Celje - skladišče D-Per 545/1974 GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 2 ROGAŠKA SLATINA marec 1974 ZGODOVINSKI KORAK Pred kratkim smo sprejeli nove ustave socialističnih republik, pokrajin in Jugoslavije. Sprejetje teh ustav pomeni veliko zmago organiziranih socialističnih sil pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije in tovariša Tita. S tem smo utrli poti družbenega napredka, širjenja in vzpona socialističnega samoupravljanja, krepitve bratstva in enotnosti, enakopravnosti in solidarnosti vseh delovnih ljudi, narodov m narodnosti. Pred nami so volitve delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti in delegatov v nove skupščine. To je zgodovinski korak v graditvi političnega sistema, kjer bodo delovni ljudje v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih svobodno združeni in po svojih delegatih povezani uresničevali dolgoletne želje delavskega razreda. Prihodnje volitve so naša skupna, vseljudska akcija za uresniče- vanje nove ustave, ki smo jo vsi skupaj izoblikovali. Omogočili smo si resnično povezovanje življenjskih interesov delovnih ljudi. Vključujemo se v kakovostno nov način odločanja, kjer sta v prvi vrsti dogovarjanje in sporazumevanje. Na prihodnjih volitvah dajemo svoj glas tistim iz naših vrst, ki se bodo z delom in nesebično bojevali za socialistično graditev naše dežele. Glasujemo za tiste, ki bodo nosilci boja v prid delovnemu člo- veku. Tistim, ki bodo v stalnem stiku z njimi usklajevati potrebe ožje in širše družbene skupnosti. Našim izvoljenim delegatom zaželimo veliko uspehov pri delu, ki smo jim ga zaupali. Naj dosledno razlagajo in uresničujejo voljo in prizadevanja delovnih ljudi in občanov, njihovih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Z enim samim ciljem — utrjevanjem socialističnih družbenih odnosov. Nadaljevanje na 2. strani PO SLEDOVIH BILANCE Na volišču Naš največji uspeh je, da smo se v letu 1973 lotili doslej največjih investicij in tudi že dokončali prvi objekt, to je brusilnico v Kozjem. Začeli pa smo graditi v Slovenski Bistrici in bo po predvidevanjih objekt v programu konec letošnjega oktobra, kljub temu, da smo imeli veliko težav pri pripravljalnih delih, saj je bilo treba v celoti rekonstruirati kanalizacijo, vodovod, elektriko, PTT omrežje in porušiti celo vrsto provizorijev ter postaviti nadomestne objekte. Proti koncu smo začeli graditi tudi v Rogaški Slatini, in sicer kislinsko polimicp, brusilnico za 140 orusal-cev v dveh izmenah in skladišče končnih izdelkov. Po pogodbi s SGP Rogaška Slatina bi morala biti gradnja v Rogaški Slatini dokončana 20. septembra. Steklarna Nadaljevanje na 2. strani Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavnl ln odgovorni urednik Jovo Tlšma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina # Telefon 063-81 020 • Telex 33560 YU • Naklada 1500 izvodov • Tiska: CGP »Delo«, Ljubljana ZGODOVINSKI KORAK Nadaljevanje s 1. strani Dokažimo v tovarni in na terenu, da smo se odločili za pot, ki pelje v izgradnjo naše domovine, v kateri nam bo veliko lepša prihodnost. S polnoštevilno udeležbo na volitvah, ki bodo v našem kolektivu 28. in na terenu 31. marca, dokažimo, da smo pripadniki kolektiva, ki nosi ime velikega revolucionarja, ki je vedno imel pred očmi interese delovnega ljudstva. NASI KANDIDATI 1. Drago Aleksič 2. Daniela Bercko 3. Mirko Coh 4. Slavko Coh 5. Pavla čoki 6. Daniel Drenski 7. Franc Flrer 8. Vlado Gorišek 9. Ivan Herček 10. Franc Hernaus 11. Jože Horvat 12. Franc Hrepevnlk 13. Greta Jugovar 14. Boris Jugovar 15. Jože Klančnik 16. Ivan Kidrič 17. Greta Kitak 18. Viktor Klasič 19. Alojz Kobale 20. Anton Kokolj 21. Franc Komerički 22. Avgusta Kunštek 23. Franjo Lepan 24. Anton Mikša 25. Cita Novak 26. Leopold Ogrizek 27. Slavo Rak 28. Mato Sabljak 29. Ivo Siter 30. Jože Sovre 31. Jože šverko 32. Franc Vehovar 33. Stanko Verk 34. Gvido Vertovšek 35. Franc Vukovič PO SLEDOVIH BILANCE Nadaljevanje s 1. strani si je spoštovanje tega roka zagotovila s pogodbeno kaznijo, če se izvajalec ne bo držal roka. Poleg omenjenih objektov bi morala biti zgrajena tudi avtomatska zme-sama v Rogaški, vendar se utegne ta graditev zavleči, ker smo dodali še nove objekte, in sicer za sušenje in sejanje peska, za ureditev ogrevanja, poleg tega bomo dvignili streho nad staro brusilnico; vse to pa bo zahtevalo 6,000.000 dodatnih sredstev. Prav tako se bo zaradi sprememb gradnje v Slovenski Bistrici povečala ta investicija za 5,000.000 din, torej skupno 11,000.000 din. Kljub temu sodim, da se pri financiranju investicij ne bo zataknilo, vendar bo potrebna izredna pozornost in finančna disciplina pri graditvi omenjenih objektov. V obeh proizvodnih ubratih je proizvodnja potekala normalno; težave so se začele proti koncu leta zaradi redukcije električne energije po vsej republiki. Vendar smo lahko kar zadovoljni, saj smo v Rogaški Slatini v glavnem reducirali elek. hladilnice in ta čas izdelovali manjše artikle, v Slov. Bistrici pa je bilo v dnevih redukcije steklo slabše kvalitete. V RrogaSki Slatini smo imeli v prvem polletju slabši odjem na domačem trgu, zato smo se še bolj usmerili na tuje tržišče. V prvem polletju je bil zato izvoz v primerjavi z letom nazaj kar za 50 odstotkov večji. Položaj pa se je v drugem polletju na domačem tržišču izboljšal, to izboljšanje se kaže tudi v letu 1974, predvsem za brušeni kristal. V obratu Slovenska Bistrica smo imeli vse leto enakomerno prodajo, tako na domačem kot tujem tržišču, zato tudi nismo spreminjali proizvodnega asortimenta. V Rogaški Slatini smo ga močno spremenili, od povprečno 12 loncev na dan smo topili proti koncu leta že 24 loncev svinčenega stekla, to se pravi 50 odstotkov vseh zmogljivosti, kaže pa, da bomo še naprej povečevali število loncev za svmčeno steklo, S porastom celotnega dohodka smo lahko zadovoljni, saj se je v Bistrici povečal za 21,3 odstotka, v Rogaški Slatini pa za 18 odstotka, vendar so se v obeh obratih izdatno povečali stroški proizvodnje, v Rogaški Slatini za 31,4 odstotka, v Bistrici za 14,4 odstotka, zato se tudi dohodek za delitev manj povečuje kot celotni dohodek. Najbolj so se povečale pogodbene in zakonske obveznosti, v Rogaški Slatini za 62,6 odstotka in v Bistrici za 63,3 odstotka; v tem je všteto tudi povečanje prispevka za stanovanjsko izgradnjo od 4 do 6 odstotka osebnega dohodka. Povečanje zakonskih obveznosti in porabljenih sredstev, v glavnem dvig cen repro-materiala in energije v Rog. Slatini, se pozna na ostanku dohodka, tako da je nižji za 16,6 odstotka; omenjeno povečanje znaša namreč ' 962 starih milijonov, to je 14,8 od-• stotka od celotnega dohodka. V Slov. Bistrici je šlo za omenjeno podražitev samo 165 starih milijonov, to je le 6,5 odstotka celotnega dohodka, zato smo v Bistrici tudi dosegli za 21,9 odstotka večji ostanek dohodka. Ostanek dohodka sta delavska sveta tozdov dobila po finančnih potrebah za leto 1974 — tako je tozd Slovenska Bistrica namenil večji del sredstev za investicije, to je 370 milijonov starih dinarjev, za sklad skupne porabe pa 45 milijonov, delavski svet TOZD Rogaške pa 199 milijonov za investicije in 160 milijonov za sklad skupne porabe. Za bruto osebne dohodke smo v Rog. Slatini porabili tri milijarde devetsto trideset milijonov starih din (3.930.000), kar je 664 milijonov več ali za 20 odstotkov, v Slovenski Bistrici pa 835.899.842 milijonov starih dinarjev, kar je 108 milijonov več ali za 14,8 odstotka. Povprečni mesečni osebni dohodek počasneje narašča; v Rog. Slatini je 216.917, kar je za 12,4 odstotka več, v Slov. Bistrici pa 207.800 din, kar je za 11 odstotkov več. V obratih smo v letu 1973 prvič presegli 200.000 din povprečnega osebnega dohodka, v letu 1989 pa smo prvič presegli 100.000 din povprečnega osebnega dohodka. V štirih letih se je povprečni osebni dohodek podvojil. Iz naštetih podatkov vidimo, da sta oba proizvodna obrata, kljub vsem težavam, zaključila poslovno leto uspešno. Na žalost tega ne moremo trditi za našo trgovino v Beogradu. »Naše staklo« je prvič, odkar pripada trgovina steklarni, doseglo manjšo prodajo v primerjavi z leti nazaj, padec pa je 11-odsto-ten; samo v avgustu, novembru in decembru je bila nekoliko višja, v juliju pa celo za 33,9 odstotka nižja. Padec prodaje ni povzročil slab asortiment, temveč padec konjunkture. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bila prodaja boljša, tako da računamo v letu 1974 z večjo prodajo kot 1972 in 1973. Delavska restavracija je kljub temu, da ne povečujemo cen, povečala svoj promet za 27,6 odstotka, ker se je povečalo število malic za 26.75 odstotka, kosil za 6,9 odstotka in večerij za 83,10 odstotka. Ce pogledamo skupno število obrokov, hitro ugotovimo, kako pomembna je za prehrano članov kolektiva; v letu 1973 je bilo serviranih 168.985 malic, 32.384 kosil, 27.007 večerij, torej skupno 228.476 obrokov. Kot že rečeno, cen nismo povečevali, zato pa je narasla dotacija, ki jo dajemo, da lahko poceni ,‘emo. V letu 1972 je dotacija znesla 8.200.000 S din, v letu 1973 pa 31.379.000 S din. Poslovna stanovanjska enota ima 180 stanovanj, do 20 let starih 110, druga pa so nad 20 let. V tej enoti nismo organizirali tozda, ker bo v letu 1974 ustanovljena občinska stanovanjska interesna skupnost in k njej bo priključena stanovanjska enota. . V. DJINOVSKI PREBRALI SMO ZA VAS SINDIKALNA LISTA Nočno delo najmanj 25 — največ 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije OD Nadurno delo 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije OD Delo na dan nedelje najmanj 30, ^ajveč 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije OD Delo na dan praznika 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije OD Delovne izkušnje največ 12 % obračunske osnove ali dosežene akontacije OD Stalnost največ 5 % obračunske osnove ali dosežene akontacije OD Deljen delovni čas največ 350 din mesečno (Prekinitev dciovnega časa mora znašati več kot 2 uri.) Boleznine do 30 dni najmanj 90 % od osnove (Osnova je poprečni mesečni osebni dohodek delavca v preteklem letu.) Dnevnica od 8 do 12 ur največ 80 din Dnevnica od 12 ur dalje največ 120 din Dnevnica za potovanje v tujino po zakonu Nočnina največ 130 din (Obvezna je predložitev računa.) Nočnina brez računa največ 60 din Kilometrina največ 1,30 din^km Prispevek delavca za prevoz na delo najmanj 20 din Terenski dodatek na dan največ 54 din Dodatek za ločeno življenje na mesec največ 1000 din Regres za prehrano med delom 100 din Nagrade študentom in dijakom za prakso ter nagrade najmanj 500 din, največ najnižji OD po sindi- učencem v gospodarstvu kalni listi Regres za letni dopust najmanj 600, največ 900 din na delavca Za izgradnjo počitniških domov in rekreacijskih odjek- najmanj 10 % na skupno vsoto regresa za let- tov ter njihovo vzdrževanje ni dopust Za stanovanjsko izgradnjo najmanj 6 % na bruto OD Za izobraževanje najmanj 1,5 % na bruto OD (Bruto osebni dohodek se razume kot bruto osebni dohodek vseh zaposlenih v deiovm organizaciji v tekočem letu.) Odpravnina najmanj 2, največ 3 poprečne mesečne OD od zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu Nagrade ob delovnih največ 3 poprečne mesečne OD na zaposle jubilejih nega v SR Sloveniji v preteklem letu Najnižji mesečni osebni do- najmanj 60 % poprečnega mesečnega OD na nodek zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu OPOMBA: Vsi zneski so v neto vrednosti. V četrtek, 7. marca je dnevnik »Delo« objavil uradno sindikalno listo. Dva dneva kasneje Jo je. objavila tudi »Delavska enotnost« v svoji prilogi SINDIKAT, poleg tega je objavila pogovor s strokovnima sodelavcema centra za samoupravno sporazumevanje Majdo Kogojevo in Marjanom Zupanom. Na kratko bomo povzeli nekaj misli iz tega pogovora. Na vprašanje: Kaj je pravzaprav sindikalna lista? sta odgovorila, da je to politični dokument sindikatov in njihova delovna usmeritev pri vsebinskem oblikovanju novih samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki naj bi jih sprejeli do letošnje jeseni. Namen sindikalne liste je ta, da poenoti tiste prejemke delavcev, ki niso neposredno * odvisni od rezultatov dela. Sindikalna lista določa najnižjo in najvišjo mejo delavčevih pravic. To predvsem zaradi tega, ker so bile najnižje mnogokrat premalo spoštovane. Predlagatelji sindikalne liste so si prizadevali, da bi z nekaterimi omejitvami omilili jez med »bogatimi« in »revnimi« organizacijami združenega dela. Med najpomembnejše prejemke, ki jih opredeljuje sindikalna lista, vsekakor sodijo najnižji osebni dohodki, dodatki za nočno delo, nadurno delo, boleznine, regresi za prehrano in za letni dopust. Nekatere postavke iz sindikalne liste so nove oziroma višje od pred videnih , v samoupravnih sporazumih. Po mnenju strokovnih sodelavcev, menimo pa, da tudi po mnenju velike večine, so nekatere postavke morali povečati skladno z rastjo življenjskih stroškov. Sindikalna lista ne zagotavlja delavcem, da bodo tudi dejansko prišli do zneskov, Iti so omenjeni v listi. Spričo tega je naloga sindikata, da si prizaveda za upoštevanje postavk s sindikalne liste v samoupravnih sporazumih. Ko bo izbojevan ta boj, bodo delovne organizacije morale spoštovati dogovorjeno. Na koncu je omenjeno, da sindikalna lista ne pomeni dokončnega in nespremenljivega dokumenta, temveč da bodo posamezne postavke prilagajali rasti življenjskih stroškov in gospodarskemu položaju podjetij. Ostala so še nekatera nerešena vprašanja, ki jih bo treba sproti reševati oziroma ko se bo pokazala potreba. Da bi se vsi člani kolektiva seznanili z vsebino sindikalne liste, jo objavljamo v celoti. Pomembne postavke s sindikalne liste bodo postale obveznost šele takrat, ko bodo sestavni del samoupravnih sporazumov. Da bi lahko uresničili postavke iz sindikalne liste, bo treba valorizirati kalkula-tivne osebne dohodke. Izvršni svet SR Slovenije, ZS Slo venije in gospodarska zbornica Slovenije so izdali priporočilo za ures ničevanje postavk iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1974 na področju delitve dohodka m oseb nih dohodkov. SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADITEV V letu 1973 je bil sklenjen samoupravni sporazum med gospodarskimi podjetji v občini, da vplačujemo 6 odstotkov za stanovanjsko graditev, namesto 4 odstotke, kolikor smo vplačevali prejšnja leta. Ta sporazum prav tako določa, da se od celotne vsote odvede za solidarnostni sklad 30 odstotkov in za sklad usmerjene graditve stanovanj 25 odstotkov, tako tozdu steklarne ostane 45 odstotkov. V letu 1973 je v našem tozdu 6 odstotkov znašalo 2,297.286 din. V solidarnostni sklad smo za leto 1973 vplačali 558.640 din, 130.545 din pa moramo še vplačati v solidarnostni sklad občine Krapina. Torej skupno 689.185 din, znesek za sklad občine Krapina še ni vplačan, ker POMLAJEVANJE ORGANIZACIJE ZK Sekretariat OO ZK steklarne se je pred dnevi sestal in razpravljal med drugim tudi o nujnosti sprejemanja novih članov v organizacijo Zveze komunistov. V bistvu gre za izvedbo sklepa letne konference osnovne organizacije, ki narekuje kadrovsko krepitev organizacije ZK z novimi mladimi silami., ki bi bile voljne sodelovati v političnem delu. Pričakujemo, da bodo mladi komunisti ob podpori starih članov veliko pripomogli k nadaljnji graditvi temeljnega samoupravnega sistema in proizvodnih odnosov v našem kolektivu, predvsem pa, da se bodo z vsemi možmi pridružili boju za uresničitev naše nove socialistične ustave. Bržkone so naloge Zveze komunistov v tem letu takšne, da potrebujejo resno, kadrovsko močno angažirano, predvsem pa tudi številčno članstvo. 1. SITER * občina nima samoupravnega sporazuma in jim denarja ne moremo nakazati. V sklad za usmerjeno graditev smo vplačali 574.321 din, tozdu steklarne pa je ostalo 1,033.778 din. Ta sredstva je delavski svet razdelil takole: za individualno graditev 678.500 din, od tega še ni izkoriščeno 17.000 din, za blokovsko graditev nam je torej ostalo 355.278 din in iz leta 1972 imamo še 477.762 din, skupaj torej 833.040 din. V letu 1974 lahko računamo, da se bodo sredstva povečala za približno 10 odstotkov, torej lahko računamo, da bo tozdu steklarne ostalo 1,150.000 din. Ta sredstva bo delavski svet delil po potrebi za blokovsko in individualno graditev. Sredstva, vplačana v sklad za us- Brusilnica v Kozjem že obratuje. Odprla se je nekoliko pozneje, kot je bilo načrtovano, četrtega marca so se zavrtele o sovine, bru-silke in brusilci po sedli za stroje. Začeli so mladi, z velikim poletom. Kot pionirji brusilci na nerazvitem delu naše ožje domovine. Začeli z namenom, da v mladostnem zaletu čimprej dvignejo Kozjansko iz nerazvitosti. Skupina deklet in fantov, šolanih v steklarski šoli, skupno z nekaterimi starejšimi člani našega kolektiva, si bo na vso moč, o tem smo prepričani, prizadevala, da bodo želje tamkajšnjih občanov in nas vseh skupaj čimprej uresničene. Le-te so se že v začetku uresničile tistim, ki so začeli delati v drugačnih, obljših razmerah. O tem priča pismo, ki je prispelo na naš naslov, napisala pa ga je Silva Guček. Takole nam piše: »Vedno sem si želela, da bi si našla zaposlitev v domačem kraju. Morda sem se prav zaradi tega odločila za poklic steklobrusil-ke, kajti že na začetku šolanja so merjeno graditev, so delili na sestanku združevalcev sredstev, ki je bil v Šmarju 22. februarja letos. Dogovorjeno je bilo, da si bo steklarna iz tega sklada izposodila 1,500.000 din na 25 let s 4-odstotni-mi obrestmi. Za blokovsko graditev bo torej na voljo 833.040 din iz leta 1973, letos se bo nabralo 550.000 din (o tem bo odločal delavski svet) in omenjeni kredit 1,500.000 din, torej skupno 2,983.040 din, kar je približno 12 ali 13 novih stanovanj; če se bo delavski svet odločil za delitev 50:50, bo tudi za individualno graditev ostalo približno 550.000 din. Posojilo 1,500.000 din gre seveda iz sredstev za 1973, 1974 in do julija 1975. V. DJINOVSKI nam obljubili, da bo zgrajena bru-silnica v Kozjem. Takrat še nisem bila povsem prepričana, da se bo to uresničilo. Upala sem in ni bilo zaman. Zapustila sem Rogaško s svojimi vrstniki in se preselila v Kozje. Ko sem prvič stopila skozi vrata, mi je zastal dih. Lepo urejeni, svetli in sveže prepleskani prostori so se mi odprli pred očmi. S posebnim veseljem sem si ogledala vse prostore od brusilnice, kuhinje do sanitarnih prostorov. Naslednjega dne sem vsa srečna odhitela na delo, čeprav sem vedela, da bo treba začeti znova. Nisem se bala. Mladi smo in upam, da bomo s svojim delom in trudom dokazali, da smo tudi mi sposobni nekaj narediti. Le tako se bomo delno oddolžili vsem, ki so prispevali za lepšo bodočnost Kozjanskega in upravičili naložbe v ta obrat. Na koncu naj omenim še to, da je obrat za naš kraj izredno velikega pomena. Veliko je mladih, ki se vozijo na delo v oddaljene kraje in s tem tudi pozabljajo na domači kraj. Upam, da poslej ne bo več tako.« IZPOLNJENA ŽELJA f t ZA VEČJE PRAVICE Do VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki se bo začel 3. aprila v IJubljani, nas loči le še deset dni. Slovenski komunisti se že dolgo pripravljajo na svoj kongres. Priprave so potekale tudi v naši občini. Sklepna faza priprav na kongres je bila druga seja občinske konference ZK Šmarje pri Jelšah, na kateri so med drugim izvolili delegate, ki bodo pred najvišjim partijskim organom spregovorili o dosežkih in željah šmarskih komunistov in vseh občanov. V delegaciji šmarskih komunistov bodo: Franc Zupanič — VK steklopihalec iz steklarne »Boris Kidrič«, Metod Cemoša — obrato-vodja LIP »Bohor« Mestinje, Erika Kregar — predmetna učiteljica Rog. Slatina, Ivan Bebemjak — skladiščnik SGP Rogaška Slatina, in Karli Volovšek — strojni likalec »Metka« Kozje. Med delegati je član našega kolektiva Franc Zupanič in z njim smo imeli ta kratki pogovor. Za uvod nekaj osnovnih podatkov o sebi. »Rojen sem bil 15. oktobra 1939 v Petfijancu pri Varaždinu. Osemletko sem končal 1954 in nato kot 15-letnik prišel v steklarsko šolo. Uspešno sem jo končal, toda v veliko težjih razmerah, vsaj kar zadeva praktični pouk. Takrat ni bilo delavnic v šoli. Na praktični pouk smo hodili v tovarno. Učili smo se pred začetkom dela drugih delavcev. Vstajali smo ob drugi ali tretji uri zjutraj, da smo se lahko učili steklarskega poklica. Leta 1962 sem končal I. stopnjo politične šole.« Zakaj si se odločil za steklarski poklic? »V kmečki družini, kjer sem se rodil, ni bilo denarja za nadaljevanje šolanja. Starejši brat Mirko, ki je bil prav tako steklopihalec, mi je svetoval, naj se odločim za ta poklic. Tudi večja plača in umetniška plat steklarskega poklica sta imela prste vmes, da sem se odločil zanj. Ko sem prišel v tovarno in zagledal peč, v kateri je bila žareča masa, me je bilo nekam strah, kako bom vse to prenesel. Kmalu sem spoznal, da ne gre za preveliko vročino in tudi za umetnost ne, temveč da moraš imeti nekaj Smisla in veliko veliko prakse.« Franc Zupanič Česa si se kot mlad kvalificiran delavec nadejal po prihodu v steklarno? »Po pravici povedano, pričakoval sem veliko. Izkazalo se je, da steklarski poklic ni lahek in da zaslužki niso tako rožnati, kot so mi nekateri pripovedovali. V primerjavi z drugimi poklici je naš poklic premalo cenjen. Zdi se mi, da sem bil po prihodu v tovarno kot kvalificiran steklar bolj cenjen od teh, ki danes prihajajo iz steklarske šole. Najbrž je razlog v znanju.« Kaj so po tvojem temeljne naloge komunistov? »Temeljne naloge komunistov so že znane. Dosleden boj za uresniče vanje sprejetih stališč, je najpomembnejši, kajti brez tega bi še tako dobre zamisli kmalu zbledele.« Si predsednik aktiva ZK neposrednih proizvajalcev. Kaj vse sodi v delo tega aktiva? »Naš aktiv šteje 180 članov iz vse šmarske občine. Naša poglavitna naloga je reševanje delavskih vpra šanj, kot so socialne razlike, stanovanjska vprašanja; štipendiranje mladih in komunalna ureditev krajev. Na kratko povedano, naše naloge so tesno povezane, z vsemi vprašanji, ki zadevajo neposredne proizvajalce. Pred kratkim smo razpravljali tudi o športnem središču, ki naj bi bilo v Rogaški Slatini. Našo zadnjo sejo smo posvetili pripravam na bližnje volitve, delegatom in seveda temu, kako bi si pri vsem tem čimbolj prizadevali.« Zakaj se boš zavzemal kot delegat VII. kongresa? »Vsi delegati naše občine bomo zastopali stališča in sklepe II. seje občinske konference ZK Šmarje pri Jelšah. Kot komunist se bum zavzemal za naše nerazvito območje. Govoril bom o solidarnosti, ki je v tem trenutku zelo pomembna. Od kongresa pa pričakujem, da bo še bolj utrl pot večjim delavskim pravicam in da bo še bolj pripomogel, da se bo glas delavca slišal in upošteval.« Kaj meniš o delovanju delegatskega sistema v našem kolektivu? »Delegatski sistem je Lepa zamisel. Kako pa bo zaživel v praksi, je odvisno od nas vseh. Bistveno pa je, da ga moramo najprej dobro razumeti in sprejeti z vso resnostjo. Naloga slehernega komunista je, da to pojasni v svojem okolju in da se prizadevno bojuje za uresničitev tega sistema. Le tako bo nov sistem, od katerega opravičeno pričakujemo veliko, dal želene rezultate.« L. OGRIZEK I r ARGUSOV SPREHOD Spet sem pred vami, da odkrijem bo, kar po svojih sprehodih ne hi zaupali! nikomur. Jaz vam pa zaupam marsikaj. In vi meni? Skoraj nič. Kaiimero bi rekel: »To je res krivica«. No, pa pustimo ga, naj zraste, da se nam bo maščeval. Vi se pa poskusite sprehajati z menoj, saj vaši sprehodi niso daleč od mojih. Namesto da bi s svojih sprehodov kaj sporočili, nekateri kar naprej tarnajo in sprašujejo: Kdo si, Argus? Nikar ne sprašujte! Mar se vam nisem predstavil? Sem. Prisežem. Tisti, ki so prebrali moje vtise in najdbe na sprehodih — pred nekaj več kot pol leta — se bodo spomnili, kdo sem. Če bo potrebno ponovno predstavljanje, se oglasim. Vesel sem, da mi nekateri priznajo, da vidim veliko več tistega, piti. čemer drugi zamižijo, če ne na obe, pa vsaj na eno oko. Nak, tudi jaz ne vidim vsega. Napel sem vse moči, da bi skoraj po enoletnem obdobju zagledal nekaj, kar je že bilo na vidiku. Niti moje budne oči niso pomagale, že vem, da vas muči firbec, česa nisem videl?! Tisti, ki vas spomin ni čisto zapustil, gotovo še pomnite, da je lani zasedal centralni delavski svet. Ne enkrat. Toda samo enkrat je obravnaval osebne dohodke, ali malce staromodno povedano, plače. Tovariši so se lepo zmenili, da bodo marsikaj porihtali. Le komisijo je bilo treba izvoliti. Da bo vse pretuhtala in nato podala ustrezen predlog. Delavskemu svetu, seveda. Med tem časom je Sotla večkrat narastla in se enkrat skorajda posušila. Pa nič. Komisija doslej niti enkrat ni zasedala. Morda čakajo na obletnico sklepa o imenovanju. Kaj težko verjamem, da jih bodo lahko zbrali, ker so najbrž imena že pozabljena. To je tisto, česar nisem videl — seja komisije za O(sebne) D(ohodke), Vidim in močno me moti, da izdajamo nekatere naše skrivnosti. Strah me je misli, da bodo naš »patent« odnesli brez ustrezne odškodnine. Poštni nabiralnik, namreč. »Sodoben« je da je kaj! Sicer pa poglejte, kakšen je. Tak je v normalnih vremenskih okoliščinah. Ko veter začne pihati, se stanje spremeni, če bi vam hotel pokazati to, bi potreboval kamero in potem platno. To bi bilo predrago. Raje ostanimo pri tem. Le zavarujmo ga pred pogledi drugih. čez tovarniški zid sem pokukal v sosesko. V tistih norih dneh, ko so nekateri mislili, da si lahko privoščijo nekaj več kot navadni državljani. Vinska trta jim je dala toliko moči, da so enega »smrtnika« hoteli »ohladiti«. Imeli so smolo, da so naleteli na napačno osebo. Ali veste, kaj se je zgodilo? Najbrž ne. Tudi jaz ne vem povsem točno. Po tihem si pa mislim, da so se oni šli hladit namesto tistega, ki je bil predviden za »odstrel«. Malo preveč sem se zaklepetal. Ostalo mi je le še malo prostora. Nič zato. V času, ko smo vneto -azprav-ljali o evidentiranju kandidatov in ko smo rekli, da nihče, ki ni bil evidentiran, ne more biti kandidat, se mi je zasvetilo, da vselej ne more biti tako. Imamo primere, ko so ljudje predsedniki, a niti'izvoljeni niso bili v vodstva določenih organizacij ali društev. Kako to, potihoma vprašajte v nogometnem klubu »Steklar« in v konferenci sindikata pri nas. Boste videli, da izjeme potrjujejo pravila... Pa brez (ne)zamere. Do predprazničnih dni v. aprilu, ko se bom znova oglasil, prisrčen pozdrav. vaš Argus Dne 9. 3. 1974 nas je za vedno zapustil Svetozar Korbar - Žarko Žarko se je rodil 17. 1.1928 v Dramljah v proletarski družini. V rani mladosti mu je umrl oče, zato je moral že kot mlad deček poskusiti trdo tujo roko. V težkih medvojnih časih se je šel učit za trgovskega pomočnika k takratnemu trgovcu v Rogaški Slatini. Kaj kmalu je Žarko spoznal nepravičnost in izkoriščanje tedanjih zasebnih trgovcev, zato se je tudi odtočno uiprl in se vključil v NOB. Bil je borec Bračičeve brigade in odlikovan z medaljo za hrabrost. Leta 1946 se je spet vključil v aktivno delo. Bil je povsod, kjer so bile potrebe po trgovskih delavcih; nekaj časa v kmetijskih zadrugah, ki so takrat imele pomembno vlogo pri preskrbi prebivalstva. Leta 1958 se je zaposlil v našem podjetju kot pomočnik skladiščnika. Bil je vesten in natančen delavec, predvsem pa tovariš, vedno poln humorja in veselja. Žarko ni bil samo delavec skladiščnik, ampak delavec na političnem, kulturnem in športnem področju; bil je predsednik aktiva ZB steklarne, opravljal je razne funkcije pri nogometnem in lovskem društvu. Tudi sam je aktivno gojil šport, dokler mu je to zdravje dopuščalo. Kako je bil Žarko priljubljen med nami, svojimi tovariši, pri znancih, je pričalo tudi množično spremstvo na njegovi zadnji poti. 1 1 BAZEN - NAJ VEČJA ZELJA V vrhu med bistriškimi gasilci — Uspehi sad prizadevnosti vseh — Največja želja — bazen. Na rednem letnem občnem zboru so se člani prostovoljnega gasilskega društva iz steklarne v Slovenski Bistrici pogovarjali o prehojeni poti in prihodnjih nalogah. Društvo šteje 40 operativnih in nad 200 podpornih članov. Po uspehih v minulem obdobju je upravičeno prav v vrhu gasilskih vrst v občini Slovenska Bistrica. To potrjujejo številna priznanja, diplome in nekaj osvojenih pokalov na raznih tekmovanjih. Ocenili so, da je njihov naj večji uspeh v lanskem letu budnost članov društva. Nevarnost pred požari je res velika, saj vemo, kakšna je naša proizvodnja in da je večina objektov dotrajana. Svojo dejavnost so usmerjali tudi iz kolektiva, saj so delovali na vseh področjih v okviru občine. Nemalokrat tudi v občini Šmarje pri Jelšah, kjer njihova prisotnost postaja kar tradicionalna. Številni uspehi naših gasilcev do-* kazujejo, da so vse leto pridno vadili. Največji tekmovalni uspeh so dosegli na medobčinskem tekmovanju IGD občin Šmarje pri Jelšah in Slovenska Bistrica, ko so osvojili pokal. Dosežene uspehe pripisujejo tako vsem aktivnim in podpornim članom kot tudi vodstvu kolektiva, ki je pokazalo izjemno razumevanje za potrebe gasilcve. Trenutno največja želja in potreba gasilcev je nov bazen. Z bazenom bi zagotovili dovolj vode za primer požara. Na podlagi postavk akcijskega programa občinske gasilske zveze in nalog v samem kolektivu so sprejeli delovni načrt za letos. Med najpomembnejše uvrščajo usposabljanje za požarno varnost, sprejem novih članov in napredovanje na strokovno-tehničnem področju. V tej mandatni dobi bo delo”ga-silskega društva vodil sedemčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor, gasilcem pa bo poveljeval Oto Zafošnik. Foto in besedilo: VIKTOR HORVAT UPOKOJENA ERNEST BORŠIČ Rojen 21. 1. 1921 v Dienstlacknu, ZR Nemčija. Sin rudarske družine, v kateri so bili' štirje otroci. Pri iskanju kosa kruha se je oče odpravil v tujino, da bi v nemških in belgijskih rudnikih uresničil svoje skromne želje. V času, ko je bil nacizem na pohodu, je bdi oče proti. Zato so jih izgnali iz Nemčije. Vrnili so se v domovino. Ernest ima skupaj ,z beneficirano delovno dobo 41 let delovne dobe. Vso si je priboril v našem kolektivu, saj je bil od leta 1934 — s prekinitvijo med vojno — do odhoda v pokoj 28. 2. zvest naši delovni organizaciji. Ves čas je delal na delovnem mestu steklobrusilca. Več kot 15 let pa je opravljal delo mojstra-brigadirja. Večkrat je bil voljen v samoupravne organe in vodstvo sindikata. Odlikoval se je z izjemno resnostjo in natančnostjo. Vsi, ki ga poznamo, vemo, da je bil redkobeseden. Na poslovilnem večeru od svojih sodelavcev je dejal: »Nisem bil nadarjen za večje odgovorne funkcije. Tisto nalogo, ki mi jo Je kolektiv zadal — delo — pa upam, da sem z vso vestnostjo opravljal do konca.« V teh dveh stavkih je povedal vse o sebi. Sledovi vznemirjenosti pred odhodom v pokoj so bili vidni na njegovem obrazu. Kako tudi ne bi bili, ko si je z leti pridobil številne prijatelje v svojem okolju. Misel, da smo kolektiv, ki redno prireja srečanja s svojimi nekdanjimi delovnimi tovariši, mu je prav gotovo v prijetno tolažbo. Ohranil je svoje fizične in umske moči. Upamo in želimo, da bi bil še dolga leta čil in zdrav. STANKO STRAŠEK Še nekaj dni in bo dopolnil 60 let starosti z 41 leti delovne dobe. Z novim letom 1974 je/'odšel v zasluženi pokoj. 35 let je Stanko delal kot kurjač parne lokomobile, vestno in marljivo. Na tem delovnem mestu je delal vse do leta 1936, le med vojno je bil v ujetništvu. Po vojni se je ponovno zaposlil na istem delovnem mestu. Takoj po osvoboditvi je začela steklarna delati. Za nemoteno delo pa je bila potrebna električna energija, za to pa je skrbel tudi Stanko. Takrat se je delo opravljalo ročno, tako da je moral Stanko naložiti nič koliko ton premoga, ki je bil takrat glavni vir energije. ŽREBALI SMO PREGLED PRIHODA IN ODHODA DELAVCEV IZ TOZD STEKLARNE ROGAŠKA SLATINA Prišli: 1. Danica Grum, označevalka za obrat Kozje 2. Jože Božiček, steklobrusilec za obrat Kozje Odšli: 1. Ernest Boršič, VKV steklobrusilec — upokojen 2. Ignac Kita, odnašalec — samovoljna odpoved 3. Franc Tadina II, nabiralec dna, samovoljna odpoved 4. Stanko Kodeiie, vratar — Invalidsko upokojen 5. Nežika Oseb, žigosanje stekla — invalidsko upokojena 6. Marijan Kovačič, odnašalec — samovoljna odpoved 7. Ignac Podhraški, transp. delavec — samovoljna zapusitev dela 8. Božidar Spoljar odnašalec — samovoljna zapustitev dela Stanje na dan 31. 1. 1974 1085 — povečanje 2 — zmanjšanje 8 stanje na dan 22. 2. 1974 1079 1. Rafko Šket, sin Janeza 2. Igor Podhraški, sin Ivana 3. Leonida Humski, hči Ane Novorojenčkom želimo obilo zdravja! Olga Ingolič, delavka v vezalnicl — poroč. Bergbaus Ema Že kar, delavka v vezalnicl — poroč. Žerak Emilija Krsnik, steklobrusilka — poroč. Stih Novoporočencem iskreno čestitamo! V februarski številki se je vrinil tiskarski škrat. Pravilno se glasi: Ema Vidmajer, poroč. Bastašlč Anica Tepeš, poroč. Koračija Kakor smo vas obvestili v prejšnji številki, smo žrebanje rešitev nagradne križanke številka 2 preložili za kasneje. Žreb je nagrade razdelil takole: 1. nagrado 70 dinarjev prejme Emilija Plemenitaš, Rajnkovec, 2. nagrado 50 dinarjev prejme Branko Plavčak, Rogaška slatina 190 3. nagrado 30 dinarjev prejme Natalija Hrup, Podplat. — Samo norci in mrtvi ne spreminjajo svojega mnenja. (Lowell) — Če želiš spoznati človeka, mu daj oblast. (Seldes) — Človeku se lahko prepove vse, razen vere v prihodnost. (Ljambetta) — Pri sodelovanju na olimpijskih igrah ni najpomembnejše zmagati, temveč sodelovati, ker je v življenju pomembno boriti se in ne zmagati. (Piere de Coubertin) — Vsakdo želi imeti prijatelja, to- da redki se potrudijo, da to postanejo. (Kraudener) — Od vseh-človekovih položajev je najslabši tisti, ko nima kaj delati. (Voltaire) — Kjer je napaka, tam je tudi strah. (Milanski pregovor) — Lenoba tako počasi koraka, da jo beda zlahka dohiti. (Konfucije) — Najbolj nevarni so tisti sovraž- niki, pred katerimi se človek najmanj brani. (Geliert) — Vsak človek Ima tri značaje: enega, ki ga kaže, drugega, ki ga dejansko Ima, in tretjega, ki misli, da ga ima. (Alphonse Karr) — Ljudje pogosto ne vidijo svoje sreče, toda tujo kmalu opazijo. (Piere Daninos) — Kritike so podobne oporokam: samo zadnja obvelja. (Haug) Za nagradno križanko številka 3 so srečni dobitniki bili: 1. nagrada 70 dinarjev Zorko Kenda, Most na Soči, 2. nagrado 50 dinarjev Niko Kranjc, Ljubljana, 3. nagrada 30 dinarjev Emilija Plemenitaš, Rajnkovec. Zaradi obilice drugih prispevkov tokrat ni križanke. Prosimo ljubitelje tovrstne zabave, da sprejmejo to z razumevanjem. — Gostov se vedno veselim. Če me ne razveseli njihov prihod, me bo gotovo razveselil njihov odhod. (Shaw) >— Laže je poveljevati peščici bolh kot eni zami ženski. (Albanski pregovor) — Če do določene meje želimo biti srečni, moramo do določene meje tudi trpeti. (Edgar Poe) — Ljubezen, ki modruje, je podobna otroku, ki ne bo dolgo živel, ker je preveč nadarjen. (Berthet) ZA DOBRO VOLJO Na trgu se srečata gospodinji Prva: Ali ste morda bolni, gospa? Vsak dan vidim, da k vam prihaja zdravnik! Druga: Ni govora, gospa! Tudi jaz vidim, da k vam vsak dan pride oficir, pa vas zaradi tega ne vprašam, ali bo vojna! KOMPLIKACIJE Prijateljici se pogovarjata: »Ali je Peter uspešno prestal operacijo?« »Ne, pozneje so nastale komplikacije!« »Kaj se je zgodilo?« »Ko je ozdravel, je pobegnil z bolničarko!« ENEGA VEN! Stara devica sredi noči telefonira na policijo: »Hitro pridite, v mojem stanovanju sta dva moška. Vsaj enega vrzite veni« SPOSOJENE MISLI