nanašajo na povezavo obrata I in obrata II, v enotni proizvodni sektor. S tem so bila tudi ukinjena dela vodenje obrata I in vodenj^ obrata II-Nadalje so bila opravljena, oziroma na novo opredeljena vsa dela in naloge v obratu družbene prehrane. Namen le-teh je jardria opredelitev del in nalog, ki se opravljajo v obratu družbene prehrane, zaradi zagotovitve kvalitetnega obroka slehernemu delavcu mfcicl delom. Posledica navedenih sprememb je tudi, da se je število žtiposlenih v obratu družbene prehrane zmanjšalo iz 19 rta 11 delaVcev. Začasni KPO je pripravil predlog sprememb razvida..del in nalog, ki se opravljajo v obratu kemije I. Namen tet^ sprememb je zagotoviti povečanje produktivnosti dela, saj se bo po pfedlogu število delavcev v tem delu zmanjšalo za 16, po drugi strani pa zagotoviti stimulativno nagrajevanje, vsled česar so pripravljeni tudi normativi za količino, kvaliteto in gospodarnost. Predlog bo obravnaval delavski svet predvidoma na svoji seji v mesecu avgustu. Pripravljen je strokovni predlog nove makro organizacije delovne organizacije, pri čemer ocenjujemo, da bo le—ta vgrajen v novi samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DO in statut DO, ki bosta pripravljena v fazi osnutka do konca meseca septembra 1983- Začasni KPO je zagotovil opravljanje strokovnih in administrativnih del potrebnih za nemoteno delovanje delavskega sveta in drugih samoupravnih organov. Z namenom, da DS DO posveti svojo pozornost reševanju ključnih vsebinskih vprašanj, je začasni KPO predlagal spremembo oz. dopolnitev sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO. Gre namreč za to, da so seje delavskih svetov trajale tudi po osem ur, saj so delegati DS obravnavali veliko število zahtev za varstvo pravic in se izgubljali v brezplodnih razpravah. Svojo zakonsko vlogo je začel uresničevati tudi organ samoupravne delavske kontrole-Glede na to, da je začasni KPO prevzel funkcijo disciplinske komisije, je svet samoupravne delavske kontrole obravnaval 130 pobud za uvedbo disciplinskega postopka in v tej zvezi podal 55 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka začasnemu KPO. Viden napredek je zaznan tudi pri delovanju vseh družbenopolitičnih organizacij, še zlasti sindikata. Kljub konsolidaciji pa bo potrebno analizirati delovanje, oziroma aktivnost slehernega člana ŽK, saj se OOZK bori z vprašanjem sklepčnosti na sejah. Začasni KPO je zagotovil tudi sprotno in objektivno obveščanje delavcev, ki se vrši na delnih zborih delavcev, na delovnih sestankih in s pomočjo informacij, ki izhajajo vsakih 14 dni. Ob uvedbi ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji, je bilo v DO zaposlenih 801 delavec. Na dan 15. 8. 1983. pa združuje svoje delo v delovni organizaciji 747 delavcev. Kljub mnogim ukrepom, ki jih je sprejel začasni KPO in katerih namen je zagotoviti ustrezno disciplino, ki je eden osnovnih pogojev za nemoten potek proizvodnje, boljšo izrabo delovnega časa, boljšo izkoriščenost obstoječih kapacitet, povečanje produktivnosti dela, je stanje še precej kritično, čepray so tudi že vidni rezultati diferenciacije med delavci, ki so pripravljeni aktivno sodelovati pri saniranju obstoječega stanja. Gre namreč zato, da je stališče začasnega KPO, da je v prid delovni organizaciji, da jo zapuščajo slabi delavci, pri čemer bo potrebno nadaljevati z diciplin-skimi postopki zoper tiste delavec, kr s svojim ravnanjem povzročajo motnje, oziroma svojim neustreznim odnosom do dela povzročajo Škodo na družbenih sredstvih. Pri obravnavi navedenih kršitev se bo začasni KPO posluževal najstrožjih ukrepov, ki jih predvideva pozitivna zakonodaja. Velik napredek je dosežen pri spoštovanju določb pravilnika o delovnih razmerjih, ki se nanaša na odpovedni rok. Do prihoda začasnega KPO, se praktično ta institut ni uporabljal. Pri kadrovanju novih delavcev začasni KPO dosledno uporablja načela sprejete kadrovske politike, pri čemer je dan poseben povdarek selekciji prijavljenih kandidatov, kar v preteklosti tudi ni bila praksa. Povzetek poročila o poslovanju za 1. polletje 1983 Prvo polletje smo zaključili z 96,1 mio din izgube. Če k doseženemu rezultatu prištejemo še 107 mio din neplačanih obresti po najetih kreditih, 2,9 mio din stanovanjskega prispevka, 2 mio din splošnega sklada skupne porabe in 3,5 mio din rezervnega sklada, znaša pri-. manjkljaj v dohodku 211,5 mio din. Glavni razlog za neuspešno poslovanje je nezadostno koriščenje proizvodnih kapacitet, ki je posledica neobvladovanja proizvodnega procesa. Pri tem smo bili za razliko od lanskega leta dobro oskrbljeni z repromaterialom. Nezadostna proizvodnja je imela ob visokih fiksnih obveznostih, tečajnih razlikah po nabavljivi surovini iz leta 1982, Polni amortizaciji'in prevelikemu številu zaposlenih glede na koriščenje kapacitet, neugoden finančni rezultat. Ta pa je bil v drugem kvar-talu z 30,4 mio din izgube in tudi sicer boljšimi kazalci poslovanja uspešnejši od prvega, ko smo dosegli 65,7 mio din izgube. Ob pdllctju smo zabeležili še naslednje: 1. Proizvedli smo 2.897,4 tone kvalitetnega materiala, kar je za 265,1 tono oz. 8,4 manj kot smo predvideli s sanacijskim programom m za 82,1 tono oz. 2,9% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Od tega smo proizvedli v prvem kvartalu 1.361,8 ton, oz. 47 % in v drugem 1.535,6 ton oz. 53% polletne proizvodnje. 2. Produktivnost se je zmanjšala z 4.04 tone na 3,81 tone na zaposlenega. Kapacitete so bile koriščene z 43,5 %, od tega na liniji PA-6 fine svile 58,56, PA-6 grobi svili 33,3% in PA-66 fini svili 41,4%. 3. Fakturirali smo 97,46 proizvodnje oz. za 23,8 mio din manj, kot Pa znaša tekoča produkcija. Vrednost zalog repromateriala, nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov se je povečala v letošnjem letu za 144,1 mio din, od tega v drugem kvartalu za 20,4 mio din. Izstopa izrazito povečanje zalog nekvalitetnih gotovih proizvodov, ki so se v zadnjih treh mesecih vrednostno skoraj podvojili in znašajo 127,7 mio din. 4. Neplačana realizacija se je v primerjavi z začetkom leta povečala z.2,91 mio din na 16,2 mio din, od tega znaša pri trgovinskih organizacijah v okviru SOZD Jugotekstil 5 mio din in pri naših direktnih kupcih 11,2 mio din. 5. Cene predelave smo korigirali v februarju linearno za 25 %, vendar so cene v tistem trenutku zaostajale za uvoznimi za 60 % in več. Korekcija v juniju je približala, pri nekaterih izdelkih pa izenačila domače cene z uvoznimi. 6. Izvoz se je v primerjavi z lanskim letom povečal z 270.079 US$ na 1.876.041 US$ oz. za 594,6%. Znesek predstavlja 97 % planiranega izvoza. Zaradi objektivnih zamud smo realizirali le 859.230 US$ prilivov, pretežno iz lanskega in deloma letošnjega izvoza. Celotni izvoz °d 28.2.1983. dalje v znesku 1.556,924 US$ je neporavnan. Realizirali smo le 40,4% planiranega uvoza v vrednosti 1.674.716 US$. Stopnja pokritja konvertibilnega uvoza z izvozom se je povečala z lan-*kih 6,7 na 111,8% v letošnjem letu. 7. Izkoristki osnovnih surovin so boljši v primerjavi z sanacijskim Programom in lanskim letom na vseh linijah, izjema je le slabši izkoristek kaprolaktama pri proizvodnji granulata. Med ostalimi negativno •zstopa izkoristek estesola na obeh linijah. 8. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega na mesec znaša ‘3.914 din in presega lanskoletnega za 4,4%. Istočasno osebni dohodki zaostajajo za republiškim povprečjem za cca 2.000 din. 9. Dnevno je odsotnih 81 delavcev, kar je za 9 delavcev oz. 12,5 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Večje izostanke beležimo na račun porodniških izostankov, bolniških izostankov do 30 dni in neplačanih izostankov. V letošnjem letu je v delovno organizacijo prišlo 124 delavcev, 119 Pa jih je odšlo. Predsednik začasnega KPO: dr. Andrej OCVIRK Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste- Polje je na 71. seji dne 23. avgusta 1983 obravnaval Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO JULON In sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet v celoti soglaša s poročilom o realizaciji Izvajanja sanacije v DO JULON ter predlaga ^upščini, da ga sprejme. Izvršni svet na osnovi poročila In tekočega spremljanja stanja v DO JULON ugotavlja: — da so ocene In predlagani ukrepi začasnega organa družbenega varstva v DO JULON v sanacijskem programu, ocene In predlogi ukrepov v Informaciji In oceni o poslovanju za 1. polletje, ki ga je izdelal začasni organ družbenega varstva v celoti potrdile nujnost predloga začasnega ukrepa družbenega varstva, pravilnost, resničnost in utemeljenost navedb izvršnega sveta v obrazložitvi začasnega ukrepa družbenega varstva ter utemeljenost naknadne In poostrene omejitve uresničevanja samoupravnih pravic delavcev ter njihov prenos v pristojno odločanje začasnega organa družbenega varstva. — Izvršni svet ugotavlja, da začasni organ družbenega varstva v DO JULON naloge In pooblastila, ki mu jih je naložila skupščina s sklepom o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva dosledno, odgovorno In temeljito opravlja. Osredotočil se je na ključna področja poslovne politike in dela: zaključevanje investicije, tehnično usposobitev investicije, tekočo proizvodnjo, organizacijo dela In delovno disciplino, ki so se v'preteklosti skrajno slabo In neodgovorno opravljala in do skrajnosti ogrozila možnost hitre in dokončne sanacije; kar je prav tako v skladu z ugotovitvami In utemeljitvami sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva. — Začasni organ družbenega varstva je v kratkem času — 3 mesecev zagotovil uresničevanje nalog iz sklepa In letnega planskega akta, do take mere, da rezultati gospodarjenja v času po uvedbi ukrepov, poglobljene ocene vzrokov za nastalo stanje, dolgoročni ukrepi In pravilna Izbira tekočih ukrepov pri poslovanju vzbujajo optimizem v dejanske možnosti dokončne sanacije v nekaj letih. — Izvršni svet ugotavlja, da družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS obveznosti o presoji samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo odnose med DO in SOZD še ni realiziral, zato bo izvršni svet v smislu odgovornosti za uresničevanje skupščinskih sklepov ponovno zaprosil za realizacijo prevzetih obveznosti. Izvršni svet predlaga družbenopolitičnim organizacijam v občini, da v naslednjih mesecih še bolj vzpodbudijo delo družbenopolitičnih organizacij V DO JULON, zlasti pri angažiranju na tistih področjih, ki jih Imajo družbenopolitične organizacije v skladu s programom dela In zakonskimi predpisi v postopkih samoupravnega odločanja, oblikovanju poslovne politike, organizaciji dela In področjih, ki so povezana s tekočim poslovanjem In uspešno sanacijo. Nesporno je, da začasni organ družbenega varstva vlaga izjemne napore v uresničevanje prevzetih nalog, zato Izvršni svet predlaga zborom skupščine, da ga v njegovih prizadevanjih v celoti podprete. PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA GABRUELA JELEN URESNIČEVANJE stališč In sklepov občinske skupščine v obdobju februar — junij 1983 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 70. seji dne 16. avgusta 1983 obravnaval uresničevanje stališč in sklepov občinske skupščine v obdobju februar — junij 1983 in ugotovil, da so sklepi oz. .stališča skupščine občine za obdobje februar — junij 1983 izvršeni ali pa se izvajajo, o čemer so upravni organi, pripravili pisna poročila. ,, ,L Lfl" .' ! 'V e Stanje In razvoj kulturnih dejavnosti v občini Skupščina občinske kulturne skupnosti je na 5. seji obeh zborov, 21.4. 1983 obravnavala realizacijo stališč in sklepov in ugotovila naslednje: — prvi sklep opredeljuje mesto in pomen kulturne dejavnosti v občini ter vključevanje kulture v stabilizacijska prizadevanja in je tako stalna dolgoročna naloga — drugi sklep: . • rok za to, da kultura dobi svoje mesto v samoupravnih aktih TOZD in KS je konec leta 1983, vendar so nekateri že vgradili to v svoje akte — tretji sklep sklep o razvijanju svobodne menjave dela, širitvi ljubiteljske kul. ture in razvijanju kulturne dejavnosti v novih naseljih je stalna naloga, ki se bo zaradi omejenih možnosti le težko izvajala, ostaja pa dolgoročna opredelitev. — v z ezi s četrtim sklepom je OKDD priporni analizo oreanizira- nosti in predloge za spremembe strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini, ki jo je izvršni svet obravnaval in predlagal dopolnitve. Ponovno bo gradivo obravnaval 30. 8. 1983 in ga posredoval v obravnavo samoupravnim interesnim skupnostim — peti sklep elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije Dom španski borci bo Izvršni svet obravnaval 15. II. .1983 — šesti sklep aktivnost kulturnih animatorjev in komisij za kulturo je v omejenih finančnih možnostih zelo vprašljiva. Ostaja pa to stalna naloga. — sedmi sklep vnašanje kulture kot sestavnega dela uredniške politike v glasila OZD je stalna naloga —- osmi sklep v zvezi z odpiranjem kulturnih društev in prilaganju potrebam članstva so kulturna društva in skupine obravnavale in ga vgradile v predlog nadaljnjega razvoja Naloge iz ostalih sklepov (9.—16.) so stalne naloge dolgoročnejše narave in se bodo izvajalcev v okviru danih omejenih možnosti. To so: 9. — skrb za strokovne delavce 10. — razvoj knjižnice Jože Mazovca 11. — popolnejša vključitev Doma španski borci v kulturno življenje občine 12. — odpiranje šol v svoja širša okolja 13. — usmerjanje programske politike kina Triglav 14. — varstvo naravne in kulturne dediščine 15. — razvoj kulturnega življenja mladih 16. — vključevanje delavcev iz drugih republik v kulturna dogajanja • Predlog za spremembo območja občine Ljubljana Moste-Polje (seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 23. februarja 1983) V skladu s sprejetim predlogom območja občine Ljubljana Moste-Polje je izvršni svet 28. 6. 1983 sprejel natančni rokovnik opravil potrebnih za spremembo meje med občinama Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje, ter za ustanovitev nove KS na priključnem delu soseske MS 12-2 Nove Jarše. Z rokovnikom, ki ga je izvršni svet poslal občinski konferenci SZDL je predvideno, da bodo vsi potrebni postopki končani do 1. 1. 1984, ko naj bi nova krajevna skupnost tudi zaživela, e Poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn v občini Ljubljana Moste-Polje (seja zbora ZD, zbora KS in DPZ dne 30. marca 1983) — prvi sklep zaradi zmanjšanih sredstev za zdraviliško-klimatsko zdravljenje borcev NOV in vojaških invalidov iz zveznega proračuna bodo Mestna in občinske zdravstvene skupnosti ob rebalansu finančnih načrtov skušale zagotoviti dodatna sredstva za omenjeno zdravljenje. Dispanzer za borce v ZD Ljubljana TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Moste pa svojo nalogo že realizira. — drugi sklep za zagotovitev dodatnih sredstev za preventivno zdravljenje udeležencev NOV in drugih vojn ter njihovih družinskih članov je rok za realizacijo september 1983, ob sprejemanju rebalansa proračuna občine. — tretji sklep okrepitev patronažne službe z novimi delavci je skladna s konceptom razvoja zdravstva, vendar bo možna šele ob organizacijskih spremembah v ZD Ljubljana — četrti sklep ugotavljanje potreb borcev NOV po nastanitvi v domu je stalna naloga — peti sklep občinska skupnost socialnega varstva je z vprašalniki zbrala podatke o delu socialno varstvenih komisij v KS in bo v septembru organiziran posvet o možnosti širjenja sosedske pomoči. — šesti sklep reševanje stanovanjske problematike je stalna naloga — sedmi sklep podružbljanje skrbi za borce je stalna naloga — osmi sklep v komisijo pri Dispanzerju za borce v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Moste bo Občinska zdravstvena skupnost delegirala svojega predstavnika v septem- bru 1983. — v zvezi s koriščenjem počitniških kapacitet doma ZZB Ljubljana Moste-Polje v Pacugu je bil organiziran sestanek s predstavniki OK ZSMS in ZPM. Predlogi večnamenskega koriščenja objekta in zelenih površin bodo pripravljeni v začetku prihodnjega leta. Predlog začasnih ukrepov v DO JULON (seja zbora ZD, zbora KS in DPZ dne 20. oz. 26. aprila 1983) Poročilo bo obravnavano na septembrski seji zborov skupščine. • Pregled enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje Izvršni svet redno spremlja in analizira uresničevanje sklepov in stališč občinskih zborov, o rednem obveščanju delegatov o izvrševanju njihovih odločitev, pa priča tudi to poročilo. Izvršni svet ter upravni organi nudijo strokovno pomoč delegatom in skupini delegatov za delegiranje delegatov v zbora skupščine SRS pri vseh gradivih, kjer je to potrebno oz. kadar delegati sami to zahtevajo. V obdobju od sprejema skupščinskih sklepov izvršni svet in upravni organi pri svojem delu niso naleteli na taka vprašanja, ki bi zahtevala vključitev znanstveno-raziskovalnih organizacij in strokovnih služb OZD. • Problemi poslovanja gradbeništva v zaostrenih pogojih gospodarjenja (seja zbora ZD, KS in DPZ dne 24. maja 1983) — Gradbene OZD so bile zadolžene, da v poslovnih poročilih za I. polletje in po zaključnem računu poročajo o aktivnostih za uspešnejše vključevanje v izvajanje investicijskih del v tujini. Vsebino poslovnih poročil bomo realizirali ob priliki priprave analize poslovanja OZD gospodarstva občine v I. polletju. Analiza je v programu izvršnega sveta 13. 9. 1983. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je v juniju 1983 pripravil informacijo o zaposlenih po višini osebnih dohodkov občine Ljubljana Moste-Polje ter problematiko oblikovanja in delitve osebnih dohodkov. Zaključki informacije so bili posredovani v uvodnem govoru ob obravnavi analize uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje na seji zborov skupščine julija. Informacija je bila posredovana vsem individualnim poslovodnim organom in predsednikom delavskih svetov organizacij združenega dela. — sedmi sklep: Rok za realizacijo sklepa o preverbi letnih planov zaposlovanja OZD gradbeništva, ki planirajo zniževanje kvalifikacijske strukture zaposlenih je november 1983. e Poročilo o stanju v Samskem domu Zakotnikova 1, Ljubljana Poročilo o realizaciji sklepov je izvršnemu svetu posredoval začasni kolektivni organ upravljanja in ga skupščini posredujemo v celoti: Realizacija sklepov skupščine občine Lj. Moste-Polje na skupnem zasedanju zborov dne 24. maja 1983. SKLEP 2. Predlog za odpis terjatve do uporabnikov doma pred letom 1982 v znesku din 865.000,00 še ni realiziran. 3. Ureja se tekoče in sklep še ni realiziran v celoti. 4. Finančni prikaz porabljenih sredstev sanacije doma je bil pravočasno dopolnjen k poročilu. 6. Začasnemu organu upravljanja doma je uspelo posredovati z OZD, kjer so člani družin zaposleni k razreševanju problema družin 20 (dvajset) nastanjenih v domu in sicer: — v letu 1983 družin 5 (pet) je pridobilo primerna družinska stanovanja prek OZD, — za leto 1984 družin 7 (sedem) je uvrščenih v prednostnih listah pri OZD, — ostane še problematičnih družin 8 (osem) nastanjenih v domu. 7. Kalkulacija stroškov je sicer za leto 1984 izdelana, ki pa bo šele potrjena pri konstituiranju samoupravnega organa sveta doma. 8. Skupščina občine je predložila javnemu pravobranilcu vso potrebno dokumentacijo (sklenjene pogodbe) 9. Pravni in samoupravni odnosi z lastniki sob v družbenem in zasebnem lastništvu še niso realizirani. 10. Realizirano. Pripominjamo, da v kolikor delež sredstev OZD za sanacijo doma predvsem Službe za urejanje mestnega zemljišča občine Center v znesku din 1,033.359,00 ne bo pravočasno realiziran, začasnemu organu upravljanja zaradi že programsko izvršenih del vzdrževanja objekta ne bo mogoče istega sanirati niti pravočasno poravnati že dospele obveznosti. e X9v.ri:jv.T) noriMJenlh sredstev za aancijo aomake^o dbma v lakotniJcovi *****£y Ljubljana za leto 1933 do vključno 31. Julija lf)93(brez par, 'SATANIJTCS-JA PROGRAMA V*13 a) Vzdrževanje oMekta: Predvidena Dodatno sredstva potrebna .EE2Br222-§2_2E242£X£ Potrebna -Porabi Jena aredatva sredstva do \ Jetična jela- PinrovV!) oziroma 90.000 r 827.300 917.300 917*300 obnovljene strehe R*zvlte ->kne, vrata, iVH.rH, krile, zasteklitev, vva zidarska dele, odirava zamakanje v sanitarijah in nrezrečevanje elektrolnetalecHe, oleekenle 1.040.CX)0 * 638.728 1.678.728 1.678.728 Sanacija tooiotne postaja 1,000.000 - 1,000.000 Deratizacija-dezinfekcija 50.000 - —51.866 18.134 18.134 b) Oatalo - ureditev orostorov za varnostno službo 12 urno, oorema sprejemnega n ros tora in pisarne 80.000 - - 3.745 73.257 76.25? - T5TT ->rVcl1uxitev teleFone’ 200.000 200.000 - . SKV-AJ 5,970.000 ♦ 645.457 4,555.457 5,937."-35 Razpoložljiva .are^atva 31.1?.l9^j 647.552 4,635.437 4,535»4*7 'N"NI ^RI^AZ *LA"A'TIH OZIROMA X3PSLIH 3?3D3T"2V OD OZD 3VTA0IJ0 SAMT^OA DOMA V ZATOTNITOVI 1, lJVPLJVTA DO 31.7.1983 (brez par; OZD Obveznost programa plačano Saldo neplačila X. 8' 'i*va za urejanje s mestnimi zen' 11.4 31 oMine Center 1,055.559 -- l,u33.359 IZOLIRKA Ljubljana 872.146 461.587 410.759 3. TOPLARNA Ljubljana 524.945 524.945 — 4, SATURNUS Ljubljana 505.871 262.587 43.184 5. SDK Ljubljana, Titova 66 268.STO 268.570 — 6. INDOS Ljubljana 252.137 252.157 — 7. T90L Ljubljana 131.959 155.192 25.577 9. Sr/'VTNTTA*o0RT, Ljubljana 131.959 191.859 — •>. ISTK-’K'D>o°A vooer 161.202 138.443 22.759 '10. OTTV.KLIvtOvi LIPLJANA 149.303 127.794 21.009 U. Z DR« "STEPNI ITnRM.CTTrSR LJUBLJANA 37.200 57.200 — 17. CHTT-OVIO. krovatvo, Llubljana 65.997 — 63.897 15. ZDRAVSTVENI DOM TOZD MOSTE 74.4C1 15.974 58.427 14. INTEGRAL SAP Ljubljana 55.754 — 53.754 15. SCT Obnova Ljubljene 55.754 46.148 7.585 15. OOZDNO GOSPODARSTVO Ljubljana 55.754 — 55.734 19. NAMA Llubljana 55.754 55.73* ' — is. DSSS Oh»lnaklh SIS »dr.varatv.LJublJ. 57.200 7.987 25.213 10. SS9 M08TE 128.135 123.135 — 90. NSS '>Tf"T'iRAD 148.903 127.794 21.009 S^TMJ 4,635.44* 2,721.097 1,844.547 • Analiza o delovanja in izvajanja davčnega sistema in davčne politike v občinah in mestu Ljubljani Občinska uprava za družbene prihodke je v okviru kadrovskih in tehničnih možnosti upoštevala sklepe skupščine občine in skupščine "testa Ljubljane s tem, da je: 1. sodelovala in še sodeluje z občinskimi upravami za družbene Prihodke drugih ljubljanskih občin pri organiziranju skupne inšpek-t^je družbenih prihodkov pa tudi pri izvajanju drugih nalog. 2. Odmerila v prvi polovici leta družbene obveznosti zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo presežek oz. ostanek čilega dohodka in plačajo davek iz dejavnosti. 3. Uskladila predpis 3. akontacije davkov in prispevkov za leto •983 s podatki o odmeri za leto 1982 in prometom v letu 1983. 4. Uvedla računalniško obdelavo knjigovodskih podatkov (davek iz gospodarskih dejavnosti, prispevki za SIS, prometni davek) z obračunavanjem zamudnih obresti. 5. Dogovorjena jev 1. fazi povezava računalniških sistemov občin- ?*e uprave za družbene prihodke Bežigrad, Center, Moste-Polje in Mestne uprave za AOP Ljubljana in enoten koncept računalniške obdelave odmernih in knjigovodskih podatkov (na podlagi rešitev, ki zagotavljajo: * dnevni vnos podatkov neposredno iz dokumentov, enkratni vnos za vse računalniške obdelave, dnevni vpogled v stanje obremenitev in Plačil za posamezne zavezance, vrste obveznosti in celotno knjigovod- stvo. V 2. fazi je predvidena še povezava ostalih dveh občinskih uprav za družbene prihodke (Šiška in Vič-Rudnik). Odpravljeni so problemi načelne narave in je uresničitev naloge odvisna od dobave naročene (rok dobave je že potekel) in v večini že plačane računalniške opreme, ki jo dobavlja DO Iskra — Delta. 6. Občinska uprava za družbene prihodke zbira podatke o vlaganju oziroma trošenju sredstev pri posameznikih in če bo na podlagi v predhodnem postopku zbranih podatkov ugotovila, da je podan utemeljen sum, da so dani zakoniti pogoji za uvedbo postopka za odmero davka od nenapovedanega dohodka, bo izdala sklep o uvedbi postopka oz. obvestila o tem druge pristojne organe. 7. Pri izvajanju nalog upoštevala tudi druge predloge s tem, da bo rezultate možno ugotavljati v letu 1984 (nov zakon velja od 1.1. 1983 in bo odmera davka od dohodka doseženega v letu 1983 opravljena v *elu 1984 ter bodo tedaj znani učinki olajšav in oprostitev, ki jih opredeljujejo določbe novega Zakona oz. odloka o davkih občanov). • Analiza poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 (seja zbora ZD, KS in DPZ 26. maja 1983) V času Od obravnave analize na zborih skupščine je programe poslovanja v zoženih materialnih pogojih posredovalo še sedem OZD. OZD, ki pa so v prvem polletju 1983 poslovale z izgubo pa pripravljajo program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju, ki bodo pripravljeni do 15. 9. 1983 (po določilih o sanaciji in prenehanju OZD). OZD, ki niso posredovale zaključnega računa oz. poslovnega poročila so to storile naknadno, zato za nobeno OZD nismo predlagali, da bi komisija za spremljanje izvajanja Zakona o združenem delu preverila izvajanje 144. in 150. člena Zakona o združenem delu. Ob pollet ju v roku ni posredovalo poslovnih poročil 23 OZD, vse te OZD smo ponovno opozorili, da nam poročila pošljejo v kolikor jih ne bodo, bomo zahtevali preverbo pri Komisiji za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. • Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občin Ljubljana Moste-Polje in OZD na meji rentabilnosti OZD na meji rentabilnosti morajo do 30. septembra 1983 pripraviti program ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju. Pred rokom so programe pripravile že 4 OZD, • Analizazunanjetrgovinskc menjave gospodarstva občine Ljubljana — Analiza izvajanja sklepov (problematika deviznih anuitet, vključevanje OZD v zunanjetrgovinsko menjavo, doseganje plana izvoza) bo komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pripravil v sklopu analize poslovanja OZD v prvem polletju 1983, ki bo obravnavano na izvršnem svetu 13. 9. 1983. Programe vključevanja v zunanjetrgovinsko menjavo ni pripravilo še sedem OZD od devetnajstih. — Obrazložitve zakaj v letu 1983 planira manjši izvoz kot v preteklem letu še ni pripravila ena OZD. Programa ukrepov za realizacijo letnega plana izvoza pa niso pripravile še tri OZD. Na julijski seji skupščine so bili roki za pripravo programov podaljšani do konec septembra 1983, vendar bo komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj vse OZD ponovno pozval, da programe pripravijo čimprej. • Izvajanje nalog na področju SLO in DS v občini v obdobju maj 82 — maj 83 (29. 6. 1983) Občinski sekretariat za LO je stališča občinske skupščine upošteval pri tekočem delu, pri programiranju razvoja SLO in DS ter pri izdelavi obrambnih načrtov. Večina ugotovitev, zaključkov in ukrepov sprejetih na skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine je dolgoročnejšega značaja. Zato jih bodo morali vsi obrambni subjekti v občini upoštevati pri svojem delu na področju SLO in DS. V zvezi s sklepom, da morajo biti komiteji oz. odbori za SLO in DS ustanovljeni v vseh sredinah, kjer jih predvideva zakon, do konca leta 1983, ugotavljamo, da ti še niso ustanovljeni v 26 samoupravnih organizacijah in skupnostih in bo zato potrebno s temi organizacijami opraviti posebne,razgovore ter v skrajnem primeru poseči po zakonitih sankcijah. V zvezi s sklepom o izdelavi varnostnih načrtov so samoupravne organizacije in skupnoti prejele navodila za izdelavo teh načrtov, ki morajo biti izdelani najkasneje do konca meseca septembra 1983. Priprave na vajo NNP »GOLOVEC — 83« potekajo, vendar so še vedno preveč prepuščene ozkim strokovnim krogom ter aktivnostim civilne zaščite. Samoupravne organizacije in skupnosti so večinoma izdelale akcijske programe priprav na vajo. V pripravi so načrti delovanja samoupravnih drganizacij in skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter operativni načrti za delo na dan zaključnih aktivnosti 24.9. • Politika zaposlovanja v občini Ljubljana Moste-Polje , Na seji so bili sprejeti sklepi, ki opredeljujejo predvsem dolgoročno j politiko zaposlovanja in zato realizacija teh sklepov še ni opazna. Dej-- stvo pa je, da se ob zaostrenih pogojih gospodarjenja mnogo bolj kot | doslej poudarja pomen pravilne politike zaposlovanja, sklepi skupnega zasedanja pa so osnova za to politiko v občini. O realizaciji neka-, terih krakoročnejših ukrepov pa že lahko poročamo: x — tretji sklep: v pripravi je gradivo o znanstveno-raziskovalni dejavnoti v naši občini, ki bo upoštevalo stališča in sklepe skupnega zasedanja — peti sklep: _ kadrovska služba pripravlja poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki. — osmi sklep: občinska skupnost za zaposlovanje, komite za družbene dejavnosti in izvršni svet redno spremljajo gibanje dela preko polnega delovnega časa in nadurnega dela. • Skupno zasedanje zborov občinske skupščine in skupščine občin- * ske skupnosti socialnega varstva, 26. 1. 1983: Družbene vzgoja In varstvo predšolskih otrok v občini Ljubljani Moste-Polje — prvi sklep za boljše delo skupščine skupnosti otroškega varstva in seznanjanje delegatov s problematiko tega področja je organizirano sodelovanje , in delo strokovne službe s konferencami delegacij — drugi sklep v stabilizacijskih ukrepih so predvidena manjša sredstva za dopolnilni program skupnosti otroškega varstva. Kljub temu bo skupnost financirala pridobitev nove zmogljivosti v stanovanjskem objektu v Novih Jaršah. Program ur »male« šole pa je s 1. 9. 1983 povečan na — tretji sklep za boljše sodelovanje med VVO in drugimi dejavniki je OKDD na osnovi vprašalnika pripravil informacijo o sodelovanju, ki jo je Izvršni svet obravnaval 31. 5. 1983 in zadolžil občinsko skupnost socialnega varstva, da v okviru svojega sodelovanja z odbori v KS pospeši to dejavnost. — četrti sklep uporabniki počitniškega objekta v Zambratiji so se na pobudo OKDD sestali, vendar se niso dogovorili o načinu združevanja sredstev za vzdrževanje tega objekta. Problematika bo ponovno obravnavana na seji OKDD v septembru. — peti sklep večja udeležba staršev pri stroških varstva njihovih otrok v VVO je predvidena v stabilizacijskih ukrepih. — šesti sklep postopek za reorganizacijo VVO v naši občini je še v teku. — sedmi sklep skupnost samoprispevka III bo v prvem tromesečju tekočega leta pripravljala poročila o stanju posameznih objektov, ki se bodo dogradili'v posameznem letu. — osmi sklep v zvezi s kriteriji pravilnika o družinskem varstvu je OKDD 16. 3. 1983 sklical sestanek, na katerem je bila oblikovana pobuda za spremembo pravilnika. Mestna skupnost otroškega varstva je sporočila, da je pravilnik v pripravi. — deveti sklep o možnosti izobraževanja vzgojnovarstvenih delavcev ob delu se VVO dogovarjajo z Zavodom za šolstvo SRS Slovenije — OE Ljubljana. Posredovana je bila tudi pobuda za redno izobraževanje varuhinj ter nadaljevanje študij vzgojiteljske smeri. — deseti sklep VVO, občinske in mestna skupnost otroškega varstva so poenotile čas sprejemanja novih otrok v VVO. — enasti sklep za izvajanje programov izven dnevne vzgoje in varstva otrok, VVO ugotavljajo, da ni delavcev, ki bi bili pripravljeni opravljati to delo. — dvanajsti sklep mentalno higienski oddelek pri ZD Ljubljana TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Moste je v avgustu sporočil, da so evidentirani štirje razvojno moteni otroci za drugi razvojni oddelek. OKDD, občinska skupnost otroškega varstva in VVO Angelce Ocepek se bodo v septembru odločili ali bo organiziran ta oddelek. — trinajsti sklep v zvezi s spremembo delovnega časa v OZD so VVO v sodelovanju z OKDD realizirale in omilile organizacijske probleme. — štirinajsti sklep v zaostrenih gospodarskih razmerah bo nujno sodelovanje pri izvajanju »mejnih« dejavnosti, kar predvidevajo tudi stabilizacijski ukrepi: — petnajsti sklep noveliranje veljavnih normativov s področja vzgoje in varstva predšolskih otrok za zagotovitev večje izkoriščenosti obstoječih objektov predvidevajo stabilizacijski ukrepi — šestnajsti sklep v zvezi z enotno evidenco vseh prosilcev za sprejem v VVO izvaja Inštitut Jožef Štefan v sodelovanju z dvema VVO in mestno skupnostjo otroškega varstva raziskovalno nalogo za računalniško osnovan informacijski sistem vključevanja otrok v VVO. e Skupno zasedanje zborov občinske skupščine in skupščine občinske izobraževalne skupnosti, 24.6.1983: Razvoj osnovnega šolstva In Izvajanje usmeijenega Izobraževanja v občin? Ljubljana Moste* Polje. Na 54. seji Izvršnega sveta, 26. 4. 1983 je bilo obravnavano poročilo o delu v osnovnih šolah občine Ljubljana Moste-Polje v šolskem letu 1982/83, ki zajema tudi obravnavo in razreševanje problematike, nakazane v ugotovitvah, stališčih in sklepih, ki so bili sprejeti na skupnem zasedanju. Sprejete ugotovitve, stališča in sklepi posegajo v dolgoročnejši razvoj izobraževanja, ki naj bi temeljil na bolj izenačenih in izboljšanih pogojih in možnostih dela. Žal moramo ugotoviti, da zaradi zagotovitve uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju Ljubljane v letu 1983 na področju družbenih dejavnosti, ne bo mogoče uresničiti zastavljenih ciljev, saj bo standard družbenih dejavnosti in s tem seveda tudi izobraževanje ne samo stagniral, ampak celo padel. Vendar nam je v teku enega leta že uspelo realizirati nekatere sklepe kot naprimer: — v šolskem letu 1983/84 bomo na OŠ Jožeta Moškriča pridobili 26 oddelkov OOŠ — izenačevanje OD prosvetnih delavcev za OD delavcev v gospodarstvu ni moč izpeljati zaradi majhnih sredstev, namenjenih za skupno porabo. Strokovna služba OKDD pa je pripravila analizo OD prosvetnih delavcev oz. delavcev zaposlenih v šolah in dala pobudo na Mestni komite za izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in raziskovanje, da sc taka analiza pripravi za vse ljubljanske občine in se na podlagi rezultatov zagotovi izenačenje OD med posameznimi šolami v Ljubljani. Zavod za družbeno planiranje Ljubljana je zadolžen, da pripravi to analizo. — za realizacijo vseh sklepov pod 5. točko je zadolžen Zavod za šolstvo, Organizacijska enota Ljubljana, ki do sedaj svojega mnenja še ni poslal, zato mu je OKDD ponovno poslal pisno zahtevo za odgovor. — v zvezi s 6. točko OKDD skupaj z osnovnimi šolami aktivno sodeluje pri oblikovanju možnih ukrepov za uresničevanje resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju Ljubljane v letu 1983, ki so strogo stabilizacijsko naravnani. — v zvezi z izvajanjem usmerjenega izobraževanja sta koordinacij- ski odbor za usmerjeno izobraževanje pri OK SZDL Ljubljana Moste-Polje 22.6.1983, Izvršni svet pa na 62. seji, 23.6.1983 obravnavala informacijo o uresničevanju sklepov SML, sprejetih ob obravnavi poročila o srednjem usmerjenem izobraževanju in sprejela stališča, ki vam jih pošiljamo v prilogi. PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA GABRIJELA JELEN Pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov občinske skupščine od februarja do julija 1983______________ ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zap. št. Seja Kdo je postavil vprašanje in vsebina Odgovor 1 2 3 4 1. lo. seja 23/2-1983 Slavka Jerman - KS Selo Zaprosilo Komunalnemu podjetju Ljubljana, da spremeni odnos pri čiščenju snega objavljen'v DT 4/83 2. lo. seja 23/2-1983 Daniel Kovačič - KS Vevče-Zg.Kašelj 1. Komunalna skupnost občine naj zahteva od MPP, da se progi št. 11 in 12 ojačata vsaj v konicah. 2. Kaj je z ureditvijo avtobusnega postajališča v smeri proti Ljubljani v bližini Klemenove ulice 3. Vprašanje ureditve odvoza smeti ob Studencu, Černivčevi ulici in Kašeljski cesti. 4. Kdaj se bo asfaltirala Močilnikarjeva ulica? 3. lo. seja 23/2-1983 Alojz Ferle - KS Bizovik Vprašanje glede pluženja Zvezne ulice. dan na seji 4. lo. seja 23/2-1983 Miran Porenta - KS Kodeljevo Vprašanje glede parka Kodeljevo, o katerem naj odloča tudi krajevna skupnost in vprašanje kulturne dejavnosti v Jelovškov! galeriji. 5. '11. seja 3o/3-1983 .4 013)'^..: 1 . ■; v 6. 11. seja <50/3-1983 ■' Anton Korošec - KS Kodeljevo Vprašanje glede dokončanja del na izhodu ulice proti Grubarjevemu kanalu. dan na seji Anton Korošec - KS Kodeljevo Vprašanje glede ostanitve topolov na Kosovelovi ulici dan na seji 7. 11. soja ‘ x3t)/3-l'9831"1’ •' ■ >jfdpq *ii ;b ni rti; Romana Dobnikar - KS Zadobrova-Sneberje Kdaj se bo pristopilo k izgradnji peš poti na Cesti X med številkama 31 in 33? objavljen v DT 6/83 8. 11. seja 3o/3-1983 <1 Silvo Drčar - KS Dolsko Vprašanje glede najemnih pogodb kmetov z Agroemono in KS Dobrunje, ki ne omogočajo socialne varnosti objavljen v DT 5/83 9. 11. seja 3o/3-1983 Miha Klešnik - KS Polje Ali so govorice, da je -za telefonsko centralo v Polju kupljena neustrezna rabljena oprema, resnične in kakšni ukrepi so predvideni za nemoteno delovanje te centrale? ' lo. 11. seja 3o/3-1983 Drago Kupnik - KS 25. maj Vprašanje odstranitve žage SCT - Obnove ob Litijski cesti, ki se rešuje že dve leti. * - 11. 11. seja 3o/3-1983 Jože Šteh - KS Jože Moškrič-Ciril Kdaj bo izvršena rekonstrukcija pločnika ob Jarški cesti in delu Lunačkove ulice? objavljen v DT 6/83 12. 11. seja 3o/3-1983 Mirko Vehovec - KS Štepanja vas Kdaj bo končana kanalizacija vUl. miru in kdaj bodo zaključna dela na kanalizaciji na Štepanjski cesti? objavljeno v DT 6/83 13. 12. seja 2o/4-1983 Jože Polanc - KS Klopce Vprašanje glede bencinskih bonov za udeležbo na seji. objavljen v DT 8/83 14. 12. seja 2o/4-1983 Marjan Gostinčar -rKS Polje Pripomba glede prenašanja upravnih zadev v krajevne skupnosti. objavljen v DT ti/83 15. 12. seja 2o/4-1983 Jožica Vreči - KS Zadobrova-Sneberje Vprašanje fizične razmejitve med zemljiščem osnovne šole Lopolda Mačka-Boruta in sosednjimi lastniki objavljen v DT e/83 16. 12. seja 2o/4-1983 Ivanka Praček - KS Dolsko Vprašanje kanalizacije in dovozne ceste za dan na seji novo šolo in vrtec. 17. 14. seja Janez Kos - KS Stepanja vas objavljen v DT ti/83 26/5-1983 Vprašani«« aletf* problematike samskih domov in — 1___ 18. 19. 21. 25. 14. seja Milan Lipovšek - KS Zalog 26/5-1983 Zahteva delegacije za varovanje okolja pri investicijah Ko-To, Emona Zalog, Železniška ranžirna postaja 14. seja Mladen Terčelj - KS 25. maj 26/5-1983 Vprašanje glede možnosti financiranja ureditve terena ob Pesarski cesti iz sredstev za LO in DS 14. seja Mladen Terčelj - KS 25. maj 26/5-1983 Vprašanje dodelitve in namembnosti prostorov v Trpinčevi 9 skupno zasedanje ZZD, ZKS, DPZ Marica-Rihar - KS Zelena jama 24/5-1983 Vprašanje glede lokacijskega dovoljenja za gradnjo poslovnega prostora RTV na Tovarniški ulici. skup.zasedanje Vukosav Todorovič - KS Polje ZZD,ZKS,DPZ V kakšne namene se uporablja prispevek občanov za zaklonišča, 24/5-1983 ki niso zgrajena (stara naselja)? skup.zasedanje Anton Korošec - KS Kodeljevo ZZD,ZKS,DPZ Zakaj se MPP ne organizira kot samostojna DO, 29/6-1983 ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena? skup.zas. Ivanka Praček - KS Dolsko ZZD, Z KS, DPZ Kako bo ukrepala Emona, da bo polje dobro obdelano, 29/6-1983 hlevi izkoriščeni in kako bo rešila problem naseljenih družin? skup.zas. Savo Kenjalo - KS Zadobrova-Sneberje ZZD,ZKS,DPZ - V kakšni fazi je izgradnja oziroma napeljava primarnega 29/6-1983 kabelskega omrežja? - Kdaj je predviden razvod sekundarnega kabelskega omrežja v naseljih Novo Polje, Zadobrova in Sneberje? - Kakšna je finančnakonstrukcija sofinanciranja krajanov? skup.zas. Živko Lukič - KS Stepanja vas ZZD,ZKS,DPZ Zakaj PTT še ne priključuje telefonov v KS kljub zagotovilom 29/6-1983 s strani strokovnih služb PTT in kljub izgrajenemu omrežju ter finančnim obveznostim objavljeno v DT 8/83 objavljen v DT 8/83 objavljeh v DT 7/83 objavljen v DT 8/83 objavljen v DT 8/83 objavljen v DT o/83 skup.zas. KS Moste : Tdolilo ,61i v' ZZD,ZKS, .DPZ"- Vprašanje opremljenosti specializiranih enot civilne zaščite 29/6-1983 28. 16. seja 18/7-1983 Janez Kos - KS Stepanja vas Predlog za popravilo kanala v Dergančevi ulici, ker o^b nalivih popravlja v treh hišah - 29. 16. seja 18/7-1983 Alojz Slak - KS Novo Polje Kakšne so možnosti za podaljšanje toplovoda iz Letališče ceste . v sosesko Novo Polje? • 3o. 16. seja 18/7-1983 Anton Venta - KS Polje Kdaj se bosta lahko dve soseski v Polju, ki imata individualni kurilnici priključili na tplovod? objavljen v DT 8/83 31. 16. seja 18/7-1983 Nežka Čad - KS Dolsko Vprašanje ureditve dovozne ceste k šoli ih vrtcu tako da bo pregledno in prometno varno. 32. 16. seja 18/7-1983 Drago Habjan - KS Jože Moskric-Ciril Kaj je s pobranimi davki v občini? Upravni organ jih ne pobira tekoče in bo prizadet občinski proračun s tem pa verjetno tudi proračuni krajevnih skupnosti? 33. 16. seja 18/7-1983 Alojz Slak - KS Novo Polje Ureditev vodovoda, ceste in kanalizacije na Časti IX, XI in 11 dan na seji 34. 16. seja 18/7-1983 Drago Habjan - KS Jože Moškrič-Ciril Vprašanje glede nerednega prejemanja Delegatske tribune in Delegatskega gradiva skupščine mesta Ljubljane dan na seji 'žte , , , ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. lo. seja 23/2-1983 Jože Kozlevčar - 24. konf.del. - Totra Zakaj so navodila za obračun prispevkov Iz osebnega dohodka neenaka? ' ■ 2. 11. seja • 3o/3-1983 1. konf.del. - Saturnus Kakšne koristi prinaša prehod na letni čas in komu? objavljen v DT 5/83 3. 11. seja 3o/3-1983 13. konf. del. BTC Kakšne sg. realne možnosti telefonskega priključka za , .< -■ ■ ■ objavljen v DT 6/83 it * 1 2 3 4 4. 12. seja 2o/4-1983 1. konf.del. - Saturnus Kdaj se bo pričela in končala gradnja odseka ceste od Kajuhove do Fužin? objavljen v DT 6/83 •J 5. 12. seja 2o/4-1983 1. konf.del. - Saturi^us Kaj se bo ukrenilo zoper projektantske organizacije, ki zamujajo pri gradnji objektov samoprispevka? objavljen v DT 6/83 • r 6. skup.zas. ZZD,ZKS,DPZ 24/5-1983 27. konf. del. - OŠ Kette Murn Kdo je pristojen poklicati inšpekcijsko službo, če zaklonišče ni urejeno? dan na seji 7. skup.zas. ZZD,ZKS,DPZ 24/5-1983 Josip Turek - 1. konf. del. - Saturnus Vprašanje povrnitve potrnih stroškov delegatom za prihod na sejo. dan na seji DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR l. 14. seja Stane Berčan objavljen v DT 8/83 26/5-1983 Kdaj bodo občinski upravni organi svoj delovni čas prilagodili zaposlenim v združenem delu? z. OSNUTEK r PERIODIČNI PROGRAM DELA \ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE K oktober december 1983 j Z.ap. št. m = i ™ Gradivo oz. Gradivo Nal°9e stališču pripravi Predlagatelj obravnava Realizacijo spremlja 1 2 3 4 5 6 SEJE ZBOROV 25. oktobra 1983 Rok oddaje gradiva 26. september 1983 1. Drobno gospodarstvo v občini - obč.kom.za družb.ek. IS SO ZZD, ZKS, DPZ IS SO odn. in družb.plan. in združenje - združenje obrtnikov obrtnikov - razvoj.gosp.skup. - DPO - odbori - gospodarska zbornica občin ljub. regije 2. Poročilo o izvajanju kadrovske - kadrovska služba * ZZD, ZKS, DPZ IS SO politike v občini - kom.za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve - DPO - kadrovska koordinacija pri OK SZDL kadrovska služba • - odbori komisija za volitve, " - organi skupšč.skupnosti imenovanja in za zaposlovanje kadrovske zadeve 3. Informacija o izgradnji soseske -IS SO Nove Fužine - skupščina podpisnikov IS SO ZZD, ZKS, DPZ IS SO sam.spor. MS 4/5 Fužine - odbori • C • - DPO, ZIL, svet KS Nove Fužine ♦ 4. Ocena družbenoekonomskih odnosov - samoupravna samoupravna stano- ZZD, ZKS, DPZ samoupravno in organiziranosti v stanovanjskem stanovanjska skupnost vanjska skupnost stanovanjska gospodarstvu - odbori IS SO skupnost - DPO IS SO ~St- Problematika pri delu telesne - SIS za telesno kulturo SIS za telesno kulturo ZZD, ZKS, DPZ IS SO -— kulture v občini IS SML 6. Analiza stabilizacijskih programov - OZD, ki niso do danes IS SO ZZD obč.kom.za poslovanja OZD v zoženih razmerah pripravile programov družb.ek. - IS SO odnose in - odbori planiranje -obč.sind.svet 7. Analiza osebnih dohodkov v OZD, ki imajo večje število delavcev z minimalnimi osebnimi dohodki - obč.kom.za družb.ek. odn. in planiranje - DPO - odbori IS SO ZZD obč. Kom. zn družb.ek. plan. in družb, ek. odnose - IS SO - DPO 8. Osnutek rebalansa proračuna IZ PROGR 4A SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE 1. Osii ek dogovora o oblikovanju splošne IS SML porabe.v občinah in mestu v letu 1984 IS SO družbeni svet za vpraš. političnega sistema odbori DPO ŠEJK ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE IN OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI 27. oktober 1983 slob mK'i(>( 1. Vloga raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini in mestu SEJE ZBOROV 21. novembra 1983 l. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine, mesta in republike v obdobju 1981-85 v letu 1984 2. Predlog rebalanska proračuna za leto 1983 in Osnutek proračuna za leto 1984 - obč.SIS za razisk. dejavnost - DPO - odbori - obč.kom.za družb.ek. odn. in družb. plan. - obč.korr!.. za družb.dej. - DPO - odbori - služba za proračun, finančne in skupne zadeve - DPO IS SO IS SML IS SO ZZD, ZKS, DPZ IS SML IS SO ROK ODDAJE GRADIVA 26. september 1983 obč.SIS za raziskovalno ZZD, ZKS, DPZ dejavnost SIS za razisk. dejavnost strokovna služba SIS za razisk. dejavnost IS SO ROK ODDAJE GRADIVA 26. oktober 1983 ZZD, ZKS, DPZ IS SO IS SO ZZD, ZKS, DPZ IS SO1 3, Problematika OZD, ki so na meji rentabilnosti in ki so v izgubah 4. Poročilo komisije za odlikovanja v letu 1983 5. Problematika življenja in dela v KS 6. Sklep o razpisu priznanj občine v letu 1983 IZ PROGRAMA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE 1. Predlog prometne ureditve v Ljubljani po izgradnji cest iz lo-letnega programa IZ PROGRAMA SRS Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem obveščanju SEJE ZBOROV 21. decembra 1983 1. Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine, mesta in republike v obdobju; 1981-85 v letu 1984 - obč.kom.za družb.ek. odn. in družb.plan. - DPO - odbori - komisija za odlikovanja - DPO - sekret.za občo upravo - OK SZDL - kom.za razvoj KS - stanovanjska skupnost - DPO - odbori - sekretariat skupščine - DPO - IS SML - IS SO - obč.kom.skupnost - odbori - obč.sekret.za občo upravo - IS SO - DPO - svet za informiranje - obč.kom.za družb, plan. in družb.ek. odnose - obč.kom.za družb.dej. - DPO - odbori IS SO komisija za odlikovanja sekretariat za občo upravo kom.za razvoj KS sekretariat skupščine IS SML IS SRS IS SO ZZD, ZKS IS SO <>\ <>/. i$*tboq eZ .01 ,«?T 4C .16 M- .<■. > i)5/iii5tlo ivtminn; >; rlfi9»l«(l) ZZD, ZKS, DP2>i sekretariat skupačine ZZD, ZKS, DPZ sekretariat za občo uprava ZZD, ZKS, DPZ sekretariat skupščine ' ZZD, ZKS IS SML IS SO obč. kom. skupnost PPZ svet za informiranje ROK ODDAJE GRADIVA 1, december 1983 IS SO ZZD, ZKS, DPZ IS SO 1 2 3 4 5 6 2. Predlog odloka o proračunu občine - služba za proračun, IS SO ZZD, ZKS, DIV. IS SO za leto 1984 finančne in skupne zadeve * - DPO 3. Poročilo o ureditvenem sklepu v IS SO IS SO ZZD, ZKS IS SO DO ABC Pomurka, Gostinsko podjetje Slavi ja-Mos te 4. Osnutek programa dela skupščine občine - kom.za program dela kom. za program ZZD, ZKS, DP/. kom.za prograi za leto 1984 in peridoičnega programa skupščine in njenih dela skupšč. in dela skupščino za V. trimesečje 1984 in Pregled izvajanja zborov njenih zborov programa za leto 1983 - IS SO - DPO 5. Pregled realizacije sklepov občinske sekretariat skupščine IS SO ZZD, ZKS, DP/ sekretariat skupščine in delegatskih vprašanj IS SO skupščino IS SO 6.' Elaborat o družbenoekonomski - obč.kom.za družb.dej. IS §o ZZD, ZKS, DPZ IS so upravičenosti DO KD Španski borci - DPO odbori DPO 7. Poročilo o delu IS SO in organov - IS SO IS SO ZZD, ZKS, DPZ skupščina uprave v letu 1983 - upravni organi upravni organi IS SO IZ PROGRAMA SML 1. Predlog dogovora o oblikovanju - IS SO IS SO ZZD, ZKS, DPZ IS SO splošne porabe v občinah in mestu - IS SML IS SML Ljubljani za leto 1984 - odbori - DPO 2. Problematika barakarskih-naselij - sekret.za urban, in IS SO ZZD, ZKS, DPZ IS SO in stanovanj VI in VII kategorije gradb.zadeve ter IS SML v Ljubljani varstvo okolja - IS SO - odbori OSNUTEK . Na podlagi 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS, št. 35/79), 10. in 28. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje (Delegatska tribuna št. 2K2) in v skladu s 194. členom Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.in na seji zbora krajevnih skupnosti dne......sprejela SKLEP o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje i. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti soglašata s statutom občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje. Sklep začne veljati z dnem sprejema na seji zborov skupščine. OBRAZLOŽITEV Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje je v skladu z zakonom na seji dne 15. 6. 1981 sprejela Sta-,u< skupnosti. Se pred predložitvijo Statuta v soglasje skupščini občine sta na to be-Sl-’dilo dala svoje pripombe občinski komite za družbene dejavnosti in občinski sekretariat za občo upravo Ljubljana Moste-Polje. Skupščina skupnosti je predložene pripombe obravnavala ter sprejela prečiščeno besedilo Statuta skupnosti na seji dne 30. 6. 1983. V skladu z zakonom o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS št. 35—79) in na podlagi 194. člena Statuta občine Ljubljana Moste- Polje predlaga skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščine Ljubljana Moste-Polje, da sprejme sklep, s katerim daje soglasje k Statutu občin-ske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje. PREDSEDNICA SKUPŠČINE Inka GOREČAN Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. I. SRS, št. 35/79) in 10. ter 28. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje na seji dne 20. 6. 1983 sprejela STATUT občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje I. 2 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovili s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje kot uporabniki socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah, kot izvajalci, socialno skrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci). 2. člen V skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva. V skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese. 3. člen Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakonom, dru-benimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 4. člen Skupnost je ustanovljena za območje občine Ljubljana Moste-Poljc (v nadaljnjem besedilu: občina). 5. člen Ime skupnosti je: občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Proletarska 1. 6. člen Skupnost je družbena pravna oseba. 7. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine. 8. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike, premera 32 mm. Na obodu je v polkrogu besedilo: »Občinska skupnost socialnega skrbstva«, v sredini vodoravno pa je besedilo Ljubljana Moste-Polje. 9. člen Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom. 10. člen , Uporavniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije. 11. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnost, se skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva ljubljanskih občin povezujejo v Samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane zaradi oblikovanja in izvajanja politike socialnega skrbstva ter usklajevanja programov tega poročja in opravljanja drugih skupnih nalog na območju mesta Ljubljane. 12. člen Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, opravljanja drugih nalog, ki jih določajo zakon in samoupravni splošni akti občinske skupnosti socialnega varstva, ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine. 13. člen Skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v SR Sloveniji, usklajuje z njimi svoje delo, se dogovarja o skupnih pro-gramih, o izvajanju teh programov ter usklajuje z njimi pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanavlja z njimi tudi skupne organe. Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog. 14. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in del skupnosti opravlja za zadeve socialnega skrbstva pristojni upravni organ občine Ljubljana Moste-Polje. II. NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU 1. Naloge skupnosti 15. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje naloge: — oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini, — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in sprejemajo plan skupnosti, — usklajujejo predloge storitev, programov storitev ali določene socialnoskrbstvenc dejavnosti, — usklajujejo predloge meril za cene za posamezne socialnoskrb-stvene storitve, za vrednotenje programov storitev ali določene dejavnosti, — skrbijo za razvoj in izvajanje socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva in program razvoja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini, — se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvaja- . nje zagotovljenega programa socialnega skrbstva, — sprejemajo program dela in razvoja socialnih zavodov, disciplinskih centrov, zakonskih svetovalnic, sprejemališč za mladoletnike in za odrasle oseb$ ter zavodov za usposabljanje, —se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane in v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in se dogovarjajo o načinu združevan ja sredstev za uresničevanje teh nalog, — spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju ter izvajanju ukrepov socialne politike, — se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva, — organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojno-izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva, '• — opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta sporazum, statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti. 16. člen Naloge, s katerimi se uresničujejo določeni širši interesi na področju socialnega skrbstva, oziroma, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, opravljajo delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, po delegatih skupščine te skupnosti, v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, kjer tudi skupno usklajujejo politiko pa,Bflf)fočju socialnega skrbstva v SR Sloveniji. !;»onJr h>« Naloge, oziroma prvice in obveznosti v smislu prejšpjeg^ qq.^vka, sc v skladu z zakonom natančneje opredelijo v samoupravnih spjflšnih aktih Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije tef z.druuinp, ££piou-pravnimi splošnimi akti. 17. člen Naloge in ukrepi skupnosti v zvezi z dejavnostjo spoi»itoqg^^hs,va’ cialnem skrbstvu, so zlasti;P vsiT — naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izajanjem nekaterih fjoločb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi, — svetovanje pri urejanju odnosov v družini žp v širšem, okolju, — diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami, — razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok, — oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje, — pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti, — materialne pomoči, — sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji, — sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu. Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerim se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v obliki, ki najbolj priti, memo in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujal jo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohra-i nja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družhfSRfP življenje. iU)|,9> 2. Upravičenci do storitev in pomoči lt j 18. člen ]r' Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva — otroci: mladoletniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev (oba umrla), otroci neznanih star- J, Sev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (n.pr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev, ipd.), otroci iz družin z motnjami v družinkih odnosih, otroci razvezanih staršev, ipd., — otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti, — otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine, — odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji, — odrasle osebe pod skrbništvom, — odrasle materialno ogrožene osebe, • — odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje, — osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe, — odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebuje pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni, — osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva, — osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč. HI. ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI SOCIALNO-SKRBSTVENIH STORITEV V SVOBODNI MENJAVI DELA IN PLANIRANJU 19. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialnoskrbstvenih storitev. Uporabniki si s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah. 20. člen Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določene socialnoskrbstvene dejavnosti, s katerimi se uresničujejo naloge socialnega skrbstva kot jih določa zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom. 21. člen Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno: — ceno posamične socialnoskrbstvene storitve, — poročilo za izvajanje programa storitev, — povračilo za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti. 22. člen V skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem potreb in zmogljivosti, ustvarjanjem in razporejanjem dohodka v skladu z obveznostmi, ki so jih na podlagi samoupravnega sporazumevanja prevzeli uporabniki in izvajalci, ter z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine, mesta Ljubljane in republike. 23. člen Uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve in pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejmejo plane skupnosti ter sodelujejo v postopku pripravljanja teh aktov. V postopku pripravljanja samoupravnega sporazuma o temeljih Plana skupnosti uporabniki in izvajalci zlasti sprejemajo elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti, skupščini skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane ter v skupščine Skup-n°sti socialnega skrbstva Slovenije. V skladu z zakonom o skupnosti socialnega varstva in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva je treba opraviti z zakonom predpisane in samoupravno dogovorjene uskladitve tudi v občinski skupnosti socialnega varstva. 24. člen Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajalci uPoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. > 25. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah ;q<4 pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave dela, način uresničevanja svobodne menjave dela * ter sredstva za uresničevanje obveznosti v svobodni menjavi dela. V zvezi s tem določijo normative in standarde socialnoskrbstvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene, druge oblike in načine povračila za vloženo delo ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej za izvajanje zagotovljenega programa. Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skup,- • nih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v skup- „ nosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane in v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, terobseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge. Planiranje v skupnosti se začne s sklepom o pripravi plana, ki ga.-' sprejme skupščina skupnosti, s katerim določi roke, do katerih mo-, rajo biti pripravljeni planski akti. Za pripravo planskih aktov je odgovoren odbor za družbeno-eko-nomske odnose, razvojne in splošne zadeve, ki pripravi delovni program, določi roke za posamezna opravila planiranja in nosilce opravil. Organ iz prejšnjega odstavka pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti po predhodni uskladitvi v občinski skupnosti socialr nega varstva. Elemente iz prejšnjega odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom. 26. člen *> ^ Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, > urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela in tudi z drugimi samouprav--^ nimi sporazumi in pogodbami. i V drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udelet.'’ ženci v dvobodni menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve. V teh samoupravnih sporazumih ali pogodbah ni mogoče sprejeti določb, ki bi uporabnikom oziroma izvajalcem preprečevale, da izpolnijo obveznosti, sprejete s samoupravnim sporazumom o teme* ljih plana skupnosti. ■ i 27. člen .v1 S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o teT. meljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredeljujejo zlasti?-,c — politiko in srednjeročne cilje razvoja skrbstvene dejavnosti v ob*,, čini, „* — naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz sar. 1 moupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, družbe- nih dogovorih in predpisih, ter sredstva ter ukrepe za uresničitev tel) nalog, it 2 — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev d nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. -i Srednjeročni plan je temeljni plan razvoja socialnega skrbstva y, -srednjeročnem obdobju (5 let). 28. člen ■ zacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti, — obravnavajo pripombe, mnenja in priporočila skupščine občine in njenih organov, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske ", skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih inte-resnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z 1 delom skupnosti ter jih obveščajo o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi, — obravnavajo pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole, — volijo delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov, — imenujejo in razrešujejo predstavnike skupnosti oziroma delegirajo delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov, — podeljujejo priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva, — opravljajo druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut. 51. člen Enakopravno oba zbora skupščine zlasti: — določata predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, - ' — sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte, —sprejemata program dela skupnosti in program razvoja dejavnosti socialnega skrbstva, — sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja ali sporazumevanja, oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, — sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte , ter druge akte skupnosti, — dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupščine, — določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina, — sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti, — odločata o najemanju kreditov, — vodita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika, — volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna elesa, — odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe, —- dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom, — odločata o ustanovitvi oziroma dajeta soglasje k ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini, — dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost, — sprejmeta poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih t, teles skupnosti, — opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutom ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost ' skupščine, pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ali o n njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov. , 52. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira, e'» V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora, - ’ — voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor, — ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles, — sprejme program svojega dela, — opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane in skupščino skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 53. člen V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o: — predlogu elementov plana na področju socialnega skrbstva, — predlogu osnov in meril, na podlagi katerih zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzamejo v svobodni menjavi dela, — predlogu samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela in pogodbah s posameznimi izvajalci nalog na področju socialnega skrbstva, — izvolitvi delegatov za zbor uporabnikov skupščine občinske in mestne skupnosti socialnega varstva ter skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 54. člen V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o: — organizaciji in izvajanju socialno skrbstvenih storitev, — predlogu samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela in obveznostih izvajalcev na področju socialnega skrbstva, — koordinaciji dela med izvajalci socialno skrbstvenih storitev, — izvolitvi delegatov za zbor izvajalcev skupščine občinske in mestne skupnosti socialnega varstva ter skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 5. Odločanje 55. člen Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov oziroma na skupni seji zborov. Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Skupna seja obeh zborov je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov ob£h zborov. 56. člen Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora. Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbora enakopravno, so spre jeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru (soglasje med zboroma). 57. člen Če samoupravni splošni akti in drugi akti skupnosti ter sklepi v zadevah, ki jih sprejemata oba zbora skupščine enakopravno niso sprejeti v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljujeta obravnavo spornega akta in predloga sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširnejšo razlago od organov oziroma delovnih teles, ki so pripravili predlog akta ali sklepa. Zbora lahko skleneta, da bosta razlago organov oziroma delovnih teles poslušala skupaj in da bosta sporna vprašanja skupaj obravnavala, predno b^sta o njih ponovno glasovala v zborih. Zbora lahko tudi skleneta, da bosta med obravnavo v zboru ugotavljala stopnjo soglasja delegatov v zboru s predhodnim izjavljanjem. 58. člen Če se zbora tudi po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumeta o besedilu samoupravnega splošnega akta ali drugega akta ali sklepa v zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo, v kateri izvoli vsak zbor po 3 člane. Dela skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo. 59. člen Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma. 60. člen Zbora si prizadevata uskladiti svoja stališča in sprejeti odločitev na podlagi sporazumnega predloga skupne komisije, če je le mogoče na isti seji (po ustrezni prekinitvi seje). Ko zbora obravnavata sporazumni predlog skupne komisije lahko ravnata v skladu z določbo 3. odstavka 37. člena tega statuta. 61. člen Če so razhajanja med zboroma v stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči tako globoka in bistvena, da ni pričakovati, da bi lahko prišlo do uskladitve na isti seji, ali ker je očitno, da komisija za usklajevanje zaradi velike obsežnosti ali zahtevnosti dela ne bo mogla opraviti svoje naloge v tem času oziroma ker je treba pripraviti novo besedilo spornega akta ali sklepa na novih izhodiščih, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje, se nadaljnja obravnava in odločanje o zadevi predloži do naslednje seje. Odločanje o sporni zadevi se preloži do naslednje seje tudi v primeru, če večina delegatov v zboru po obravnavi sporazumnega predloga skupne komisije meni, da je sporazumni predlog treba še delno do-; polniti ali spremeniti, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje, ali da se o predlogu skupne komisije ne morejo izjaviti, dokler se o tem ne posvetujejo v delegacijah, ki so jih delegirale na sejo skupščine. V primerih iz 2. in 3. odstavka tega člena se skupni komisiji določi rok, do katerega naj pripravi svoj predlog. Celotna zadeva se v tem primeru vrne v obravnavo delegacijam, skupaj z besedilom sporazumnega predloga skupne komisije ter z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami predloga. 62. člen Če se v skupni komisiji za usklajevanje ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog akta ali sklepa odloži z dnevnega reda. Predlog akta ali sklepa v sporni zadevi se lahko da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali kolegija predsednikov. 63. člen Če skupščina skupnosti tudi po izvedenem usklajevalnem postopku ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo in je s tem bistveno ogroženo opravljanje socialnoskrbstvene dejavnosti v občini, obvesti skupščino občine, ki lahko s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje. 6. Predsednik skupščine in predsednika zborov 64. člen Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed članov delegacij. Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zbora volita enakopravno oba zbora skupščine izmed članov delegacij. Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zbora voli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za ta zbor. Volitve za predsednika skupščine in njegovega namestnika ter volitve za predsednika zborov in njuna namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča vsak zbor samostojno. Predsednik skupščine ter njegov namestnik ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dobo dveh let in so lahko za enako dobo ponovno izvoljeni. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo. 65. člen Predsednik skupščine zlasti: — predstavlja in zastopa skupnost, —- sklicuje seje skupščine, — vodi skupne seje obeh zborov skupščine, — skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini, —* spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov, — skrbi za javnost dela skupščine, — skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti, ter naloge ki mu jih poveri skupščina. 66. člen Namestnik predsednika skupščine: — nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svojih dolžnosti, — pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih nalog, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščina. 67. člen Predsednik zbora: — vodi sejo zbora, če zaseda zbor na ločeni seji, — skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine, — spremlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost zbora. Če zbora zasedata skupaj, sodelujeta predsednika zborov pri pripravi dnevnega reda seje skupščine. Če zbora zasedata skupaj, odločata pa o zadevah, o katerih sta pristojna odločati enakopravno, daje predsednik zbora zadevo oziroma vprašanje na glasovanje in ugotovi izid glasovanja v zboru, kateremu predseduje. Če je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik. Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil. 7. Kolegij predsednikov 68. člen Za koordinacijo dela skupščine skupnosti in zagotavljanje pogojev za nepretrgan vpliv uporabnikov in izvajalcev na proces sporazumevanja o svobodni menjavi dela se oblikuje kolegij predsednikov (v nadaljnjem besedilu: kolegij) kot delovno posvetovalno telo. 69. člen Kolegij sestavljajo predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsednik odbora za družbeno-ekonomske odnose, razvojne in splošne zadeve. 70. člen Kolegij dela na sejah. Seje kolegija sklicuje in vodi predsednik skupščine, v odsotnosti predsednika skupščine pa njegov namestnik. 71. člen Kolegij ima zlasti naslednje naloge: — usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov in skupščine ter pripravlja dnevne rede teh sej, — skrbi za zagotavljanje pogojev za delo delegatov v skupščini in zborih, — skrbi za sodelovanje skupščine skupnosti z občinsko in mestno skupščino skupnosti socialnega varstva, s skupščinami drugih samoupravnih interesnih skupnosti, s skupščino družbeno-politične skupnosti, z družbeno-političnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. . — sodeluje z odborom za družbeno-ekonomske odnose, razvojne •n splošne zadeve, — opravlja druge naloge, ki so povezane z usklajevanjem delovanja skupščine, njenih zborov in drugih organov skupščine. 8. Odbor za družbeno-ekonomske odnose, razvojne in splošne zadeve 72. člen Skupni organ uporabnikov in izvajalcev je odbor za družbeno-ekonomske odnose, razvojne in splošne zadeve. 73. člen Odbor za družbeno-ekonomske odnose, razvojne in splošne zadeve " opravlja zlasti naslednje naloge: — pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, ter predloge drugih sklepov in ukrepov, o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini, — pripravlja predloge programov razvoja socialnega skrbstva v občini, — pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina. — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti, — seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike in Programov dela socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe, — sodeluje s pristojnimi izvršilnimi in drugimi organi skupščine občine in mesta ter organi samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini, — spremlja delo strokovne službe glede izvrševanja nalog za skupnost, — opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblasti skupščina, Odbor poroča skupščini o svojem delu med dvema zasedanjima. Odbor izdela tudi letno in, če je potrebno, tudi polletno poročilo o svojem delu. 74. člen Odbor za družbeno-ekonomske odnose, razvojne in splošne zadeve ima 9 članov, od tega je 6 članov delegatov zbora uporabnikov, 3 člani Pa so delegati zbora izvajalcev. Predsednika, njegovega namestnika in ostale člane odbora volita zbora skupščine enakopravno izmed članov delegacij za zbor uporabnikov oziroma izvajalcev. Mandat članov odbora traja 4 leta. 75. člen Odbor za družbeno-ekonomske odnose, razvojne in splošne zadeve dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik. Pri delu odbora redno sodelujejo predsednik skupščine ter predsednika obeh zborov, kadar je potrebno pa tudi predsedniki drugih organov in delovnih teles skupščine. Odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov odbora. Odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh svojih članov. 76. člen Natančnejše določbe o delu odbora za družbeno-ekonomske odnose, razvojne in splošne zadeve vsebuje poslovnik. 9. Komisija in druga delovna telesa skupščine 77. člen Za proučevanje problematike na posameznih področjih ali posameznih vprašanj z delovnega področja skupščine,določenih skupnih vprašanj za pripravo predlogov za posamezne ukrepe ter za opravljanje drugih zadev se lahko ustanovijo komisije in delovna telesa, ki so stalna ali začasna. Zbora" skupščine lahko ustanovita skupne komisije in druga delovna telesa ali pa lastna delovna telesa za proučitev posameznih zadev oziroma pripravo predlogov za posamezne sklepe. Naloge, sestavo in način dela komisij in drugih delovnih teles se določijo s sklepom o njihovi ustanovitvi, če jih ne določa statut ali zakon. 78. člen Komisija ali drugo delovno telo ima predsednika, namestnika predsednika in določeno število članov. Za predsednika komisije ali drugega delovnega telesa je lahko imenovan le član delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti, za člane pa so lahko imenovani tudi drugi delovni ljudje in občani, pa tudi druge osebe, ki zaradi svojega položaja po zakonu ne morejo biti delegirani kot delegati na sejo skupščine. 79. člen Komisije in druga delovna telesa delajo na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, če je predsednik zadržan pa njegov namestnik. Delo komisij in drugih delovnih teles natančneje ureja poslovnik. 10. Sodelovanje predstavnikov organov in drugih organizacij in skupnosti na sejah skupščine. 80. člen Na seje skupščine se vabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti v občini predstavniki skupščine občine in občinskih organov ter strokovnih služb skupnosti, pa tudi predstavnike drugih organizacij in skupnosti, če lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine (47. člen). •B. ODBOR ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN bRUŽ-BENO SAMOZAŠČITO 81. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. i 82. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 7 članov, skupaj s predsednikom in namestnikom predsednika odbora. Predsednika, njegovega namestnika in člane odbora imenuje skupščina skupnosti. 83. člen Pravice in dolžnosti odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter sestava odbora se natančneje določijo s posebnim samoupravnim splošnim aktom skupnosti. C. SVETI 84. člen Za odločanje o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov o izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom skupnosti poverjene z zakonom, ter za opravljanje drugih nalog, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti, oblikuje skupščina. — svet za varstvo otrok in družine ter — svet za varstvo odraslih. Za opravljanje spravnega poskusa v postopku za razvezo zakonske zveze oblikuje skupščina skupnosti. — svet za opravljanje spravnih poskusov. 85. člen Pri obranavanju in odločanju v individualnih zadevah je pri delu svetov, navedenih v prejšnjem odstavku, javnost izključena. Vsi člani svetov in njihovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: člani) ter druge osebe, ki so navzoče na se jah svetov, so dolžni kot tajnost varovati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v svetu, in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov ali bi imelo za njih kake druge neugodne posledice, če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe. Dolžnost varovanja tajnosti v smislu prejšnjega odstavka tega člena traja tudi po prenehanju mandata v svetu. 86. člen Sveti poročajo skupščini skupnosti o svojem delu najmanj enkrat na leto. 87. člen Za delo sveta za varstvo otrok in družine ter sveta za varstvo odraslih oseb veljajo določbe 75. in 76. člena tega statuta. a. Svet za varstvo otrok in družine 88. člen Svet za varstvo otrok in družine zlasti: — odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družinam in mladoletnim posameznikom, — odloča o zadevah rejništva, — odloča o zadevah posvojitve, — odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod oskrbništvo, o stavitvi skrbnika in drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi, — odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam, — odloča o spregledu zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze, — odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini, — odloča, pri katerem od roditeljev bo otrok živel, če starši ne živijo skupaj, — odloča o ureditvi stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi, — odloča o prepovedi stikov med ostrokom in roditeljem, — odloča o odvzemu otroka staršem, o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi, — odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb, — odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — odloča o predlogu sodišča za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic-staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost, — odloča o predlogu sodišča za priznanje popolne poslovne sposobnosti mladoletniku, ki je postal roditelj, — daje mnenje sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v primeru razveze zakonske zveze, — opravi uskladitev (varolizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence, — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti, — spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti. 89. člen Svet za varstvo otrok in družine ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 5 članov in 5 namestnikov. Člane in namestnike izvoli skupščina skupnosti izmed članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti. b. Svet za varstvo odraslih 90. člen Svet za varstvo odraslih zlasti: — odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam, — odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi, — odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, — odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam, — opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence, — določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnm osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodb^, za izvrševanje varstvenega nadzorstva, in svetovalca po odpustu s pre- stajanja kazni, —•spremlja na podlagi strokovnih analiz problematiko na področju družbenega varstva socialno ogroženih odraslih in ostarelih oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov, — opravlja druge naloge, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti, — opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti. 91. člen Svet za varstvo odraslih ima skupaj s predsednikom in namestnikom predsednika 5 članov. Svet ima tudi 5 namestnikov članov. Člane in namestnike izvoli skupščina skupnosti izmed članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščini skupnosti. c. Svet za opravljanje spravnih poskusov 92. člen Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze. Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik. Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti. Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena. Glede varovanja tajnosti se smiselno uporabljajo določbe 87. člena tega statuta. 93. člen Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na seji, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta. Seje sveta morajo biti vsaj dvakrat na leto, zaradi poenotenja dela in medsebojne izmenjave izkušenj med člani sveta. Na seji sprejme svet tudi letno poročilo o svojem delu, ki ga predloži skupščini skupnosti. 94. člen Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 5 članov. Predsednika in njegovega namestnika ter ostale člane sveta imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena Pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju. Člani sveta so imenovani za štiri leta. Po preteku te dobe so lahko ponovno imenovani za enako obdobje. Č. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 95. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih določitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravljajo po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole skupnosti — Odboru samoupravne delavske kontrole. 96. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima tele pravice in dolžnosti: — nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti, — nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti, — nadzira porabo sredstev skupnosti, — nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe, — nadzira obveščanje članov skupnosti, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, samoupravnimi splošnimi in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 97. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Člane odbora voli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste, z enakopravnim odločanjem delegatov v obeh zborih. Glasovanje je tajno. Mandat članov traja štiri leta. 98. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika. Predsednika volijo izmed članov, ki so člani delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov. 99. člen Odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik odbora. Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, če to zahtevajo: — najmanj trije člani odbora, — predsednik skupščine skupnosti, — predsedstvo skupščine, ~~ najmanj ena petina vseh delegacij, ki delegirajo delegate v s*upščino skupnosti. Odbor se mora sestati najmanj enkrat na leto. 100. člen Najmanj enkrat na leto mora odbor samoupravne delavske kontrole v zvezi z izvajanjem vseh svojih nalog iz 96. člena tega statuta pripraviti poročilo o svojem delu, s svojimi ugotovitvami o oceni sta-"ja v skupnosti, in ga predložiti skupščini. 101. člen Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske konzole vsebuje poseben pravilnik. D- ODBOR ZA DODELJEVANJE PRIZNANJ 102. člen Odbor za dodeljevanje priznanj ima 5 članov. Odbor za dodeljevanje priznaj odloča o dodeljevanju priznanj posameznikom, skupnostim, organizacijam in društvom za dosežene Uspehe na področju socialnega skrbstva. Delovno področje, sestavo in pristojnosti odbora določa poseben samoupravni splošni akt skupnosti. V- SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 103. člen Delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, na podlagi samoupravnega sporazumevanja organizirajo, pripravljajo, usklajujejo ln usmerjajo uresničevanje nalog in interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v okviru temeljne dejavnosti, za katero je skupnost ustanovljena. 104. člen Naloge in interese splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti neposredno opravljajo in uresničujejo delavci v orga-nizacijah združenega dela, ki izvajajo določene storitve za skupnost ter delavci delovne skupnosti, ki opravljajo administrativna, strokov-na> pomožna in temu podobna dela za skupnost. 105. člen Skupnost v skladu z njenim obrambnim in varnostnim načrtom ter nairti občine Ljubljana Moste-Polje zagotavlja delovanje njene te-meljne dejavnosti ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razme-rah in za primer vojne. 106. člen , V planih skupnosti se določijo naloge za organiziranje, pripravljajte in uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaš-Clte ter sredstva za uresničevanje teh nalog in drugih ukrepov za pri-Pfavo na obrambo države, kakor tudi za opravljanje njene temeljne dejavnosti v vojnih razmerah. 107. člen Skupščina skupnosti spremlja in usmerja uresničevanje splošne, 'Judske obrambe in družbene samozaščite v dejavnosti, za katero je ?*upnost ustanovljena in imenuje odbor za splošno ljudsko obrambo 'n družbeno samozaščito, ki skrbi za opravljanje določenih nalog sPlošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 108. člen Pravice in dolžnosti skupnosti pri uresničevanju splošne ljudske “hrambe in družbene samozaščite in njenih organov se natančneje do-°č*jo s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. V|- OPRAVLJANJE STROKOVNIH NALOG ZA SKUPNOST 109. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem polnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupno-Ltl *n drugih organov skupnosti, sklene skupnost s Komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Moste-Polje po poprejšnjem so-8msju izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje spora-ZUtn o opravljanju teh del in nalog. *5°t strokovna, administrativna, tehnična in tem podobna dela v s“Vslu prejšnjega odstavka se štejejo zlasti plansko-analitična dela, Pripravljanje strokovnih podlag in gradiv za delo organov in delovnih “'es skupnosti in za sprejemanje samoupravnih odločitev, knjigovodja dela in druga finančna opravila, administrativna dela, razmno- ževanje in razpošiljanje gradiv za seje organov in delovnih teles skupnosti, ipd. 110. člen Za opravljanje analitsko računovodskih in drugih strokovnih del ter določenih administrativno-tehničnih del ustanovi skupnost skupaj z drugimi občinskimi skupnostmi za področje zdravstva in socialnega varstva v Ljubljani skupno strokovno službo. Naloge, ki jih bo delovna skupnost skupne strokovne službe opravljala za skupnost, se natančneje določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. 111. člen Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti, za katere bo delovna skupnost skupne strokovne službe opravljala določena dela. 112. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med delovno skupnostjo skupne strokovne službe in skupnostmi-ustanoviteljicami določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupščine skupnosti ustanoviteljic in delovna skupnost skupne strokovne službe. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena ureja zlasti: vrsto del, ki jih delovna skupnost opravlja, osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del, temeljne pogoje glede strukture del oziroma nalog, kvalifikacijsko strukturo kadrov v delovni skupnosti, odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del, način reševanja medsebojnih sporov, način koordiniranja dela v delovni skupnosti in druga pomembna vprašanja skupnega pomena. • 113. člen K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe,- ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila skupna strokovna služba ustanovljena, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine skupnosti. VIL DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU 114. cien V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in ki so gmotno ogroženi, če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način. Skupščina skupnosti sprejme poseben samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji za uveljavitev in trajanje pravic do materialne pomoči, oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v občini Ljubljana Moste-Polje, obveznosti in odgovornosti prejemnikov materialne pomoči do občinske skupno; sti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z materialnimi pomočmi. Ne glede na določbe samoupravnega splošnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje pravice do materialne pomoči v socialnem skbstvu v občini Ljubljana Moste-Polje, nima pravice do materialne pomoči občan, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potreben. 115. člen Skupščina skupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in sklepanje sporazumov o višini prispevka, ki naj bi ga za preživljanje občana, ki uveljavlja ali v katerikoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbstva, prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne preživljati, a svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora o preživnini, niti na podlagi sodne odločbe ali kakšnega drugega akta. Sporazume v smislu prejšnjega odstavka sklepa skupnost, če socialno ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami, ki so dolžne prispevati za preživljanje prejemnika materialne pomoči. S samoupravnim splošnim aktom iz 114. člena tega statuta se določi način ukrepanja skupnosti v primeru, če osebe, ki so dolžne prispevati za preživljanje občanov iz prvega odstavka ne dajejo svojega prispevka v skladu z navedenimi kriteriji. 116. člen Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sklepom določi višino denarne pomoči, ki predstavlja prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih oblik materialne pomoči, pri katerih je določitev višine možna. Podrobne določbe o tem vsebuje samoupravni splošni akt skupnosti iz 114. člena tega statuta. Sklepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če ni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacija) materialnih pomoči tudi med letom, oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči socialnega skrbstva. O pravici posameznika ali družine do materialne pomoči odločajo posebni organi skupnosti in sicer svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih in ostarelih oseb, vsak v okviru svoje pristojnosti, določene s tem statutom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti. V nujnih, neodložljivih primerih, ko je socialna stiska občana ali druge upravičene osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odloči o pravici posameznika ali družine do enkratne denarne pomoči individualni poslovodni organ Centra za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, ki pa mora svojo odločitev predložiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji. 117. člen Najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu z določili samoupravnega splošnega akta iz 114. člena tega statuta (revizija materialnih pomoči). 118. člen Postopek za uveljavljanje pravice do materialne pomoči, za revizijo ter za valorizacijo materialnih pomoči določa pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. VIII. RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 119. člen Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini občine o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanju drugih samoupravnih odločitev in sprejetih obveznosti, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti. Skupščina skupnosti obravnava priporočila in mnenja skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občine in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi. IX. JAVNOST DELA 120. člen Delo skupnosti je javno. Seje skupščine in drugih organov so javne, če s tem statutom za posamezne primere ni drugače določeno. 121. člen Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja. Na seje se redno vabijo tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja v občini, zlasti predstavniki občinskega glasila »Naša skupnost«, zaradi obveščanja javnosti. 122. člen Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki na področju socialnega skrbstva v občini, o razvoju socialnega skrbstva, o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev v združenih za socialno skrbstvo, in o drugih pomembnih vprašanjih. 123. člen Obveščanje o delu skupnosti se izvaja: — preko delegatov v skupščini, — s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov, — s pomočjo sredstev javnega obveščanja, — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina skupnosti. 124. člen Za redno in pravočasno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine. 125. člen Skupščina in njeni organi v posebno utemeljenih primerih sklenejo, da bodo določena vprašanja obravnavali brez navzočnosti javnosti. Tako sklenejo zlasti v primerih, kadar zakon ali drug predpis določa, da je določene podatke treba šteti kot tajnost. 126. člen Skupščina skupnosti s poslovnikom natančneje uredi uresničevanje načela javnosti dela in varovanje tajnosti. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 127. člen .... ,xina Za obvezno razlago določb tega statuta je pristojna skupsc* skupnosti. 128. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občinske skupnosti, ki je bil sprejet 18. 3. 1975. 129. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da k njemu soglasje skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. 130. člen Statut se objavi v glasilu skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnostih občine Ljubljana Moste-Polje »Delegatska tribuna«. PREDSEDNIK SKUPSClNK INKA GOREČAN '_______________________________OSNUTEK Na podlagi 29. člena zakona o veterinarski službi v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 14/65) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne........in na seji zbora krajevnih skupnosti dne. sprejela SKLEP o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana-Polje ' i. Skupščina občine daje soglasje k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana Polje, sprejetem na referendumu dne 22/12-1982. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEZ OBRAZLOŽITEV V skladu z zakonom o veterinarski službi v SR Sloveniji (Uradni lisi S ji S št. 14—65) sprejmejo dokončni statut delavci Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana Polje potem, koga obravnava občinska skupščina in nanj nima pripomb. Predložen statut je bil na referendumu v delovni organizaciji sprejet v prečiščenem besedilu in kot tak tudi predložen skupščini občine v obravnavo in potrditev. Od prvotnega besedila se je spremenila santo firma delovne organizacije (prej Veterinarska postaja »Posavje«) ib vključeno je besedilo statutarnega sklepa o sodelovanju predstavnikov javnosti pri opravljanju zadev splošnega družbenega pomena, ki ga je Skupščina občine potrdila na seji dne 22—2—1979. Predlagamo, da skupščina občine predložen osnutek sklepa prekvalificira v predlog ter ga sprejme. Statut je na vpogled pri Občinskem sekretariatu za občo upravo, Ljubljana, Proletarska c. I. PREDLOG Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-■Pojje (Uradni list SRS, St. 16/82) in v skladu s 28. in 29. členom statuta Glasbene Sole Ljubljana Moste-Polje, je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne ,..na seji zbora krajevnih skupnosti, dne ...in na seji družbenopolitičnega zbora, dne.spre- jela SKLEP o imenovanju delegata v svet Glasbene šole Moste-Polje i. V svet šole se s strani SO Ljubljana Moste-Polje imenuje dosedanjo delegatko KUS METKO, zdravnico, iz Ljubljane, Jana Husa 35. II. Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV V skladu s 193. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje in določb statuta Glasbene Sole Moste-Polje delegira družbenopolitična skupnost v svet Sole enega delegata, ki zastopa interese SirSe družbene skupnosti Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi predhodnega kadrovskega postopka, razpravljala o delegatu in ugotovila, da izpolnjuje vse kriterije za opravljanje delegatske funkcije v svet Sole ter predlaga zborom skupSčine, da delegata imenujejo. Predsednik Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve StaSa REJC PREDLOG kandidatov za izvolitev nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani Hrastnik, stan. Cesta padlih borcev, Hrastnik 9. OJS7 RŠEK VILJEM, roj. 1937, avtomehanik, zaposlen v mer-cat<^splošno trg' Podi- Hrastnik, stan. Veličkova cesta, Hrastnik 10.. ŽOHAR ANTON, roj. 1942, rudarski nadzornik, zaposlen v SOZD REK Edvard Kardelj — ZTP —TOZD Hrastnik, stan. Dol pri Hrastniku. 4. KAMNIK (2 sodnika) 11 • ADAMIČ OLGA, roj. 1929, dipl. pravnica (upokojenka), prej zaposlena v KIK Kamnik, stan. Kamnik, Neveljska pot 11. 12. REMS RAJKO, roj. 1941, strojni tehnik, Zaposlen v »Titan« Kamnik, stan. Kamnik, Meninska 11. 5. KOČEVJE (3 sodniki) 13. LIPOVEC CVETO, roj. 1952, višji upravni delavec, zaposlen v OS ZSS Kočevje kot predsednik, stan. v Stari cerkvi n.h. 14. MERHAR BRANE, roj. 1955, dipl. pravnik, zaposlen v ZKGP Kmetijsko gospodarstvo, stan. Kočevje, Kajuhovo naselje 7. 15. ŽAGAR META, roj. 1964, študentka I. letnika Pravne fakul-tetev Ljubljani (naslov v Ljubljani je Celovška 54), stan. v Kočevju, 6. LITIJA (3 sodniki) 16. BENI IČ DARKO, roj. 1952, upravno administrativni delavec, zaposlen v KZ Litija, stan. Litija, Predilniška 28. 17. BRIC VERA, socialna delavka, zaposlena v Predilnici Litija, stan. Litija, Kidričeva ul. 33, roj. 1953. 18. HRIBAR LIDIJA, roj. 1959, administrativni tehnik, zaposlena v HP Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole, stan. Moravče 2, Litija. 7. LJUBLJANA—BEŽIGRAD (5 sodnikov) 19. GLOB AČNIK ILIJA, roj. 1947, dipl. politolog, zaposlen v Ju-goslovanskem centru za teorijo in prakso samoupravljanja, stan. Ljubljana, Slovenčeva 113. 20. PETRIČ JOŽE, roj. 1940, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, -dmk Višjega sodišča v Ljubljani, stan. Ljubljana, Bratovževa ploš- 21. PIŠEK BRANKO, roj. 1954, dipl. pravnik, zaposlen v SLOVENIJALES trgovina DSSS, Titova 52, stan. Ljubljana, Janežičeva 22. ROGAČ' ALOJZ, roj. 1938, VK tesar, zaposlen v SCT — TOZD visoke gradnje, Slovenčeva 93, stan. Ljubljana, Juričeva 10. 23. SOBA VERA, roj. 1946, dipl. pravnica, zaposlena v LESNINI Ljubljana, stan. Ljubljana, Topniška 70. 8. LJUBLJANA CENTER (6 sodnikov) 24. DOVJAK—FORI IČ MATEJA, roj. 1952, dipl. pravnica, za- , poslena v Mercator—lehna, stan. Ljubljana, Gosposvetska 10. 25. ILEŠIČ MARKO, mag., roj. 1947, dipl. pravnik, asistent na. ravni fakulteti v Ljubljani, stan. Ljubljana, Ul. Narodne zaščite 14. 26. KAVŠEK JUSTI, roj. 1928, srednja vzgojiteljska šola, ravnateljica VVZ Stari Vodmat, stan. Ljubljana, Prijateljeva 32. 27. LAVRIČ MARJAN, roj. 1928, dipl. pravnik, zaposlen DSS SOZD Elektrotehna Ljubljana, stan. Ljubljana, Friškovec 4 28. SEVER JANEZ, roj. 1927, urednik—novinar pri RTV Ljubljana, stan. Ljubljana, Kvedrova 3. 29. VIDOVIČ VOJKO, roj. 1953, dipl. pravnik s prav. izpitom, zaposlen v Zavodu za izgradnjo Ljubljane, stan. Ljubljana, Ul. 29. Hercegovske divizije 14. 1- DOMŽALE (3 sodniki) 1. KOZARIČ CILKA, roj. 1946, višji upravni delavec, zaposlena v SGP, TOZD GRADNJE Domžale, stan. Trzin, Cankarjeva 8. 2. PUSTOTNIK JANEZ, roj. 1942, kemijski tehnik, zaposlen v HELIOS, TOZD tovarna barv, lakov in umetnih smol na Količevem, stan, Domžale, Veljka Vlahoviča 4 b. 3. SATLER NADA, roj. 1939, vzgojiteljica, zaposlena v Vzgojno-varstveni org. Domžale, stan. Radomlje, Dermatijeva 1. 2. GROSUPLJE (3 sodniki) 4. BEVC TONČEK, roj. 1950, dipl. pravnik, zaposlen pri SGP Grosuplje, stan. Mokronog 42 5. BUČAR ALOJZ, roj. 1938, višji upravni delavec, zaposlen pri Komunalnem podjetju Grosuplje, stan. Pod gozdom c. VI št. 1 Grosuplje. 6. HOČEVAR KAROL, roj. 1932, organizator dela, zaposlen v Motvoz in platno, stan. Grosuplje, Adamičeva c. 11. 3. HRASTNIK (4 sodniki) 7. DEŽELAK ALOJZ, roj. 1946, pedagog, zaposlen na Osnovni šoli Vitka Pavliča Hrastnik, stan. Dolska cesta—Hrastnik. 8. MAURER VIKTOR, roj. 1951, ključavničar, zaposlen v SIJAJ 9. LJUBLJANA MOSTE-POLJE (8 sodnikov) 30. BELAK JOŽE, roj. 1947, strojni tehnik, zaposlen v Saturnus TOZD Avtooprema, stan. Ljubljana, Ježa 67. 31. FEDRAN MARIJA, roj. 1943, dipl. pravnica, zaposlena v Občinskem svetu ZS Ljubljana Moste-Polje, stan. Ljubljana, Agrokom-binatska 24. 32. GOLOB AVGUST, roj. 1933, zaposlen v Emoni-Tovarna močnih krmil, Kavčičeva 72, vodja kadrovske službe, stan. Ljubljana, Trg oktobrske revolucije 13 — Fužine. 33. GROZNIK PAVEL, roj. 1937, zaposlen v Emoni Ljubljana, Šmartinska 130, vodja kadrovske službe, stan. Višnja gora 21. 34. JAKLIČ—KOŠIR NADA, roj. 1956, dip slena v Emoni 36, Šentvid. . „ 1956, dipl. Ing. org. dela, zapo- Elektronsld center, Šmartinska 130, stan. Bavdkova 35. L1PICAR ALENKA, roj. 1938, višja upravna delavka, zaposlena v Žima Ljubljana, Trpinčeva 108, stan. Topniška 70, Ljubljana. 36. LOTRIČ JANEZ, roj. 1955, dipl. pravnik, zaposlen v Agro-stroju Ljubljana, Zoletova 3. 37. RAKUN Z ALKA, roj. 1942, socialna delavka, zaposlena v Domu starejših občanov, Ob sotočju 9, Ljubljana, stan. Trzin, Za hribom 11 b. t ljo. LJUBLJANA ŠIŠKA (6 sodnikov) 38. KULEVSKIBLAGOJE, roj. 1952, dipl. ing. tekstilne tehnologije, zaposlen v DO Tekstil, TOZD Tektistilna Medvode, stan. Ljubljana, Gotska 14. 39. KUŠAR MIHA, roj. 1942, ing. kemije, zaposlen v DO Belinka, stan. Ljubljana, Dolenjska 110. , 40. MARN STANE, roj. 1948, stomatolog, zaposlen v ZD Ljubljana, TOZD osnovno zdravstveno varstvo Šiška, stan. Ljubljana, Vlahovičeva 2. 41. MIKEC—ŽABJEK JOLANDA, roj. 1950, dipl. pravnik s j/rav. izpitom, zaposlena v DO LEK, DSSS Verovškova ul., stan. Ljubljana, Rudnik II/l. v 42. NUSSDORFER BORUT, roj. 1948, dipl. pravnik, zaposlen v skupnih službah SLOVIN-a v Ljubljani, stan. Ljubljana, Valvazorjeva 5. 43. VRSTOVŠEK ZDENKO, roj. 1949, dipl. pravnik s prav. izpitom, zaposlen v DO SMELT, Kardeljeva ploščad 24, stan. Ljubljana, Medvedova 14. , 11. LJUBLJANA VIC—RUDNIK (7 sodnikov) 44. DMITROVIČ NIKOLA, roj. 1927, dipl. pravnik s prav. izpitom, javni pravobranilec mesta Ljubljane, stan. Ljubljana, Vodovodna 3/A. 45. DOLENC JOŽE, roj. 1944, inšpektor dela pri Mestni upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane, stan. Ljubljana, Scopollijeva 15. 46. MALEŠEVIČ BARBARA, roj. 1950, dipl. pravnica, zaposlena v GG Ljubljana, stan. Ljubljana, Bičevje 7. 47. NIK MATIJA, roj. 1941, inženir, zaposlen v Avtomontaži, TOZD Utensilia, stan. Log 40, p. Brezovica. 48. SOJER JOŽE, roj. 1932, lesni tehnik, zaposlen v OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, stan. Notranje gorice 91. 49. ŠTREKELJ VLADIMIR, roj. 1938, dipl. pravnik, zaposlen v SDK Ljubljana—centrala, stan. Ljubljana, Pot na Fužine 1. 50. ŠUŠTARŠIČ KATARINA, roj. 1953, dipl. pravnica s pravo-sod. izpitom, zaposlena v ŽITO Ljubljana, stan. Ljubljana, Abramova 5. 12. LOGATEC (2 sodnika) 51. KLEČ MIHAEL, roj. 1929, upokojenec, stan. Logatec, Titova 8 52. KORENČ IVANKA, roj. 1947, absolvent višje pravne šole, zaposlena v KLI Logatec, stan. Logatec, Gorenjska c. 18. 13. RIBNICA (3 sodniki) 53. LESAR FRANCE, roj. 1940, kvalific. ključavničar, zaposlen v DO RIKO TOZD Rikostroj, stan. Ribnica, Vodnikova 4. 54. LUNDER LADA, roj. 1955, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena v DO INLES TOZD TSP, stan. Ribnica, Trg Veljka Vlahoviča a/8. 55. MIHELIČ FRANCE, roj. 1949, diplomirani ekonomist, zaposlen v DO INLES, stan. Ribnica, Trg Veljka Vlahoviča A—2. 14. TRBOVLJE (4 sodniki) 56. BREZNIKAR MILAN, roj. 1938, strojni tehnik, zaposlen v Cementarni Trbovlje TOZD pridobivanje surovine, stan. Trbovlje, Kešetovo 12 a. 57. KONCILJA ALOJZ, roj. 1956, dipl. ekonomist, zaposlen v DO RUDIS,.Inženiring Trbovlje, stan. Trbovlje, Novi dom 32. 58. KOVAČ JURIJ, roj. 1942, VK orodjar, zaposlen v Mehaniki Trbovlje, stan. Trbovlje, Trg revolucije 18 59. OGRIZEK JOŽE, roj. 1943, rudarski nadzornik, zaposlen v REK Edvard Kardelj TOZD Premogovnik Trbovlje, stan. Trbovlje, Sallaumines 5 b. 15. VRHNIKA (3 sodniki) 60. JEREB MARINA, roj. 1948, dipl. pravnica, sekretarka SO Vrhnika, stan. Vrhnika, Lesno brdo 16. 61. PLUT ANTON, roj. 1940, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, namestnik predsednika Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide, stan. Vrhnika, Na Klisu B—1. 62. RUPARŠEK FRANC, roj. 1940, usnjarski tehnik, zaposlen v IUV Vrhnika, stan. Vrhnika, Kurirska pot 11. 16. ZAGORJE OB SAVI (3 sodniki) 63. GRČAR JOŽE, roj. 1937, rudarski tehnik, zaposlen v REK TOZD Kotredež Zagorje, stan. Kisovec 71 z, Zagorje ob Savi. 64. GROŠELJ LEON, roj. 1941, delovodja strojne stroke, zaposlen v ELEKTROELEMENT—TOZD Kovinski izdelki Izlake, stan. Izlake 79. 65. KURENT DANI, roj. 1955, specialni pedagog, zaposlena v Občinski skupnosti soc. skrbstva Zagorje ob Savi, stan. Zagorje, Polje 31. OBRAZLOŽITEV V mesecu juliju 1983 je potekel mandat delu nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani. Sodišče združenega dela v Ljubljani je 22. 4. 1983 predlagalo postopek za izvolitev nadomestnih nepoklicnih sodnikov tega sodišča. Upoštevajoč določilo odloka, ki ureja število nepoklicnih sodnikov pri le-tej instituciji in potek mandata, je potrebno, za naslednje štiriletno mandatno obdobje izvoliti skupaj 65 nepoklicnih sodnikov. Postopek evidentiranja je potekal v skladu z zakonom v vseh občinskih konferencah SZDL oziroma občinskih svetih Zveze sindikatov območja tega sodišča, usklajevalni postopek pa tudi v v okviru odbora za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL Ljubljanske regije. V postopku evidentiranja in kandidiranja je oblikovan skupen predlog kandidatov za izvolitev nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani, upoštevajoč potrebno optimalno strukturo delovnih področij, strokovnosti in elementov kadrovske politike. ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV SKUPŠČINE ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKRAJŠANI ZAPISNIK 17. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki fe bila dne lSTjulija 1983 s pričetkom ob 16.3ouri v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Zaradi zadržanosti predsednika zbora in njegovega namestnika je sejo, v skladu s poslovnikom, vodil Armana Kopitar, delegat zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Delegati so obravnavan in brez razprave soglasno spregeli naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 29. junija 1983 3. Prediogi in vprašanja delegatov 4. Analiza uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje, mesta Ljubljane in SR Slovenije za obdobje 1981-85 v letih 1981-83 — Ocena uresničevanja srednjeročnih planov v letu 1981-82 — Ocena uresničevanja resolucije 1983 in ukrepi za realizacijo resolucije do konca leta 1983 — Ocena možnosti in smeri uresničevanja družbenih planov v letu 1984 5. Osnutek sklepa o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste- 6. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava ostalega gradiva za 15. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane 7. Izhodišča za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane za leto 1984 8. Poročilo o izgubah v OZD na območju ljubljanskih občin v letu 1982 KI. točki 3. Zbor združenega dela na poročilo o uresničevanju Petra Porento, delegata 6. konf. del. - Velana Dimitrija Teplyja, delegata II. konf. del. - 2G Gradbeno podjetje, je po pregledu pooblastil ugotovila, daje od 39 delegatov navzočih 26 delegatov. Odsotnih je bilo 13 delegatov: 2 delegata 3. Kcnf. del. — Žito 1 delegat 5. konf. del. — Julon j delegat 7. konf. del. - Papirnica Vevče 1 delegat 9. konf. del. - ZG TOZD*za transport 1 delegat 14. konf. del. — Intereuropa 1 delegat 19. konf. del. - Petrol 1 delegat 24. konf. del. — Totra 2 delegata 24. konf. del. - KZ Dobrunje J delegat 28. konf. del. - OŠ , .Edvarda Kardelja“ I delegat 31. konf. del. — Obrtna dejavnost. Zbor združenega delaje sklepčen. Navzoči vabljeni: Gabrijela Jelen,jpredsednica IS SO Nina Jevšnik, Janez Rudolf, Breda Jama - Cvetko in Vladimir Češnovar, člani izvršnega sveta SO, Stefan Toplak, vodja službe za proračun in finančno zadeve, Enka Račič-Šift, sekretarka skupščine občine, Danilo Jurca, predsednik SIS otroškega varstva, Janez Kržmanc, predsednik SIS za zaposlovanje, Elda Gregorič-Rogelj, predsednica SIS za vzgojo in izobraževanje,. Tihomir Pinter, predsednik SIS za kulturo, Stanc Brezovar, sekretar družbenopolitičnega zbora in Matjaž Potokar, predsednik .JRadia Glas Ljubljana1'. K 2. točki Delegati zbora na zapisnik skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 29. junija 1983 niso imeli pripomb in so ga v celoti potrdili. K 3. točki Predlogov in vprašanj ni bilo! ____ , K 4. točki ANALIZA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE Ljubljana moste-poue, mesta ljub liane in sr Slovenija ZA OBDOBJE 1981-85 V LETIH 1981-83 Uvodno obrazložitev, ki jo je podala članica izvršnega sveta Nina Jevšnik, so delegati zbora združenega dela poslušali skupaj z delegati zbora krajevnih skupnosti pred pričetkom ločenih sej. Nina Jevšnik je delegate seznanila tudi s stališči izvršnega sveta do predloga programa dopolnitev ukrepov in aktivnosti za uresm- SKLEPE: za za Zbor združenega dela na poročno o družbenega plana mesta Ljubljane 1981-85 v obdobju 1981-83 nima pripomb. družbenega plana SR Slovenije nima priporih in sprejema stališča izvršnega sveta občinske skupščine. 4. Zbor združenega dela ugotavlja, da so predvideni ukrepi v programu dopolnilnih ukrepov o uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju Ljubljane za leto 1983 preveč splošni, premalo konkretni in ne predstavljajo celovitega prog ama dopolnilnih ukrepov, saj še niso usklajeni z ur repi na področju repu olike. jo |e povzročilo neurje v krajevni skupnosti Besnica dne 13. julija Slavko Gerlica, podpredsednik občinske konference SZDL je delegate seznanil s stališči predsedstva OK SZDL in predsedstvom občinskega sveta zveze sindikatov, Marjan Kopecky, član odbora za družbenoekonomski razvoj pri zboru združenega dela pa s stališči tega odbora. V razpravi so sodelovali: Elda Gregorič-Rogelj, predsednica skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, Janez Kržmanc, predsednik skupščine SIS za zaposlovanje, Danilo Jurca, predsednik Skupščine SIS otroškega varstva, Branko Erčulj, delegat 18. konf. del. -Izolirka, Tihomir Pinter, predsednik skupščine SIS za kulturo, Armand Kopitar, delegat 23. konf. del. — Tiskarna Jože Moškrič, Nina Jevšnik, članica IS SO Gabrijela Jelen, predsednica IS SO, ________ , . , Janez Možina, delegat 16. konf. del. — SCT TOZD Strojni inženiring. Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednje obdobje________ _____ . družbenoekonomski razvoj, predsedstva OK SZDL m občinskega sveta zveze sindikatov ter pripombami iz razprave. 2. Zbor združenega dela na poročilo o uresničevanju za obdobje sameznih področjih ter z njimi dopolniti prog tun K 5. točki OSNUTEK SKLEPA O SOGLASJU K STATUTU SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve in razprave rj bilo, zato je predsedujoči zbora predlagal, da se osnutek sklepa prekvalificira v predlog in kot tak sprejme. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela daje soglasje k statutu Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje. 2. Zbor združenega dela zavezuje Samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom, da takoj pristopi k izdelavi sprememb in dopolnitev omenjenega statuta. K 6. točki * KADROVSKE ZADEVE Tovariš Kopitarje predlagal, da vse kadrovske zadeve, in sicer: - Predlog kadrovske izpopolnitve delovnih teles občinske skupščine — Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje — Predlog sklepa o imenovanju sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani za vodjo Enote v Ljubljani delegati zbora obravnavajo skupaj, s čimer so delegati soglašali. Po uvodni obrazložitvi, ki jo je podal tov. Armand Kopitar, so delegati brez razprave soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema kadrovske zadeve v predloženih besedilih (objavljenih v Delegatski tribuni št. 7). Pred obravnavo gradiva za sejo skupščine mesta Ljubljane je tov. Kopitar delegate seznanil, da se je seje mestne skupščine dne 30. junija 1983 udeležilo od 9 delegatov, ki jih je predlagal zbor, le 5 delegatov. Delegati so nato soglasno sklenili, da se seje zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane dne 20. julija 1983 udeležijo naslednji delegati: — Področje gospodarstva: 1. Franc Garbajs, delegat 1. konf. del. 2. Stanislav Tomažič, delegat. 2. konf. del. 3. Marjan Kopecky, delegat 7. konf. del. 4. Janez Možina, delegat 16. konf. del. 5. Branko Erčulj, delegat 18. konf. del. 6. Anton Peteline, delegat 25. konf. del. - prosvetno-kultumo področje: Bogo Kranjc, delegat 27. konf. del. K 7. točki IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE IN RAZPOREJANJE SREDSTEV SPLOŠNE PORABE OBČIN IN MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1984 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Marjan Kopecky, delegat 7. konf. dei. - Papirnica Vevče, ki je delegate seznanil s stališči odbora za družbenoekonomski razvoj pri zboru združenega dela in Štefan Toplak, ki je delegate seznanil s stališči izvršnega sveta občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema izhodišča za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe občili in mesta Ljubljane za leto 1984 skupaj s stališči odbora za družbenoekonomski razvoj pri zboru združenega dela in stališči izvršnega sveta občinske skupščine. K 8. točki PORO TLO O IZGUBAH V OZD NA OBMOČJU LIL1-. JANŠKIH OBČIN V LETU 1982 U t dne obrazložitve in razprave ni bilo. D legati so soglasno sprejel! naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema poročilo o izgubah v OZD na območju ljubljanskih občin v letu 1982 skupaj z ugotovitvami, predlogi in sklepi delovne skupine. Seja je bila zaključena ob 19. uri. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR - ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko DEMBSKV PREDSEDUJOČI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Armand KOPITAR ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKRAJŠANI ZAPISNIK 16. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 18. julija 1983 s pričetkom ob 16.30 uri v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska .c. 1. Pred pričetkom ločene seje zbora krajevnih skupnosti so delegati zbora krajevnih skupnosti skupaj z delegati zbora združenega aela poslušali uvodno obrazložitev Nine Jevsnik, članice izvršnega sveta skupščine občine k: - Analizi uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje, mesta Ljubljane in SR Slovenije za obdobje 1981-85 vletih 1981-83 - Oceni uresničevanja srednjeročnih planov v letu 1981-82 — Oceni uresničevanja resolucije 1983 in ukrepih za realizacijo resolucij do konca leta 1983 — Oceni možnosti in smeri uresničevanja družbenih planov v letu Prav tako je v uvodu Nina Jevšnik delegate seznanila s stališčem izvršnega sveta skupščine občine do - predloga programa dopolnilnih ukrepov in aktivnosti za uresničevanje resolucije o družbe-no-ekonomskem razvoju Ljubljane v letu 1983, ki jih je pripravil izvršni svet skupščine mesta Ljubljane. Ob koncu pa je informirala delegate tudi o škodi ki jo je povzročilo neurje v krajevni skupnosti Besnica dne 13. julija 1983. Slavko Gerlica, podpredsednik občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje je delegate seznanil s stališči predsedstva OK SZDL in predsedstva občinskega sveta ZS, ki sta jih sprejelaob obravnavi te točke dnevnega reda. O tem gradivu je razpravljal tudi odbor za družbenoekonomski razvoj pri zboru združenem dela občinske skupščine ter sprejel stališča, ki jih je posredoval Marjan Kopeckv, član odbora. Po skupnem uvodnem poslušanju so delegati zbora krajevnih skupnosti nadaljevali s 16. sejo zbora krajevnih skupnosti v sobi št. 7 v domu družbenopolitičnih organizacij, Ob Ljubljanici 42, Ljubljana, Sejo je otvorila in vodila Marica Rihar, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Zapisnik seje je vodila Tatjana Jurca-Colarič, sekretarka zbora krajevnih skupndsti. Predsednica zbora krajevnih skupnosti je delegatom predlagala naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 29. junija 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje, mesta Ljubljane in SR Slovenije za obdobje 1981-85 vletih 1981-83 — Ocena uresničevanja srednjeročnihjplanov v letu 1981-82 — Ocena uresničevanja resolucije 19o3 in ukrepi za realizacijo resolucij do konca leta 1983 — Ocena možnosti in smeri uresničevanja družbenih planov v letu 5. Osnutek sklepa o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti za varstvo preša požarom občine Ljubljana Moste-Polje 6. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava ostalega gradiva za 15. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 7. Izhodišča za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane za leto 1984 Predlagani dnevni red so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli. KI IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Mira Vujinoviča, delegata krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž, 2. Pavlo Ljubanič, delegatko krajevne skupnosti Zalog 3. Antona Birka, delegata krajevne skupnosti Besnica. Po pregledu pooblastil delegatov je komisija ,za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 22 delegatov. Odsotnih je 5 delegatov, in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Bizovik, 1 delegat krajevne skupnosti Moste, 1 delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi, 1 delegat krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj in 1 delegat krajevne skupnosti Zadvor. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Navzoči vabljeni: Gabrijela Jelen, predsednica IS SO, Breda Jama-Cvetko, članica IS SO, Drago Kasagič, član IS SO, Miro Dešman, član IS SO, Štefan Toplak, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve SO, Lado Svetek, predstavnik Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. K 2 POTRDITEV ZAPISNIKA SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Z DNE 29. JUNIJA 1983 Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 29. junija 1983 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 29-junija 1983 nima pripomb m ga v celoti potrjuje. K 3 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Janez Kos, delegat KS Stepanja vas je postavil vprašanja popravila kanalizacije v Dergančevi ulici. Alojz Slak, delegat KS Novo-Polje je postavil vprašanje možnosti podaljšanja toplovoda iz Letališke ceste v sosesko Novo-Polje in vprašanje ureditve vodovoda, ceste in kanalizacije na Cesti IX, XI in II. Anton Venta, delegat KS Polje je postavil vprašanje priključitve na toplovodno omrežje v dveh soseskah v Polju. Nežka Čad, delegatka KS Dolsko je ponovno postavila vprašanje ureditve dovozne ceste k šoli in vrtcu. Drago Habjan, delegat KS Jože Moškrič-Ciril je vprašal, kaj je s pobranimi davki v občini in opozoril na neredno prejemanje Delegatske tribune in Delegatskega gradiva skupščine mesta Ljubljane. Na vprašanja so odgovorili Lado Svetek, predstavnik občinske komunalne skupnosti, Miro Dešman, član Is SO in Tatjana Jurca-Colarič, sekretarka zbora krajevnih skupnosti. ANALIZA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE, MESTA LJUBU ANE IN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981-85 V LETIH 1981-83 - OCENA URESNIČEVANJA SREDNJEROČNIH PLANOV V LETU 1981-82 ~ OCENA URESNIČEVANJA RESOLUCIJE 1983 IN UKREPI ZA REALIZACIJO RESOLUCIJE DO KONCA LETA 1983 ~ OCENA MOŽNOSTI IN SMERI URESNIČEVANJA DRUŽBENIH PLANOV V LETU 1984 Delegati so uvodno obrazložitev poslušali skupaj z delegati zbora združenega dela. V razpravi so sodelovali: Miro Dešman, član IS SO je delegate seznanil, da bo v mesecu avgustu in septembru potekala razprava v krajevnih skupnostih o kategorizaciji zemljišč. Marica Rihar, predsednica zbora krajevnih skupnosti je pozvala krajevne skupnosti, da bi se organizirale tako, da bi lahko v primem zaostrenih pogojev pravočasno pomagale krajanom, ki bipot-rebovali pomoč. Nežka*Cad, delegatka KS Dolsko je posredovala stališče dele-gadje glede PTT priključkov, praznih stojišč v hlevih in pa zagotovitve sredstev tistim krajevnim skupnostim, ki nimajo urejenih osnovnih življenjskih pogojev (voda, elektrika, kanalizacija). Janez Kos, delegat KS Stepanja vas je posredoval mnenje, da oačin financiranja krajevnih skupnosti ni dober in bi ga bilo potrebno urediti enotno v Ljubljani. Prav tako je vprašal, kaj je z registrom kulturne in naravne dediščine in z registrom spomenikov, “ri socialni pomoči je menil, da bi morala biti sredstva za duševno •o telesno prizadete, zaostriti pa bi bilo potrebno vprašanje dajanja pomoči brezposelnim. Drago Habjan, delegat KS Jože MoŠkrič-Ciril je posredoval sta-“5če delegacije, aa je v analizi preveč pavšalizirana ugotovitev pri °brti, ki ne daje odgovora dejanskemu razvoju zasebne uslužnostne wrti, ki primanjkuje v novih soseskah v občini. Prav tako meni delegacija, da je potrebno konkretno zadolžiti družbenopolitične organizacije v Ljubljani, da skupaj izdelajo sprejemljiv instru-mentarij za financiranje programa KS. Drago Kasagič, član IS SO je delegate seznanil z možnostmi tinanciranja krajevnih skupnosti. Miro Vujinovič, delegat KS Dušan Kveder-Tomaž je razpravljal o različnih oblikah pomoči občanov in o dajanju te pomoči raznim kategorijam občanov. v razpravi so sodelovali še: Avgust Golob, delegat KS Nove Fužine, Cveta Pučko, delegatka KS Vevče-Žg. Kašelj, Breda Jama-Cvetko, članica IS SO, Gabrijela Jelen, predsednica IS SO, Miodrag Petkovič, delegat KS Polje. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: D Zbor krajevnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje sprejema analizo uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-85 v letih 1981-83 s stališči predsedstva OK SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov in . pripombami iz razprave. Zbor krajevnih acupnosti na poročilo o uresničevanju družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-85 v obdobju 1981-83 nima pripomb. Zbor krajevnih skupnosti na poročilo o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije nima pripomb in sprejema stališča iz-vršnega sveta deupščine občine. Zbor krajevnih skupnosti ugotavlja, da so predvideni ukrepi v programu dopolnilnih ukrepov in aktivnosti za uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju Ljubljane v letu 1983 preveč splo&io opredeljeni, premalo konkretni in operativni in ne predstavljajo celovitega programa dopolnilnih ukrepov, saj še niso usklajeni z ukrepi na področju republike. Glede dopolnilnih ukrepov s področja družbenih dejavnosti bi * morali najprej samoupravno opredeliti nosilci dejavnosti s tega Področja, Potrebno je izdelati celovit prikaz vseh posledic predla-g^nih ukrepov, ki naj bo podkrepljen s podatki in številkami ter ‘očno določiti kakšne so omejitve na posameznih področjih ter z njuni dopolniti program dopolnilnih ukrepov. K 5 OSNUTEK SKLEPA O SOGLASJU K STATUTU SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Predsednica zbora krajevnih skupnosti je predlagala, da se osnu-tek sklepa prekvalificira v predlog sklepa, kar so delegati soglasno Potrdili. Nato so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste--Polje daje soglasje k statutu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje. KADROVSKE ZADEVE Predsednica zbora krajevnih skupnosti je delegate se zn ar predlogom za izpopolnitev delovnih teles občinske skupščine. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubimi -Polje sprejema naslednje spremembe v delovnih telesih skupščine: 1. V komisiji za prošnje in pritožbe se razreši Nevenka Ahčan, predsednica komisije in imenuje Pavel Jeriha, predsednik komisije. 2. V komisiji za zadeve borcev NOV se razrešita dr. Zdenko Rauber in Tončka Budal in imenujeta Štefka Kavčič in Andreja Blaj-Sevšek. 3. V komisiji za pripravo programa dela skupščine razrešita Rozalija Premk in Milan Štruc in imenujeta Breda Jama-Cvetko in Franc MojScerc. 4. V uredniScem odboru Delegatske tribune se razrei Milan Štruc in imenuje Janez Rudolf. 5. V odboru za družbenoekonomski razvoj pri zboru krajevnih skupnosti se razreši Anton Bregar in imenuje Avgust Golob. 6. V skupini delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine ŠRS se razrešijo: Niko Bambič Rozalija Premk Nada Muminovič in izvolijo: Štefan Belščak Stanislav Tomažič Katja Pavlič-Škerjanc. 7. Za stalnega delegata za zbor občin skupščine mesta Ljubljane se imenuje predlagani delegat. Nato je predsednica zbora delegate seznanila še z naslednjima kadrovskima zadevama: — Predlogom sklepa o imenovanja delegatov v svet Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje in - Predlogom sklepa o imenovanju enote Temeljnega sodišča v Ljubljani Enota Ljubljana. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednja seznanila s Ljubljana Moste-občinske se SKLEPA: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste--Polje v svet Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje imenuje Anico Koder iz Ljubljane, Ul. bratov Rozmanov 4. 2. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša z imenovanjem Emila Zakonjdta, sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani za vodjo enote Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota Ljubljana. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA OSTALEGA GRADIVA ZA 15. SEJO ZBORA OBClN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-•PoUe delegira za 15. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: Miodraga Petkoviča, delegata KS Polje, Avgusta Bregarja, delegata KS Zalog, Avgusta Goloba, delegat KS Nove Fužine, Iztoka Torkarja, delegata KS Selo, Vinka Blatnika, delegata KS Kodeljevo in Staneta Glaviča, delegata KS Zelena jama. Predsednica zbora je delegate oovestila, da so se zadnje seje zbora občin udeležili samo trije delegati, čeprav je zbor krajevnih deupnosti delegiral šest delegatov. Delegati zbora krajevnih skupnosti niso imeli pripomb k naslednjim točkam dnevnega reda 15. seje zbora občin skupščine mesta Ljubljane: - Osnutek periodičnega programa dela zborov skupščine mesta Ljubljane obdobje od septembra do decembra 1983 — Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane — za opredelitev ureditvenega območja Medvode — Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica — Predlog Odloka o sprejetju urbanističnega načrta Medvode — Osnutek 'odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane — za potek dvosistemskega 400 KV daljnovoda na odseku Beričevo — meja z občino Kranj — Predlog sklepa o soglasju k združitvi Srednje &>Ic Ivan Cankar za splošno kulturo in elektroenergetiko in Srednje družboslovne šole Vide Janežič in spremembi imena — Predlog sklepa o soglasju k spremembi imena Doma tehničnih šol, Ljubljana Tabor 12 v ,JDom učencev Tabor14, Ljubljana, Tabor 12 — Volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. K 7 IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE IN RAZPOREJANJE SREDSTEV SPLOŠNE PORABE OBČIN IN MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1984 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Štefan Toplak, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve, ki je delegate seznanil z naslednjim stališčem izvršnega sveta skupščine občine: ..izvršni svet se strinja z izhodišči za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne ‘porabe občin in mesta Ljubljane kot s prvim korakom urejanja proračunske porabe, vendar sodi, da so druge zadeve še mnogo bolj bistvene, za katere bi prav tako kazalo izdelati enotna merila (financiranje dejavnosti skupščinskega sistema, upravnih organov in strokovnih služb, financiranje ljudske obrambe in družbene samozaščite, intervencije v gospodarstvu, sredstva za dmge splošne družbene potrebe, izločanje v sredstva rezerv in za odplačilo kreditov in posojil družbenopolitične skupnosti...), predvsem pa tudi odpraviti nemogoča razmetja v številu občinskih in mestne uprave, upravnih organizacijah in drugih institucijah, v katerih se delo podvaja oziroma opravlja družbeno nepotrebno delo ali pa sploh ne opravlja. Pri sedanjem pristopu gre zgolj za prerazporeditev sredstev v okviru enot neproračunske porabe občin in mesta Ljubljane v okviru razpoložljivega zneska in nikakor v smislu kvalitetne spremembe v tistem delu, ki bi predstavljal njeno zmanjšanje. Vsem, ki se napajajo iz splošne porabe, je tako dano priznanje dosedanje organizacije in zaposlenosti in morebiti neosnovane rasti dohodka kljub limitirani porabi v zadnjih letih, medtem ko ni nobene zahteve oziroma stimulacije zmanjševanja obremenitev gospodarstva oziro- mn hnli namAnelri rvvraKi nrnrflAiinoUiti crArlctatr •* septembru ali oktobru delegati' seznanijo s Trošenjem prora-. čunskih sredstev občine v letu 1983. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste--Polje sprejema stališče izvršnega sveta skupščine občine k izhodiščem za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe občin m mesta Ljubljane. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednica zbora ob 19. uri zaključila 16. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago " sekretariatu skupščine občine. SEKRETARKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURCA-COLARlC PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti -in družbenopolitičnega zbora skimščine občine Ljubljana Moste-Polje .smo dne 29. junija 19o3 na skupnem zasedanju obravnavali izvajanje nalog na področju splošne ljudje obrambe in družbene samozaščite v občini Ljubljana Moste--Polie v obdobju od maja 1982 do maja 1983. Na osnovi gradiva, uvodne besede, stališč občinskega sveta zveze sindikatov in razprave delegatov, smo sprejeli naslednje UGOTOVITVE, ZAKLJUČKE IN UKREPE 1. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine sprejemamo poročilo o izvajanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občim Ljubljana Moste-Polje v obdobju od maja 1982 do maja 1983 z ugotovitvijo, da smo v minulem letu v občini dosegli napredek pri izvajanju obrambnih priprav, njihovemu podružbljanju ter uveljavljanju novega zveznega zakona o splošni ljudski obrambi in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. 2. Družbenopolitične organizacije, zlasti zveza komunistov, so prevzele odgovornost za obrambo In varnost družbenopolitičnega sistema, zato bodo še naprej vzpodbujale intenzivno izvajanje obrambnih pr-prav samoupravnih organizacij in skupnosti ter krepili zavest delovnih ljudi in občanov za obvarovanje in razvoj družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema. 3. Vojaško politične in varnostne razmere narekujejo stalno intenzivno izvajanje obrambnih priprav. Zato mongo vse samoupravne organizacije in skupnosti ter organi občine dvakrat letno obravnavati varnostno politično oceno v svoji sredini in širši skupnosti in hkrati dopolnjevati obrambne načrte, jih medsebojno vsklajevati, kadrovsko in materialno dopolnjevati ter usposabljati njihove izvajalce. 4. Komiteje za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito še nismo oblikovali v vseh organizacijah združenega dela. Le-te moramo v vseh organizacijah združenega dela oblikovati do konca tega leta. V marsikateri temeljni organizaciji združenega dela oziroma krajevni skupnosti komiteji še niso povsem zaživeli. Večja aktivnost komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, njihov nadaljnji razvoj m posodabljanje njihovega dela je štaba skrb vseh družbenopolitičnih organizacij b samoupravnih organov. 5. Samoupravni organi, organi delavske in občanove kontrole v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevni skupnosti in občini kot osnovni kizvajald družbene samozaščite še niso pobo zaživeli. V družbenopolitičnih otgnizacijah, samoupravnih in poslovodnih organih kot tudi v delegatskih skupščbah, se bomo stalno zavzemali za njihovo uveljavljanje b večjo učinkovitost. To bomo dosegali predvsem z nadaljnjim razvojem socialističnega samoupravljanja, z našim zavzetejšim delom v teh organih kot tudi z enkrat do dvakrat letnim poročanjem oziroma obravnavo le-teh v samoupravnih organih b delegatskih skupščinah. 6. Družbenopolitične organizacije, zlasti SZDL b ZSMS, morajo s svojo družbenopolitično aktivnostjo vzpodbuditi večji interes mladih za vojaške poklice ter za vključevanje žena v oborožene sile. 7. Krajevne skupnosti morajo nadaljevati z dograjevanjem obrambnih priprav in usposabljanjem izvajalcev obrambnih načrtov. V prihodnjem letuje izvesti novo organiziranost za opravljanje strokovnih nalog splošne ljudske obrambe b družbene samozaščite krajevnih skupnosti z redno zaposlenimi delavci v okviru skupin krajevnih skupnosti b v ta namen v občbskem sekretariatu za ljudsko obrambo zaposliti potrebno število delavcev, ki bodo usmetjeni predvsem v tako delo, ki bo vzpodbujalo samostojno in odgovorno delo vseh izvajalcev nalog na tem področju dela. o. Organizacije združenega dela morajo dopolniti svoje obrambne načrte zlasti načrte vojne proizvodnje ter s sklenitvijo samoupravnih sporazumov b pogodb z dobavitelji zagotoviti potrebne surovine za trimesečno vojno proizvodnjo. 9. Samoupravne organizacije b skupnosti, organi občine, občb-ski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civibo zaščito b postaja milice morajo še naprej stabo usposabljati izvajalce za opravljanje njihovih nalog v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti b vojni, 10. Samoupravne organizacije in skupnosti morajo na podlagi zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter smernicami, ki bodo sprejete v letošnjem letu dopolniti varnostne načrte ter načrte za delovanje narodne zaščite. 11. Teritorialna obramba v občini je organizirana, kadrovsko in materiabo popobjena za izvijanje njenih nalog v vojni. Z nadaljnjim usposabljanjem je doseči se večjo stopnjo pripravljenosti. Od hitre in uspešne izvedbe mobilizacije je odvisno učinkovito delovanje družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema v začetnem obdobju vojne. Zato morajo vse samoupravne organizacije in skupnosti izdelati takšne mobilizacijske načrte, ki bodo omogočali hitro izvedbo mobilizacije oboroženih sil in družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema ter v ta namen nenehno usposabljati izvajalce mobilizacije. Sistem vojno upravnih zvez občine je stalno dopolnjevati ter nabavljati potrebna materialna sredstva. 12. Civilna zaščita je kadrovsko in materialno dokaj dobro po-polnjena in usposobljena za izvajanje nalog ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni. Družbenopolitične in družbene organizacije, $tabi za civilno zaščito ter drugi izvajalci obrambnih priprav samoupravnih organizacij in skupnosti morajo intenzivno izvajati priprave na vajo NNNP Golovec 83. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer še niso izdelali akcijskega programa priprav na Golovec 83, v katerem so navedeni nosilci s sodelavci in natančno določenimi roki, bi morali le-te pripraviti v začetku julija. 13. Narodna zaščita se glede na njen izjemen pomen za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito prepočasi razvija. V komitejih in svetih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se bomo tako v občini kot tudi v krajevni skupnosti zavzemali, da dobijo v obrambnih načrtih v nadaljnjem razvoju prednostni značaj. 14. Predavanja ljudske obrambe in družbene samozaščite za širše prebivalstvo niso dobro pripravljena, niti po aktualnosti niti po metodah podajanja. Komiteji m sveti za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bomo skupaj s sekretariatom za ljudsko obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, občinskim odborom ZRVS zagotavljali kvalitetnejša predavanja. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ, s.r. Delegate obveščamo, da smo ugotovitve, zaključke in ukrepe v zvezi z izvajanjem nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v zvezi z izvajanjem nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini zaradi aktualnosti predvsem pa nemotenih priprav na akcijo NNNP 83, že julija, poslali vsem predsednikom delavskih svetov in predsednikom svetov krajevnih skupnosti, s prošnjo, da s sprejetimi obveznostmi seznanijo predsednike komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Na 12. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je Jože POLANC, delegat krajevne skupnosti Klopce postavil naslednje delegatsko vprašanje: »Spričo energetske krize in uvedbe bonov za bencin je vprašljivo kako se bodo delegati iz oddaljenih krajev udeleževali sej skupščine. 40 1 bencina, ki ga dobi vsak uporabnik avtomobila je premalo. Utemeljujem: KS Klopce jeoddaljena od prve avtobusne zveze 4 km. Spričo dejstev, da je bilo objavljeno v časopisju in taksativno našteto kdo je upravičenec do dodatnih bonov (pozabljeni niso tudi župniki), je očitno, da je Izvršni svet oziroma Komite za promet in zveze na delegate pozabil.« Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve je pripravil naslednji odgovor Udeležbo delegatov iz krajev, ki so zelo oddaljeni od javnih prevoznih sredstev in so zato vezani na neobhodno porabo lastnega osebnega vozila do javnega prevoznega sredstva oziroma do skupščinskih prostorov, je obravnavati zlasti iz vidika mesečnega obsega prevoženih kilometrov za udeležbo na sejah Skupščine. Z ozirom na to, da seje občinske Skupščine niso pogoste, prevožene razdalje z lastnim vozilom, ki jo navaja delegat (8 km), za udeležbo na seji Skupščine ni mogoče v sedanjih zaostrenih okoliščinah tekoče oskrbe z naftnimi derivati smatrati kot osnovo za izjemno upravičenost do dodatnih bonov za nakup goriva. Upravičenost udeležencev v delegatskem sistemu do dodatnih bonov za nakup goriva, ki v Sloveniji še ni uvedena, je ozko povezana z materialnimi možnostmi redne oskrbe z naftnimi derivati. Te pa so zaenkrat take, da ne dopuščajo večjega širjenja upravičencev, čeprav so te potrebe med delegati načeloma utemeljene. PREDSEDNIK — Alojz Klemenčič Na 12. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je Marjan GOSTINČAR, delegat KS Polje posredoval naslednjo pripombo: »V zadnjem času se vedno več upravnih zadev prenaša v krajevne skupnosti. Kakor je pozitivno, da lahko krajani rešujejo zadeve v svoji krajevni skupnosti, je nesprejemljivo, da se take akcije (npr. zadnja delitev bencinskih bonov) v celoti prepuščajo krajevni skupnosti brez strokovne in finančne pomoči odgovornih dejavnikov. To problematiko je nedavno obravnavala tudi skupščina SRS (poročilo v 8. številki skupščinskega poročevalca), ki je zavzela stališča, da je potrebno s tako prakso prenehati. Žal je ta način prenašanja upravnih zadev vedno bolj pogost tudi v naši občini. Do sedaj smo te akcije v krajevni skupnosti kljub težavam dosledno izvedli. Pri vedno težjih pogojih pridobivanja krajanov za družbenopolitično delo postavljamo vprašanje, če morajo ti družbeno aktivni občani res prevzemati še pomožna uradniška opravila namesto Profesionalnega administrativnega aparata uprave, družbenopolitičnih skupnosti in SIS. Žaskrbljujoče je tudi dejstvo, da navodila za akcije prihajajo v zad- njem trenutku in da o tem ni obveščen svet krajevne skupnosti, (ki je »menda« odgovoren za izvedbo akcij). Samoupravna organiziranost krajevne skupnosti zahteva vsaj dan ali dva za pripravo akcije — ne pa da odgovorna administracija porabi vse časovne rezerve zase, izvajalce pa postavi pred dejstvo (npr. objava akcije v dnevnem časopisju še preden so izvajalci obveščeni o organizaciji akcije). Zato se obračamo na izvršni svet skupščine, da prekine s tako prakso in v podobnih akcijah zagotovi rešitve, ki jih opredeljuje pozitivna zakonodaja. V kolikor pa le prenaša določene postopke v kra-, jevno skupnost, mora zagotoviti ustrezno strokovno in finančno pomoč. Stabilizacijsko ravnanje akcije so dolžnost vseh subjektov naše družbe — ne le volonterjev v krajevni skupnosti.« Občinski sekretariat za občo upravo je pripravil naslednji ODGOVOR: 1. Očitek, da se akcije v celoti prepuščajo krajevni skupnosti brez strokovne pomoči ni utemeljen. Pri vseh dosedanjih akcijah smo svetom krajevnih skupnosti posredovali pisno navodilo, na izrecno zahtevo pa smo posameznim krajevnim skupnostim dodelili še delavca tukajšnje uprave ali delavca Uprave za notranje zadeve, ki je sodeloval pri delitvi. Poleg tega smo imeli organizirano stalno dežurno službo, ki je nudila pomoč v posameznih primerih. Poudariti moramo, da je pri vsaki akciji delitve bonov poleg krajevne skupnosti angažiranih tudi veliko delavcev »profesionalnega administrativnega aparata uprave«. Ti delijo bone obrtnikom, OZD, društvom, kmetom itd. poleg svojega rednega dela. Omeniti moramo, da je sedaj stalno angažiranih tudi 6 delavcev uprave pri akciji zamenjave osebnih izkaznic^ ki je tudi izredna akcija in to trajala več kot leto dni. 2. Za omenjeno akcijo zamenjave osebnih izkaznic smo angažirali lastne delavce (nekatere občine so celotne ekipe sestavile iz pogodbenih delavcev), predvsem zaradi štednje in pomanjkanja sredstev v proračunu. To je tudi razlog, da krajevnim skupnostim za izvedbo akcij niso dodeljena posebna finančna sredstva. V kolikor bi se za to odlepili, bi morali zmanjšati posamezne že tako nizke postavke proračuna, ne nazadnje tudi postavko za funkcionalno dejavnost krajevni^ skupnosti. „ 3. Upravičena je kritika, da je za organizacijo in pripravo akcije v krajevnih skupnostih premalo časa. Vsi zapleti, ki jih je povzročila zvezna administracija in ki so bili pri zadnji delitvi zopet prisotni (zasloveli smo jih lahko v dnevnem časopisju) seveda nujno privedejo do tega, da za samo akcijo zmanjka časa. Poudariti moramo, da pristojni upravni organi tako po prejemu uradnih obvestil, navodila posredujejb tudi krajevnim skupnostim. Čeprav so tudi občinski upravni organi ob izvedbah podobnih akcij največkrat postavljeni pred dejstvo, si bomo tudi v bodoče prizadevali porabiti zase čim manj časovnih rezerv. Tudi v bodoče pričakujemo polno razumevanje in sodelovanje krajevni!] skupnosti v takih in podobnih akcijah, ki jih bo v prihodnje verjetno še več. SEKRETAR OBČINSKEGA SEKRETARIATA ZA OBČO UPRAVO DRAGO KASAGIČ Na 12. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je Jožica VRECL, delegatka krajevne skupnosti Zado-brova-Sneberje postavila naslednje delegatsko vprašanje: Ob priliki superkolavdacije objekta — prizidka Osnovne šole Leopolda Mačka—Boruta dne 13. 4. 1983, si je komisija ogledala objekt tudi z zunanje strani. Na terenu ni fizične razmejitve med zemljiščem OŠ in sosednimi lastniki, katerih raznovrstne deponije predvidoma zavzemajo šolski prostor. Delegacija za zbor KS je zadevo obravnavala na svoji 12. seji in v dogovoru z upravo šole zavzela sklep: f. Naprošamo Sekretariat za urbanizem, kom. in varstvo okolja, da nam v svojih pristojnostih pomaga rešiti zemljiško knjižni odnos z lastniki na zahodni strani, kot tudi linijo na severni strani zemljišča kjer se nadaljuje parkovni gozd. 2. Predlagamo da se omogoči izdaja lokacijskega in kasneje gradbenega dovoljenja za postavitev ograje — po presoji — mrežne ali iz žive meje — na zahodni in severni strani šolske parcele. S tem bi omenjeni prostor omogočal uporabo zemljišča za šolske potrebe (vrt za gospodinjski pouk ali razširjeni park z igrali). 3. Vprašujemo tudi ali je Komunalna skupnost zadolžena za urejanje zelenih površin na tem območju, ki so nujno potrebne ureditve. 4. Smatramo za potrebno tudi postavitev prometnih znakov za »prepoved vožnje za ves promet« mimo šolskega objekta na zahodni in severni strani (s pripisom: dovoljeno za šolo). 5. Prosimo za pisni odgovor v najkrajšem možnem času in predlogom za nadaljnje ukrepe. Občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja je pripravil naslednje odgovore: L Za gradnjo prizidka OŠ LM—B Novo Polje je bila izdelana LD št. 24207/79 z dne 7/3—1979 kjer je grafično točno določena meja funkcionalnega zemljišča pripadajočega šoli. Navedeno zemljišče je pridobival ZIL TOZD Urejanje, Kardeljeva ploščad 22, (prej Soseska) in je po pogodbi dolžan pridobiti delilni načrt in urediti zemljiško knjižno stanje glede na novega uporabnika zemljišča (sklep IS 12. seja z dne 15. avgust 1978). 2. Novelacija zazidalnega načrta za MS 10 omogoča postavitev ograje po pogojih pravilnika za izvajanje tega načrta. Za postavitev ograje si mora investitor pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Ker je bila'za šolo že izdelana lokacijska dokumentacija in izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje je možno obstoječo dokumentacijo dopolniti za gradnjo ograje. 3. Zelenice v mejah funkcionalnega zemljišča ureja šola, izven meja pa KPL TOZD RAST v sodelovanju s KS. 4. Za postavitev dodatnih prometnih znakov mora šola s soglasjem KS z vlogo zaprositi sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja. SEKRETAR SEKRETARIATA ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA Miro DEŠMAN Na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine Lj. Moste-Polje dne 24. maja 1983 je Marica RIHAR, delegatka krajevne skupnosti Zelena jama postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Samoupravni organi krajevne skupnosti Zelena jama pred izdajo lokacijskega dovoljenja niso bili seznanjeni z nameravano gradnjo objekta v Tovarniški ulici 11 oziroma na tej parceli — investitor je RTV Ljubljana. Krajani te skupnosti, stanujoči v Bazenškovi in Tovarniški ulici so naslovili na samoupravne organe KS prošnjo za zaščito oziroma podporo v sporu, ki se nanaša na omenjeno lokacijsko dovoljenje. Delegacija KS Zelena jama zato zahteva, da strokovne službe skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podajo celovit program izgradnje in namembnosti te gradnje. Občinski sekretariat za urbanistične In gradbene zadeve ter varstvo okolja Je pripravil naslednji ODGOVOR: Investitor RTV Ljubljana je z vlogo dne 3/4—1981 zaprosil za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo I. faze proizvodnega objekta — produkcija kaset in plošč. Pristojni upravni organ je razpisal lokacijski ogled in ustno obravnavo na katero so bili vabljeni neposredno prizadeti sosedje — mejaši. Glede na to, da se prizadeti krajani niso strinjali s predmetno lokacijo je upravni organ po uradni dolžnosti pridobil sanitarno in požarno soglasje. Pristojni inšpekciji sta posebej opozorjeni na ugovore krajanov glede velikosti in namembnosti objekta. Na podlagi ugotovljenih dejstev, je tukajšnji sekretariat dne 13/9—1981 izdal lokacijsko dovoljenje investitorju RTV Ljubljana. Na lokacijsko dovoljenje so se pritožili sosedje mejaši. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je potrdil lokacijsko do- voljenje. Sosedje mejaši so sprožili na Vrhovno sodišče SRS upravni spor. Spis še nismo prejeli. Neuradno smo od RTV — seznanjeni, da je Vrhovno sodišče SRS odločbo Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora odpravilo. Na koncu poudarjamo, da so se po mnenju tega upravnega organa lokacijske obravnave udeležili vsi neporedno prizadeti in jim je bilo omogočeno varstvo svojih pravic v tem postopku, ter da je postopek izpeljan v skladu z javnimi interesi. Po prejemu spisa in navodila Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora bomo podali odgovor glede programa izgradnje in namembnosti te gradnje. SEKRETAR SEKRETARIATA ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA Miro DEŠMAN Na 14. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 26. maja 1983 je Mladen TERČELJ, delegat krajevne skupnosti 25. maj posredoval naslednjo zahtevo: »Potrošniški sveti v KS so delegacijo seznanili s predlogom Samoupravne stanovanjske skupnosti Moste-Polje o namembnosti in dodelitvi poslovnih prostorov v najem v Trpinčevi 9. Z ozirom na neupoštevanje zahtev in predlogov KS Stepanja vas, 25. maj, Sotočje, na potrebo in nujnost delovanja frizerskega salona v prostoru, ki ga namerava Samoupravna stanovanjska skupnost Moste odstopiti za potrebe čevljarstva in torbarstva, zahtevamo, da se ponovno skliče predstavnike Komiteja za družbeno planiranje SOb Moste-Polje, predstavnike SSS Moste-Polje, predstavnike potrošniških svetov krajevnih skupnosti Stepanja vas, 25. maj in Sotočje, da se sedanji predlog o dodelitvi in namembnosti prostorov razveljavi, ter da se skupno ugotovi dejanske potrebe krajanov in poišče temu primerne rešitve.« Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje sta posredovala naslednji odgovor Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je vključila v samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1981 —1985 in program prenove za leto 1981/1982 tudi prenovo objekta Trpinčeva 9. Objekt je bil dograjen leta 1950 s skupnim številom stanovanj 24 in površino 852 m3. Poslovnih prostorov ni bilo. V objektu so bila samo družbena stanovanja. Predvidena je bila kompletna prenova s preselitvijo strank, v kleti obnovitev treh stanovanj in prekvalifikacija v poslovne prostore, etaže za stanovanja, v mansardi nova stanovanja tako, da je število novih stanovanj 25 z novo kvadraturo 1182 m3 in 4 novimi poslovnimi prostori v izmeri 119,40 m3; komunalna oprema je bila v celoti nezadovoljiva, razen kanalizacije in je bilo potrebno izvesti nove priključke vodovoda, elektrike, PTT in toplovoda. Za prenovo objekta je bilo potrebno izdelati naslednjo dokumentacijo: — PGD za prenovo objekta — stanovanjski del — PGD za prenovo objekta — poslovni del — PGD za zunanjo ureditev objekta. Od prvotnih zasnov za izdelavo tehnične dokumentacije za poslovne prostore za dejavnost čevljarstvo in usnjena galanterija ter kemična čistilnica je bilo od zadnje namembnosti odstopljeno zaradi zapletenosti problematike in sorazmerno visokih stroškov. Razpoložljiv prostor naj bi se uredil v obliki treh manjših lokalov, katerih namembnost bi se določila naknadno. Predhodna določitev najemnikov poslovnih prostorov je bila vezana na vlaganje lastnih sredstev najemnikov za dokončno usposobitev lokalov. Na podlagi tega zahtevka so bili izmed vlog pri odboru za gospodarjenje izbranr tisti prosilci, ki so bili pripravljeni vložiti lastna sred- stva. Na operativnem sestanku dne 26. 8.1981 s projektantom, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki Sob Ljubljana Moste-Polje in SSS je bilo dogovorjeno, da investitor, to je SSS, opravi pogovore s prizadetimi upravnimi in inšpekcijskimi službami o primernosti lokalov po dejavnosti na tej lokaciji. Predlog za predvidene dejavnosti je bil poleg čevljarstva in usnjene galanterije še za frizerski salon, kemično čistilnico in pralnico kot sprejemnico Labod-a, servis digitron- Na podlagi ugotovitev o teh možnostih je bila dne 20. 7. 1982 podana na Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja pri Sob Ljubljana Moste Polje zahteva po dopolnilni odločbi za gradbeno dovoljenje za prenovo kletnih prostorov v poslovne prostore objekta Trpinčeva 9. Zahtevku je bilo priloženo: — lokacijsko dovoljenje je za prenovo stanovanjskega objekta Trpinčeva 9 št. 351 —351/81 —Oč/RM z dne č/7—1981 — gradbeno dovoljenje za prenovo stanovanjskega objekta Trpinčeva 9 št. 351-351 -81-(WRM z dne 6/7-1981 — pr. št, 393/1 Stanivest Ljubljana, julija 1982 — pr. št. 8655, Industrijski biro Ljubljana, julij 1982 — poprejšnje sanitarno soglasje za prenovo kletnih prostorov št. '3—1006/81—3/4 z dne 15/7-1982 4 — poprejšnje soglasje požarne inšpekcije za ureditev lokalov št. KV15-22/03—A-220/81 z dne 26/7-1982 — poprejšnje soglasje požarne inšpekcije za ureditev lokalov št. W15-22/03— A-220/81 z dne 26/7-1982 — izjavo SSS občine Ljubljana Moste-Polje št. sl s 1/MN z dne —82, da so sredstva za prenovo v planu 1981 —1985 zagotovljena kot celota. Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja Ljubljana Moste Polje je dne 29. 7. 1982 pod št. 1 —351/81 —Oč/RM izdal dopolnilno odločbo s katero je določil, da se mora prenova izvesti v skladu s projektom št. 393/1, ki ga je julija ”82 izdelal Stanivest Ljubljana, Projektivni biro Ljubljana, Kotnikova 2 z PGD in PZI Prenova stanovanjskega objekta Trpinčeva 9 — Poslovni prostori v kleti in projekt št. 8655 Projekt za izvedbo elek-»oinstalacij za jaki in šibki tok, ki ga je julija 1982 izdelal Industrijski b‘ro Ljubljana. Na podlagi vlog, ki so bile naslovljene na odbor za gospodarjenje Pn SSS Ljubljana Moste Polje je strokovna služba posredovala Komi-jeju za družbeno planiranje in razvoj pri Sob Ljubljana Moste-Polje, Krajevnim skupnostim Stepanja vas, Sotočje in 25. maj zahtevek za opredelitev dejavnosti v poslovnih prostorih objekta Trpinčeva 9. Predlog je vseboval naslednje dejavnosti: — čevljarstvo in torbarstvo — fotografiranje za vse vrste dokumentov in opravila za amaterje fotografe —■ elektroinstalacije — vodoinštalaterstvo — RTV servis ~~ pisarna Gasilskega društva. . V zapisniku skupne seje potrošniških svetov KS 25. maj, Sotočje in »tepanja vas z dne 11.5. 1983 je pod točko »Razno« ko so obravnavi namembnost in dodelitev poslovnih prostorov v najem v Trpin-6«vi 9, navedeno: *• prostor v izmeri 55 m2: čevljarstvo in torbarstvo ^2. prostor v izmeri 30,00 m2: popravila televizorjev in radio apara- 3- prostor v izmeri 17,30 m2: foto atelje prostor v izmeri 17,10 m2: dejavnost GD ali frizerski salon . Dobili smo informacijo, da naj bi se v prostoru v izmeri 55 m2 razvida dejavnost izdelava obutve in torb. Sklep: . Vsi prisotni so bili enotni, da mi omenjene dejavnosti ne potrebu-Jemo v taki obliki, ampak kot expres popravljalnico vseh vrst obutve. , c Pa omenjeni tovariš ne bi želel opravljati omenjene dejavnosti,zadevamo, da se prostori oddajo oz. pripravijo v frizerski salon za paske in moške stranke. Rabimo tudi popravljalnico TV in radio apa-a,0v. enako tudi foto atelje, smatramo tudi, da smo dolžni GD zagosti najnujnejše prostore. Predlagamo tudi, da imajo prednost pri °d(iaji prostorov prosilci, ki so naši krajani. Kakor tudi, da so zabila oddali v naših KS. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Sob Jubljana Moste-Polje pa je izdal naslednje soglasje: Komite za druž-wn° planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana pOste-Polje soglaša z opredelitvijo namembnosti poslovnih prosto-^ v Trpinčevi 9 in sicer za: 1- poslovni prostor s 55 m2: čevljarstvo. 2- poslovni prostor s 30,00 m2: popravila televizorjev in radio apa-hitov 3' poslovni prostor s 17,30 m2: fotografiranje 4. poslovni prostor s 17,10 m2: za dejavnost gasilskega društva ali °Ptavljanje frizerske dejavnosti. Istočasno je komite obravnaval tudi vloge o dodelitvi poslovnih Prostorov v najem, ki so bile posredovane od Samoupravne stano-. anjske skupnosti občine in Krajevne skupnosti Sotočje, Stepanja vas n 25. maj. • tifl potrebe omenjenih kr3jevnih skupnosti t potreb občine in "de na sanitarno-tehnične pogoje komite za družbeno planiranje *°glaša z dodelitvijo poslovnih prostorov v najem naslednjim prosil-Cem: ji- poslovni prostor v izmeri 55 m2 — tov. Nared Juriju, Ljubljana ™*®rosodna 1 za opravljanje obrti čevljarstvo in usnjena galanterija j. 2. poslovni prostor v izmeri 30,00 m2 — tov. Prešern Janezu, Ljub-Jfcna, Adamičeva 18, za opravljanje obrti popravila radijskih in tele-^z'jskih sprejemnikov ter HI-FI aparatur ,. poslovni prostor v izmeri 17,30 m2 — tov. Bitenc Jože-tu, Ljub-lana, Kvedrova S 15, za opravljanje obrti »fotografiranje« ^ poslovni prostor v izmeri 17,10 m2 — gasilskemu društvu, v koli-®r gasilsko društvo ne dobi soglasja hišnega sveta in v kolikor prostor . streza sanitarno-tehničnim pogojem pa za opravljanje frizerske de-J Vn°sti, tov. Ficko Milici, Ljubljana, Beblerjev trg 11. Soglasje o dodelitvi poslovnih prostorov v najem se za vse pogojuje tudi z dodatnimi pogoji in sicer: 1. vse dejavnosti od 1. do 3. točke morajo biti storitvene in to za individualne stranke, 2. poslovni čas za obrti od točke 1. do 3. točke in pod točko 4. — frizerska dejavnost mora biti prilagojen potrebam občanov oz. krajevne skupnosti, 3. vsi zainteresirani morajo sedež obrti oz. registracijo preseliti v občino Ljubljana Moste-Polje, 4. v kolikor se zahteve KS in komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ne izpolnjujejo, se soglasje za dodelitev poslovnega prostora v najem, prekliče. Na podlagi zgoraj navedenega je odbor za gospodarjenje SSS Ljubljana Moste Polje sprejel sklep o dodelitvi poslovnih prostorov naslednjim uporabnikom: — Nared Jurij — — čevljar—torbar: 55 m2 — Prešeren Janez — RTV servis: 30 m2 — Gasilsk društvo Stepanja vas: 17,30 m2 — Bitenc Jože — fotograf: 17,10 m2 Vsem navedenim je SSS Ljubljana Moste-Polje izdala sklep v katerem je navedla pogoje, ki jih je podal Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj Sob Ljubljana Moste-Polje in sklenjene so tudi najemne pogodbe. Po postavitvi delegatskega vprašanja je Komite za družbeno planiranje 29. 6. 1983 sklical sestanek s predstavniki KS Stepanja vas, 25. maj in Sotočje in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine. Ugotovljeno je bilo, da bo tov. Bitenc Jože opravljal namesto redne obrti popoldansko obrt — fotografiranje, kar bi v bistvu pomenilo negospodarno in neracionalno koriščenje poslovnih prostorov. Po opravljenem razgovoru (s tovarišem Bitencem) je ta zaradi ekonomskega faktorja odstopil od popoldanske obrti in poslovnega prostora. Komite za družbeno planiranje je glede na izpraznjen poslovni prostor nato izdal dopolnilni sklep, s katerim soglaša s spremembo namembnosti prostora in sicer za opravljanje frizerske dejavnosti z možnostjo nadaljnje širitve na poslovni prostor gasilskega društva. V krajevni skupnosti sami namreč še ni razrešeno vprašanje zasedbe prostorov za gasilsko društvo (glede na odklonilno stališče hišnega sveta). Zaradi tega in glede na to, da ostali najemodajalci v celoti še niso izpolnili zahtev komiteja ob dodelitvi prostorov v najem, bo poročilo o ostalih poslovnih prostorih dano na seji skupščine. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje Na 14. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 26. maja 1983 je Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas posredoval naslednjo pripombo in zahtevek delegacije. Družne Denopolitične organizacije na področju krajevne skupnosti otepanju vas, 25. maj, Sotočje so seznanjene s problematiko Samskih domov in zahtevajo, aa Izvršni svet SOb Moste-Polje ali Samoupravna stanovanjska skupnost takoj izposlujeta pri zakonodajnem organu (Republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora) tolmačenje naših stališč: Stanovalci, krajani, kot uporabniki prostorov objekta v družbeni lastnini niso samoupravno organizirani. Samoupravna stanovanjska skupnost Moste-Polje vztraja na sta- ' lišču, da to kategorijo krajanov v funkciji delavcev in občanov po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu ni potrebno samoupravno organizirati na podlagi obstoječih določil v zakonu. Naša stališča in naš pogled na takšen neurejen status pa ni uokvirjen togo samo v določilo tega zakona, ampak se v tem primeru sklicujemo na vse druge normativne akte, predvsem pa na ustavo in zahtevamo pospešenega ukrepanja iz preprostega razloga, ker stanovanjski objekti v družbeni lastnini dejansko obstojajo, vlagatelji, lastniki so znani, prav tako pa tudi uporabniki teh vrednot (delavci, občani), ki pa objektivno zaradi neorganiziranosti nimajo popolnoma nobenega vpliva nad sredstvi gospodarjenja s temi objekti, ki jih smiselno združujejo skozi mesečne prispevke, še manj pa imajo vpliv nad kvaliteto bivanja in življenja v domovih in so pri tem v bistvu v nadaljevanju tudi v neenakopravnem položaju ostalimi krajani, ki organizirani v skupnosti stanovalcev že vpliva-neposredno na razmere v stanovanjskem in komunalnem gospo- jo neposredno darstvu. Obstoječi odbori se v nobenem primeru ne morejo enačiti s * funkcijo nišnih samouprav, kot izvršilnega organa skupnosti stanovalcev v Samskih domovih, saj delujejo le v smislu sindikalne funkcije, ne pa v formi skupnosti stanovalcev oz. njihovih izvršilnih organov. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste--Polje je pripravila naslednji odgovor: , .Zakon o stanovanjskem gospodarstvu ne predvideva ustanovitve skupnosti stanovalcev v samskih domovin, saj tudi 4. člen zakona o stanovanjskih razmerjih ne šteje prostore v stavbi zgrajeni za nastanitev posameznikov za stanovanja. Veljavna zakonodaja torej ne daje nobene pravne osnove za ustanovitev skupnosti stanovalcev v samskih domovih. Obveščamo vas, da smo pobudo, ki ste nam jo v prilogi poslali, posredovali za to pristojnemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora." Na 14. seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je delegat Stane BERČAN postavil naslednje delegatsko vprašanje: „Kdaj bodo občinski upravni organi in strokovne službe, predvsem tiste, ki imajo večina dela s strankami, svoj delovni čas prilagodile zaposlenim v združenem delu? Uradne ure za stranke so po sedaj veljavni uvedbi od 9.-13. in 14.-15,30 ure. Glede na to, da smo v združenem delu pričetek dela prilagodili poletnemu času in končamo z delom ob 15. oziroma 16. uri, kot občani ne moremo urejati upravnih zadev izven delovnega časa, zato menim, da je potrebno povečati število uradnih ur v popoldanskem času." Delegatsko vprašanje so delegati družbenopolitičnega zbora podprli z ugotovitvijo, da bo potrebno v združenem delu sočasno z družbenopolitično akcijo opravke delovnih ljudi v upravnih organih usmerjati na popoldanski čas. Občinski sekretariat za občo upravo je pripravil naslednji ODGOVOR: Izvršilni svet je v zadnjih letih v svojih prizadevanjih za ustreznejšo razporeditev delovnega časa posvetil vso potrebno pozornost tudi razporeditvi delovnega časa upravnih organov, v skladu z družbenimi usmeritvami je v zadnjih treh letih s svojimi odredbami pričetek delovnega časa z 6. ure postopoma pomaknil proti 8. uri. Tako je bilo omogočeno vsem, ki so dopoldne na delu, da so urejali zadeve pri upravnih organih v popoldanskih urah. Dolgo časa je bil v veljavi tudi delovm čas, po katerem so upravni organi opravljali svoje delo v ponedeljkih in sredah celo do 18. ure. Kljub temu, da srflo opozorili DO, da lahko njihovi delavci opravijo svoje dolžnosti tudi v popoldanskih urah, ob ponedeljkih popoldne praktično ni bilo strank. Hkrati pa so se pojavile zahteve, predvsem s strani kmetov in obrtnikov, da bi upravni organi morali pričeti z delom bolj zgodaj. Če upoštevamo še probleme, ki jih imajo zaradi tako določenega delovnega časa, delavci v upravnih organih -predvsem matere z majhnimi otroci, lahko ugotovimo, daje težko ustreči vsem zahtevam. Izvršni svet bo do 25. septembra 1983, ko bomo premaknili ume kazalce temeljito preučil sedanje izkušnje ter v čimvečii meri sledil zahtevam združenega dela. Hkrati bo vztrajal, da svoj delovni čas prilagodijo tudi vse SIS in dmge organizacije in skupnosti, ki poslujejo z občani, pa doslej niso upoštevale družbenih usmeritev. Ob tem pa bo seveda potrebno spremeniti sedanjo prakso tudi v DO, saj nam zadnje izkušnje iz akcije delitve osebnih izkaznic ponovno kažejo, da mnogi delavci raje prihajajo urejat svoje zadeve med delovnim časom, čeprav imajo možnost npr. zamenjati osebno izkaznico tja do 19. ure. SEKRETAR OBČINSKEGA SEKRETARIATA ZA OBČO UPRAVO Drago KASAGIČ Na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnem zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 29. junija 1983 je Ivanka PRAČEK, delegatka krajevne skupnosti Dolsko postavila naslednje delegatdco vprašanje: „TOZD Agrokombinat, SOZD Emona, Ljubljana, je prevzela vso arondirano zemljo na Dolskem polju pred 25 leti. Sedaj to polje ni obdelano. Zgrajena sta dva odprta hleva za 120 glav živine, ki sta že 12 let prazna. V zidanem hlevu, ki je sameval 10 let prazen, so se sedaj naselili s pomočjo Emone družine iz Bosne, en zidan nlev pa je še prazen (občasno služi za karanteno). Temeljna delegacija krajevne skupnosti Dolsko zahteva, da Emona, Ljubljana uredi, da bo polje obdelano, uredi glede praznih hlevov in tudi hleva, ki je zaseden po družinah. Prosimo za oidgovor Emono, Ljubljana in Izvršni svet Občine Ljubljana Moste-Polje kako bo Emona ukrepala, da bo polje dobro obdelano, hlevi izkoriščeni in kako bo rešila problem naseljenih družin." SOZD Emona je pripravila naslednji odgovor: Na delegatsko vprašanje, ki ga je postavila tov. Ivanka Praček glede objektov in zemlje na Dolskem Vam posredujemo odgovor, ki ga je dala TOZD Poljedelstvo govedoreja. Dva odprta hleva sta last delovne organizacije „Jata“ Zalog, SOZD Hmezad. Prejšnja leta so imeli preko leta v hlevu kokoši, letos pa sta hleva prazna. Hlev karantena ie last farme Ihan in služi farmi kot karantena. Vsa zemlja na področju Dolskega je dana v najem KZ Ljubljana-TZO Dobmnje. Ta pa je sklenila najemne pogodbe s kooperanti za dobo 10 let. Kot nam je poznano so vsa zemljišča obdelana. P*®-težni del so ta zemljišča bila pod bivšimi topolovimi plantažami. Skupno je dano zemlje v zakup 53,6 ha. Vse stranke, ki stanujejo v hlevu so se same nasilno vselile, tako da so vskladiščeno opremo Emona Commerce zmetale na prosto. Potom sodišča so vso nastalo škodo povrnile. ... TOZD je takoj prijavila nasilne vselitve milid oz. smo vložju tožbo za izselitev. Sodni postopek oz. izvržba ni bila izvršena še do danes. To so družine z malimi otroki in jim je potrebno preskrbeti druga stanovanja. TOZD teh stanovanj nima. Nobeden od našim0 vseljenih stanovalcev ni zaposlen v TOZ.D. Podpredsednik poslovodnega odbora SOZD: Miran Blaha Na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 29. junija 1983 je Živko LUKIČ, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas postavil naslednje vprašanje: „Zakaj PTT še ne priključuje telefonov v KS kljub zagotovilo01 s strani strokovnih služb PTT in kljub že izgrajenem omrežju ter finančnim obveznostim? “ Podjetje za PTT promet Ljubljana je pripravil naslednji odgovor: Podatke o novem zgrajenem krajevnem kabelskem omrežju sm° dobili v petek, 17. 6. 1983. Z gradnjo novih telefonskih priključkov pa smo začeli 20. 6. 1983. Prvi priključki so bili vključeni 21- 6. 1983. Priključevanje ostalih telefonskih priključkov je v teku. DIREKTORICA PODJETJA ZA PT PROMET LJUBLJANA Štefanija Žagmeister, dipl. oec. Na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevdh skupnosti m družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 29. junija 1983 je Savo KENJALO, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije postavil naslednje delegatsko vprašanje: ' uno PTT podjetje Ljubljana za pisni odgovor: fazi je izgradnja oziroma napeljava primarnega kabel- , .Naprošamo - v kakšni skega omrežja - kdaj je predviden razvod sekundarnega kabelskega omrežja v naseljih Novo Polje, Zadobrova in Sneberie - kakšna je finančna konstrukcija sofinanciranja krajanov? “ Podjetje za PTT promet Ljubljana je pripravilo naslednji odg o* vor: Za izgradnjo telefonskega omrežja na območju nove telefonske centrale v Polju (primarni m sekundami del) je podpisana pogodba za izvajanje del s Tegradom. Dela bodo pričeli izvajati julija letos. Potekala oodo na naslednjih območjih: Novo Polje, Sneberje (delno), Zgornja Zadobrova, Polje, Slape, Vevče, Studenec (delno) 1° Kašeljski cesti. . Pogodbeni rok za dokončanje del je 30. 11.1983. Pri tej gradnj1 krajam s finančnimi sredstvi ne sodelujejo. Na 16. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 18. julija 1983 je Anton Venta, delegat krajevne skupnosti Polje, postavil naslednje delegatsko vprašanje: ,.Kdaj se bosta lahko dve soseski v Polju, ki imata individualni kurilnici, priključili na toplovod? “ Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je posredovala naslednji odgovor: V prilogi vam pošiljamo fotokopijo dopisa, s katerim je DO Energetika odgovorila na delegatsko vprašanje, ki ga je delegat Polje postavil že na seji skupščine občinske stanovanjske skupnost1 v letu 1982. Delegatsko vprašanje tov. Venta Antona je namre° identično zgoraj omenjenemu vprašanju. Odgovor DO Energetika z dne 1.12.1982 je naslednji: Področje zazidalnega otoka MS-6 bo predvidoma oskrbovan 8 toplotno energijo za ogrevani® iz vročevodnega sistema sočasno j, izgradnjo novih stanovanjskih sosesk MS-7, 8, 9 (predvidoma po letu 1990). Prav tako bo takrat zgrajeno tudi plinsko omrežje. Danes priključitev kotlarne na vročevodni sistem ni možna. Priključitev le-te na plinsko omrežje je sicer tehnično možno, ven- dar zahteva izredno visoka investicijska vlaganja (priključni plinovod MS-4,5 do kotlarne - cca 20.000.000 din). Direktor Slavko LAMBERGAR IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OK SZDL IN OS ZSS Predsedstvo občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Poljc je skupaj s predsedstvom občinskega sveta zveze sindikatov in svetom za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu občinske konference SZDL na skupni seji dne 14. julija 1983 obravnavalo: - Analizo uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste Polje za obdobje 1981-1985 v letih 1981-9183, - Predlagani program dopolnitev ukrepov in aktivnosti za uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1983 - in Izhodišča za oblikovanje in razporejanje splošne porabe občin in mesta Ljubljana Vsa tri gradiva so člani obeh predsedstev in sveta obravnavali ricupaj tako kot je njih vsebina povezana v celoto in aktualnost trenutka. Skupno vodilo razpravtialcev je bilo spoznana nuja za večje frontne aktivnosti SZDL za zagotavljanje kvalitetnejšega in hitrqšega gospodarskega in družbenega razvoja, za večje vključevanje delovnih ljudi in občanov pri oblikovanju hi sprejemanju odločitev ter prevzemanju odgovornosti zanje. Sprejeli so taka STALIŠČA: k 1. Ugotavljamo, da^je- ^obravnavanje^analize^uresničevanje družit to določa zakon o planiranju in staut občine, nujno in ko^ hstno, čeprav smo rezultate gospodarjenja že obravnavali saj nam v Primerjavi s podatki o izvajanju resolucije v letošnjem letu daje Popolnejšo informacijo, ki je osnova za ugotavljanje uresničevanja prejetih usmeritev, ciljev m konkretnih nalog na vseh področjih družbenoekonomskega razvoja občine. Še posebej v tem času, ko w razmere gospodarjenja zaostrujejo in se obveznosti ter odgovornost za dosledno izpolnjevanje resolucijskih določil postavljajo Pred vse. Pred sleherno delovno organizacijo, delovno skupnost, družbenopolitično organizacijo, družbene organizacije, društva. pred slehernega delovnega človeka in slehernega občana. 2. Z analizo zaskrbljujoče ugotavljamo, da se cilji na področju ohranjanja rasti proizvodnje v prvem polletju 83 ne uresničujejo. Da se je ob upadanju proizvodnje poslabšala tudi zunanjetrgovinska kujava. Da se kaže padec produktivnosti in še nekaterih drugih aeia, kijuo izreano resnim razmeram, niso pripravne progra-Uk>v varčevanja, programov aktivnosti v teh razmerah in programov Za postopno vključevanje v zunanjetrgovinsko menjavo, kot je bilo sklenjeno na majski seji občinske skupščine in pred tem tudi v organih SZDL. Zato delegatom predlagamo, da odločno vztrajajo, da se sprejeti ridepi uresmčiijejo. Vse delovne organizacije morajo pripraviti akcijsko stabilizacijske programe, organizacije s področja proizvodnje morajo posebno skrb posvetiti iskanju možnosti povečanega fizičnega obsega proizvodnje, proizvodnje 'za izvoz in trajnejšo zagotovitev domače surovinske baze. Predlagamo, da te programe pripravijo v skladu s programom dopolnilnih ukrepov in aktivnosti za uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju Ljubljane v letu 1983, kakršnega bo 20. julija 83 sprejela skupščina mesta Ljubljana in katerega predlog v celoti podpiramo. 3. Predlagamo, da na podlagi programa dopolnilnih ukrepov za izvajanje resolucije razvoja v Ljubljani, ki bo sprejet na seji skupščine mesta Ljubljana 20. t.m. Izvršni svet skupščine občine pripravi program konkretnih ukrepov in nalog v naši družbenopolitični skupnosti v letu 1983 in prihodnjih letih. 4. Za izhod iz sedanjih skrajno resnih družbenoekonomskih razmer je bistvenega pomena mobilizacija vseh ustvarjalnih in delovnih sposobnosti vsakega posameznika in celotne družbe za čimbolj uspešno prilagoditev združenega dela realnim pogojem sedanjega časa. Delavci morajo v svojih sredinah zahtevati realno razgrnitev in analizo dejanskih možnosti in razmer, zlasti pa jasne napovedi in programe za ravnanje in doseganje rezultatov v bodoče. Frontne organizacije socialistične zveze so dolžne v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih organizirati razgovore na katerih se bodo delavci sežnarmi z novimi ukrepi in obveznostmi, s sklepi, ki jih obvezujejo in dolžne so ustvariti vzdušje in možnosti, da se delavci in delovni kolektivi z vso delovno vnemo in ustvarjalno sposobnostjo vključijo v izpolnjevanje novih nalog. 5. Družbenopolitične organizacije se moramo s svojim programom in metodami delovanja dolgoročno usmeriti za delovanje v trših in kritičnejših družbenih razmerah. Zavedati se moramo, da gre zdaj za obrambo naših življenjskih interesov, za obrambo socialističnega samoupravljanja in ugleda Jugoslavije. Vse naše moči moramo usmeriti k temeljni nalogi, to je večja proizvodnja ža izvoz in dolgoročna zagotovitev domače surovinske baze. Temu cilju moramo podrediti vse cilje. Ob teh temeljnih nalogah pa moramo razvijati nagrajevanje pio delu, spodbujati inovatorstvo, delo v več izmenah in dosledno uresničevanje sprejetih sklepov. Hkrati pa odpravljati malodušje in možnosti, da bi nekaten te razmere koristili za razvrednotenje samoupravljanja, delegatskega sistema in drugih vrednot socialističnega družbenopolitičnega sistema. Predsedstvo OK SZDL Predsedstvo OS ZSS Svet za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose pri P OK SZDL IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK delovni program zborov občinske skupščine Zbori občinske skupščine sprejemajo za izvajanje nalog s svoje-^^elovnega jjodročja delovni program za obd objedenega kole- ne- ki ga pripravi komisija za program. d Pri sestavljanju delovnega programa komisija upošteva predloge eiegacij temeljnih delegacij združenega dela fn drugih samo-Pravnih skupnosti, delegacij krajevnih skupnosti, konferenc dele-skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore skupščine Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, komisij in drugih de-Vn*h teles zborov, predsednika občinske skupščine, izvršnega sve- ta, občinskih upravnih^o^anov, družbenopolitičnih organizacij, sa-skugmosti, delovni program skupščine mesta Ljubljane in Skupšči- Na osnovi okvirnega programa dela zborov skupščine pa izdela za vsako trimesečje komisija za program dela periodični program dela zborov. Delovni program sprejemajo zbori praviloma v dvofaznem postopku. Pred začetkom obravnave predloga delovnega programa zborov, pa morajo biti zbori seznanjeni z izvršitvijo programa prejšnjega obdobja. Delovni in periodični program zborov občinske skupščine se objavlja v Delegatski tribuni, glasilu občinske skupščine. VSEBINA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Stanje In razvojne usmeritve kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 3 Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 17 informacija o stanju trgovine In delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje 18 Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon 26 Uresničevanje stališč in sklepov občinske skupščine v obdobju februar — junij 1983 • 27 Pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov občinske skupščine od februarja do junija 1983 31 Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober—december 1983 33 Osnutek sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje 35 Statut občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje 35 Osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. LJubljana-Polje 44 Kadrovske zadeve 45 ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik 17. seje zbora združenega dela z dne 18/7—1983 46 Zapisnik 16. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 18/7—1983 48 Ugotovitve, zaključki in ukrepi o Izvajanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Ljubljana Moste-Polje 50 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ 51 IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Stališča predsedstev OK SZDL in OS ZSS k predlogu programa dopolnilnih ukrepov in aktivnosti za uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju Ljubljane v letu 1983 55 IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK Delovni program zborov občinske skupščine 55 ______________________________________________________________________________J DELEGATSKO TRBUNO Tehnični urednik Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo odgovorni UrednUtvo: Protetarekdtc. 1/11, tel. St. GERLICA, Ali RAČIČ—SIFT OprOSčeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije St. 421—1/72— z dne 8. 6. 1877.