Poštama plačaaa v gotovini._  Maribor,	Sarek	II.	januarja	t958	štev.	7.	Leto	X8I.
MARIBORSKI	toi	1	D,n
VECERNIK
Uredništvo in oprava: Maribor« Grajski trg 7 / Tel« uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ! Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din I Oglasi po ceniku / Ogla-se sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409
JUTRA
Dreadnoughti, superdre&dnoughti
RIM, 11, januarja. Novo pomorsko oboroževanje Italije bo predvidoma zaključeno v finančnem letu 1941-2. Tedaj bo imela Italija razen manjših vojnah edi-nic 4 nove in 4 stare, toda modernizirale superdreadr.oughte. »Tribuna« vzpona v tej zvezi moč italijanske mornarice s francosko ter britansko vojno' jpornarico, poudarjajoč, da je Italija pri-eela z gradnjo modernih vojnih ladij radi lega, ker da sta pred tem pričeli Francija *n Velika Britanija s tekmovanjem v pomorskem oboroževanju. Po sedanjem stanju, v kolikor ne bo razširjeno ali dopolnjeno, razpolagata Velika Britanija in Francija s 30 dreadnoughti in superdre-adnouglrti. Velik ' Britanija bo imela pred vidonia pet superdreadnoughtov tipe »Jeliicoe« in »Jurij V.«, nadalje pet moderniziranih dreadnoughtov tipe »Oueen Elisabeth«, pet preurejenih in modernizi-ranihlimijskih ladij vrste »Royai,Soverei-gn«, dve oklopnjači vrste »Repulse« in končiro znani superdreadnought »Iiood«. ki ima 42.000 ton deplaeementa. Fraiici-ia. ki takisto s pospešenim tempom množi svojo vojno mornarico, pa bo imela tri dreadnoughte vrste »Courbet«, tri preurejene in modernizirane linijske ladje tipe »Bretagne«. 2 superdreadnoughta po 35.000 ton tipe Richelieu«, ki sc naha-iafa v gradnji, in še dve takšni moderni bojni ladji, ki se pričneta pravkar graditi, končno še dva dreadnoughta »Dunctuer-oue« in »Strassbourg», od katerih ima vsaki 26.000 tor,.
Francija irs Velika Britanija pa nista v zadnjem času samo pospešila tega povečavama vojne mornarice, ampak sta pohiteli tudi z izgrajevanjem pomorskih oporišč ob obalah Francije, francoskih afriških kolonij, Cipra, Sueza, Palestine m ob Malti. Tudi Italija je zainteresirana na gradnji in dopolnjevanju svojih pomorskih in zračnih oporišč na Sardiniji, Siciliji, Libiji. Dodekatteškem otočju in 11 a Pantellariji.
Tukajšnji dopisnik pariškega »Petit Journala« zatrjuje v nekem svojem poročilu, da opozarjajo italijanski službeni krogi na to. da pripadajo Italiji po okupaciji Abesinije gotove dolžnosti, ki nalagajo potrebo, da zaščiti svoje obale in c'a si zajamči svoje pomorske poti, zlasti Zvezne proge s kolonijami v Afriki. Radi ( tega je Italija sedaj razen Francije ter velike Britanije enako prizadeta na zvezni črti, ki vodi skoz* Sueški prčkop. Rer pa nima Italija v bližini tega prekopu primernih pomorskih oporišč, izhaja ^ njo potreba, da zgradi čim preje veli-
H linijske ladje, kakršne so one, ki jih sedaj prične graditi. Te ladje naj zajamčijo Itaijjj sigurnost njenih pomorskih zvez z Abesinijo, Somalijo, Eritrejo in Siriio. V'slučaju.vojne naj bi te ladje bile v stanju, da razbijejo morebitno blokado ob Sib-škem prekopu, ki bi naibrže skušala preprečiti prehajanje italijanskih voj-
Polkovnik Koc ie
VARŠAVA, 11. januarja. Vodja nacio. naltie fronte polkovnik Koc, ki ga je na to mesto postavil poljski vodja maršal Rydz Smigly, je odstopil. Kot vzrok se navaja slabo zdravstveno stanje, vendar so v ozadju menda drugi razlog’. — Na njegovo mesto je bil imenovan general Kvarčinski, ki ima nalogo, da razgib-lje delo nacionalne fronte.
Mamutska Mmimskmka zapel molka
BUKAREŠTA, 11. januarja. Obe krili [ izvoljen za šefa stranke Constantin Bra-liberalne stranke, ki sta se leta 1930 raz- tianu. Zadržanje ujedinjene stranke našli, sta se sedaj zopet združili in je biDpram novi vladi bo rezervirano.
Hotimo veudade trap napoved .«,
TOKIO, 11. januarja. Velikansko zanimanje je za današnjo sejo pod vodstvom mikada, ki se je udeleže poleg članov vlade tudi najvišji predstavniki japonske vojske. V zadnji 70 letih so bile le tri takšne konference, in sicer prva
za časa kitajske japonske vojne 18S4, druga med rusko japonsko vojno 1. 1904 tretja med svetovno vojno. Sklepi s pričakujejo z velikanskim zanimanjem in se bo najbriže proglasila vojna napoved Kitajski.
De. Sfajadiaam v petek v
BEOGRAD, 11. januarja. Predsednik j zvečer. V Berlinu se bo mudil 4 dni in si vlade dr. Stojadinovič odpotuje iz Beo- bo med drugim ogledal tudi Kruppove grada v Berlin, kamor prispe v petek I tvornice v Essenu.
Bekoed ,e£dm Mat
WASHI'NGTON, 11. januarja. Havas poroča: Ogromni bombnik 16 ton, znan pod imenom »Leteča trdnjava«, je preletel ves ameriški kontinent 3700 km v
11 urah, kar predstavlja rekorden čas za borbeno letalo. Na letalu je bilo razen pilota podpolkovnika Oldsa še pot oseb.
tOO.	m$edatz$eSveta
PARIZ, 11. jeanuarja. Tukajšnji diplo-matični krogi računajo, da se bo ob priliki stotega zasedanja sveta Društva narodov dne 17. t. m. živahno razgibala diplomatična delavnost Francija in Anglije. Generalni tajnik DN Avenob se nahaja sedaj v Londonu in odpotuje v Pariz, da se porazgovori glede metod, ki
hj bile potrebne za poživljenje Društva naredov. Posebna pozornost se bo na tem zasedanju posvetila mnenju manjših držav, da se čuje njihovo mnenje glede poživljenja Društva narodov. Nedavna izjava baltskih držav v Društvu narodov je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom.
Bukamka	avskijs&a	efaps
BUKAREŠTA, 11. januarja. V tukajšnjem avstrijskim poslaništvu je nastal nenaden požar. Zgorela je streha in je pr: pisati le uspešni intervenziji vsega bu-
kareškcgH gasilstva, da ni popolnoma pogorelo vse poslopje. Vsi prostori poslaništva so radi ognja in gašenja silno poškodovani.
. redezemskega
Rdeče
nih ladij iz morie.
Pariški »Intransjgaant« pa dopolnjuje te razvojne obrise in poziva francosko v!ado, da poveča svojo vojno mornarico ‘er da vpostavi čim ožje .sodelovanje z* Veliko Britanijo, da bi britanska vojna mornarica v slučaju konflikta mogla zaščititi Francijo prav tako, kakor bo motala francoska kopuena vojska ščititi koristi Velike Britanije. Italijanski listi navajajo, da je londanski »I)aily lelegraph« °bozarjal britansko vlado na akcijo, ki ie sprožila Italija z namenom čim vec-JUKa pomorskega oboroževanja, in zahte-
Sin predsednika Argentme s šestimi drugimi žrtev letalske katastrofe
WASHINGTON, II. januarja. Iz Argentine poročajo, da so našli letalo, ki je treščilo pri Comonsorsu. Vsi člani po-
sadke, katerih je bilo 7. so bili mrtvi, med njimi tudi sin predsednika republike Justo.
štiri človeške žrtve. Več oseb je bilo ranjenih.
Eksplozija v smetinišnici pri Pardubšcah
PRAGA, 11. januarja. V Zentinu pri Pardubicah je nastala v tamošnji smod-nišnici težka eksplozija, ki je zahtevala
Anglija in irska v snežnem metežu
LONDON, 11. januarja. V zapadni An-1 snežni metež, tako da je promet ustav-gliji in delili Irske je zadivja! strahovit | Ijen.
val, da se sedanji britanski pomorski pro gram še razširi ter dopolni, tako da bo lahko Velika Britanija stavila v najkraj-
šem času v akcijo 25 dreadnoughtov in superdreadnoughtov.
Ce bi amnestije ne biSo ...
»Kmetski list« št. i poroča: »Katoliški tisk. Naš znani »Slovenec«, ki taji, da bi imel kaj stikov s katoliško akcijo, si je za novo leto oskrbel kot »katoliški dnevnik« izjavi dveh slovenskih škofov. Po tem je »Slovenec« usmerjen na krščansko moralo, ki •namenoma loči resnico od neresnice, ki je v službi pravice, resnice in ljubezni. Mi te izjave razumemo tako, kakor da je ukaz o amnestiji za hudobne klevete, ki jih je ta list poln, ustva ril pogoje za priporočilo drugih. Mislimo tudi, da bi brez amnestije tudi ne bilo teh izjav in bi vsa katoliška morala in slava »Slovenca« ostala gospodarska tajnost KTD.«
Ni v korist
»Nova doba« št. 2 piše: »Branitelji reda in morale« v borbi proti vsakomur, »ki mu ni mar do slovenske zemlje in slovenske kulture«. Ta lep besedni program nam »Slovenec« oznanja in maha po nas in nam izprašuje vest. Mi izkoreninjenci pač ne razumemo, da je v katoliški cerkvi prižnica namenjena dnevni politiki in reklami za časopisje. V drugih cerkvah tega ni. To opaža tudi narod na deželi. Vera peša, podivjanost in surovost naraščata. To pa ni v korist slovenski zemlji, ne v čast slovenski kulturi. Mi izkoreninjenci iz sračjega gnezda, pa iz mrtve JNS itak med narodom nič oismo in nič ne pomenimo, saj so nas že večkrat položili v grob — mi torej ne moremo nič zato, če vera peša, ljudstvo pa drvi na grešna pota in zapušča cerkev, ki je zagrešil, svoj namen in služi kraljestvu od tega sveta. Farizeje in pismouke je Kristus pognal iz templja; kdo bo iz naših cerkva pregnal politiko in cerkve spet posvetil Bogu?«
Med in m”eko
V	»Slov. besedi« št. 2 beremo: »Kavalirstvo. Te dni smo brali, da je trditev, da spada naša država med one blažene dežele, ki jih po mili volji eksplo-atira tuji kapital, že tako potoma, da je ni treba še posčbej dokazovati. Zgolj v podkrepitev te trditve je treba omeniti, da gre iz naše države samo na prodajnih provizijah tujih zastopnikov za tekstilne proizvode vsako leto najmanj po 200 (dvesto) milijonov dinarjev... Pa nai si še kdo drzno zanikati, da sc v Jugoslaviji ne cedita med in mleko. Seveda. za kogar pač se ...«
Sedaj je krize kenec
Celjska Nova’doba« piše v št. 2: »Za afriške misijone so v Ljubljani ustanovili posebno misijoilišče, kjer bodo vzgajali mlade misijonarje za poganske misijone v Afriki. — »Slovenec« meni, da je tako dana priložnost, da tudi Slovenci sodelujejo pri pokristjanjevanju črnega kontinenta, in vabi slovenske fante, naj bi se posvetili tej vzvišeni misiji. Ni pa dovolj, da gredo na to delo slovenski fantje, treba je tudi slovenskega denarja. Slovenci smo zares srečen narod, ma-
lo	nas je po številu, neki črnogledi celo pravijo, da smo revni, vendar pa zmoremo človeške in denarne žrtve za Bengalijo in Afriko. Ko smo v skrbeh za ver sko vzgojo poganov po raznih kontinentih sveta, nas prav nič ne moti beda revežev doma. ki stradajo in prezebajo, ne moti nas dejstvo, da naša deca na Koroškem in v Primorju ne čuje božje besede v materinem jeziku. Za te naše brate nam jo treba slovenskih misijo-
futtuate Meike
K^nec MeyerhokJovega gledališča. Z
odlokom vsedržavnega sovjetskega umetniškega odbora je bik) razpuščeno Mc-yerholdovo gledališče v Moskvi in sicer radi »buržujskih tendenc« njegovega re pertoarja. Igralci so biti dodeljeni drugim gledališčem. Usoda navedenega gledališča je bila zapečatena že 17. decembra 1937, ko je izšel v »Pravdi« članek predsednika umetniškega odbora Keršence-va, ki je naperil proti Meyerholdu celo kopico očitkov zatrjujoč, da je navedeno gledališče sploh nepotrebno. Ko pa so člani navedenega gledališča na posebni seji pokazali druge nazore, kakor jih ima Keršencev, ter zahtevali, da ostane Me-j-erhold pri gledališču vsaj kot režiser, tedaj je izšel v »Izvestjih« članek, v katerem se ne ugotavlja samo nepotreb-cel° kvarnost omenjenega gledališča. Ime V. E. Meyerholda, ki ima danes 63 let, je splošno znano. MeyerhoIc vse svoje življenje pos-vetil gledališču. Leta 1902 je ustanovil svojo »Družbo nove drame«. Pozneje je sodeloval pri pe-trograjskem gledališču. Sedaj razpuščeno gledališče je vodil od 1. 1911 kot direktor in režiser. Med razlogi razpusta se navajajo med drugim sledeče točke: »Meyerholdovo gledališče je ves čaš svojega obstoja in razvoja kazalo neko buržuazno in formalistično črto. Sovjetska dela je uprizarjalo tako, da je pretvarjalo moskovsko življenje in da je žalilo gotove moskovske osebnosti. Nekatera uprizorjena dela so očitovala protisovjetsko tendenco. V zadnjih letih je Meyerhold sploh ignoriral sovjetske dramske pisatelje. Ob 20. obletnici komunistične revolucije ni priredil Meyerhold nikakšne slavnostne predstave. Poskus dramatizacije nekega romana mladega komunističnega pisatelja Ostrovskega predstavlja izpad proti sovjetim in se je pri tem državna subvencija celo zlorabite.« Kakor pravijo bo Meyerhold sedaj zapustil sovjetsko Rusijo.
»Dom in svet« ukinjen. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sporoča sedaj naročnikom katoliško literarne revije »Doma in Sveta«, da je list ustavila, »ker je revija šla na druga polja in ker je prinesla brez opazke tudi trditve, ki niso več v skladu z načeli Katoliškega tiskovnega društva«. Mišljen jc pri tem predvsem zmani članek prof. Kocbeka o Španiji, ki je naše »katohške« kroge hudo razburil.
Romunija	zvesta
faedm gtedat iiu
Torek, M. januarja ob 20. uri: »Pofiskl batet Parnell«.
Sreda, 12. januarja: Zaprto.
Četrtek, 13. januarja, ob 20. uri: »Cvrček za pečjo«. Red C.
»Veroniko Deseniško« — to največje, odhcno delo Župančiča študirata obe slo venski gledaliuči v proslavo njegove 60 letnice.
O razgovorili, ki jih ic imel Micescu v Pragi, je bil danes objavljen naslednji uradni komunike:
Pri razgovorih, ki jih je imel rumunski zunanji minister v Pragi ob priliki svojega službenega obska 9. in 10. januarja 1938, je z zunanjim ministrom dr. Krofto proučil mednarodni položaj v zvezi z januarskim zasedanjem sveta Društva narodov. Istočasno sta izmenjala svoja na-ziranja o vseh vprašanjih, ki pridejo na dnevni ned prihodnjega zasedanja stal-
nega sveta Male antante. Oba ministra sta srečna, ker sta mogla ugotoviti popolno identičnost naziranja o vseh vprašanjih, o katerih sta razpravljala, in popolno soglasje glede politike, ki jo zasleduje Mala antanta spričo sedanjega med narodnega položaja. Tudi razgovori, ki jih je imel minister Micescu s preziden-tom republike dr. Benešem in predsednikom vlade dr. Hodžo o istih vprašanjih, so bili prežeti z enakim duhom in so dovedli do zadovoljivih rezultatov.
6kf*a m svet
Japonci izkazujejo najsiineiši porast v	obor
Zanimive so številke, ki kažejo, koliko so posamezne države potrošile v letih od 1933 do 1937 za narodno obrambo. Ta statistika kaže, da se nahaja Jugoslavija glede povečanja izdatkov za narodno obrambo med poslednjimi. Števil-
1933.
Japonska
Anglija
Sovjetska Rusija
Čeh os lo vaška
Francoska
Nemčija
Belgija
USA
Italija
Nizozemska
Švica
Poljska
Rumunija
Jugoslavija
852
108
1574
1716
13.634
743
948
523
4.730
81
91
776
46S0
1943
ke, ki jih navajamo, predstavljajo milijone v domači valuti. Na prvih mestih tega ogromnega porasta korakajo Japonci, Angleži, Rusi. Čehoslovaki in Francozi. Zgovorna priča vseh teh oboroževanj je sledeča statistična tabela (po nemških
1936.	1937.	Povečanje	v	1937.
proti 1936.
1.200	4.000	+	230%
170	400	+	1.35%
16.000	30.000	+	88%
2.000	3.600	+	80%
17.000	25.000	+	50%
8.000	8.000	+	25%
1.600	2.000	+	25%
980	1.200	4-	22%
5.000	6.000	+	20%
100	120	+	20%
120	145	+	20%
1.400	+	17%
1.200
8.500
2.400
10.000
2.800
17%
16%
dino tudi izven šole k dostojnemu pozdravljanju iu k lepemu vedenju sploh, 'Okrožnico uvrstite med normativne razpise pod geslico: IV. Učenci ljudskih šoli — št. 11. Enotno pozdravljanje učencev in učenk v ljudskih šolah. Sreska načelstva naj priložene izvode okrožnice dostavijo vsem upraviteljstvom državnih in zasebnih ljudskih šol. upraviteljstva pa naj jih dajo učiteljstvu v podpis. Po pooblastilu bana. načelnik prosvetnega oddelka: dr. Sušnik.«
Tako se. glasi oblastveni odlok, ki ni nobena uradna tajnost, marveč nasprotno:	Uvaja enotno javno nastopanje
glede pozdravljanja naše šolske mladine, zato te pač ne le dopustno, ampak celo potrebno, da se z njim seznanijo tudi starši in redniki ljudskošolske dece. Umestno bi bilo. da ta odlok objavijo tudi driigj časopisi, šole pa naj bi ga is-to-tako objavile na krajevno običajni način ter bi tako vsa naša javnost bila informirana o tej odredbi. Dolžnost učiteljstva in učencev je, da se po tem odloku točno lavnajo in so za to, kakor za izvajanje vsakega oblastvenega ukrepa, odgovorni šolski oblasti, katere dolžnost na drugi strani pa je, da zahteva striktno upoštevanje tega ukrepa od učiteljstva m učencev, pa tudi njegovo rešpektiranje od strani občinstva in vsakogar, tudi od strani nekaternikov, ki se z drugačnimi poskusi hočejo staviti nad oblasti, v resnici pa: proti oblasti!
Upamo, da ,smo s tem pojasnilom zadevo dovolj jasno in javno raztolmačili ter morda s tem zaključili priobčitve o tem predmetu, obenem pa ugodili tozadevno le delno informiranim roditeljem in rediteljem naše šciske dece!
Uo&oiiU Ut&CfaiHii
Oblastveni odlok o enotnem pozdravljanju učencev
narjev, sicer se bodo po prizadevanju katoliške oerkve pogreznili v poganstvo.« K temu bi še pnkljalr: /te svojčas je sam dr. Janez Ev. Krek dejal, da nikakor ni dopustno pošiljati »lovens-ke misijonarje med zamorčke, dokler so slovenski ljudje- ki nimajo svojega duhovnika.
V našem časopisju je ponovno citati razne dogodke in vtise, ki so sledili novi uvedbi enotnega pozdravljanja učencev in učenk v ljudskih šolah. Marsikaj bi šot posledica tega enotnega pozdravljanja izostalo, bodisi da je te posledice moralo občutiti in še marsikje občuti učiteljstvo ter celo sama šolska mladina. V našem uredništvu imamo o teh posledicah in cel« o raznih nasprotovanjih proti temu pozdravljanju od strani ljudi in čini-teljev, od katerih bi to pač najmanj pričakovali, številna poročila, ki pa jih zaenkrat še ne objavljamo. Izostale pa bi najbrž vse posledice, vsa nasprotovanja, pa tudi razna tozadevna časopisna poročila, če bi javnost, predvsem pa starši ozir. skrbniki šoloobvezne dece poznali v podrobnosti odlok, ki uvaja novo enotno pozdravljanje ter istega tudi izdatno utemeljuje.
Tozadevni odlok je v obliki nor m a-t i v n e g a razpisa izdala kr. banska uprava naše banovine pod štev. IV. No. 18194B dne 20. okt. 1. 1937, ga dostavila vsem sreskim načelstvom, vsem ljudskim in njim sorodnim šolam ter škofijskemu ordinarijatu v Ljubljani in v Mariboru.
Odlok se glasi sledeče:
»Z raznih strani prihajajo želje, naj se uredi vprašane enotnega pozdravljanja učencev v ljudskih šolah. Med našim ljudstvom so najbolj razširjeni pozdravi: »Dobro jutro«, »Dober dan«, »Dober večer«, »Lahko noč« in »Zbogom«. Tj pozdravi se lahko smatrajo kot naši narodni pozdravi. Zato je prav, da tudi učiteljstvo v šoli navadi otroke nanje. Zato odreja kraljevska banska uprava:
Ob prihodu v razred pred začetkom pouka naj pozdravljajo učenci in učenke prisotnega učitelja oziroma učiteljico po dnevnem času s pozdravi: »Dobro jutro«, »Dober dan« in »Dober večer«. Ob začetku posameznih učnih ur ali ob vstopu uradnih oseb v učilnico in ob njihovem odhodu otroci le vstanejo in ne pozdravijo glasno. Po končanem pouku vodi učitelj oziroma učiteljica svoje učence in učenke do vežnih vrat. kjer naj pozdravijo enotno s pozdravom »Zbogom« ali zvečer z »Lahko noč«. Z istimi pozdravi naj odzdravlja tudi učiteljstvo. Verouči-telje in zastopnike cerkvenih oblasti naj otroci pozdravljajo s pozdravom »Hva-Iten Jezus«. Učiteljstvo naj navaja mla-
Jugossovenska akcija se je odcepila od LjoStča
lz Beograda poročajo, da sc je tamkaj sestalo nekdanje vodstvo Jugoslovan ske akcije, ki je sklenilo, da se -.deepi od
• Zboia . Odcep jc v zvezi z izključitvijo treh odličnih članov iz vods-tva Ljotiče-vega »Zbora«, v čemer smo svojčas poročali. Jugoslovenska akcija je, kakor znano svojčas sodelovala z Jevtieevim režimom, pri majskih volitvah 1935 pa se je z njim razšla ter se priključila Ljotiču, Sedaj sc jc zope: osamosvojila.
Slovenski senatorji
V dravski banovini bodo 6. februarja volili enega senatorja, ki pride na izpraz njeno mc.;t: dr. Ploja, ki mu je mandat potekel. Na njeg-,o mesto pride po informacijah mariborski odvetnik dr. Leskovar. Danes so slovenski senatorji .Ir. Kramer. Ivan Pucelj in dr. Marušič, ki so bili izvoljeni, ter dr. Gregorin, dr. Korošec in F. Smodej, ki so bili imenovani.
Pome vesti
mamnaH
Nbki redki čivkajoči ptičji glasovi so ga drugo jutro prebudili, zunaj za oknom 'e naletava! redek sneg. V peči je že veselo prasketalo, ozrl se je tja, zares gospodinja mu te že bila zakurila. Perko .e tisti dan hodil doli po mestu, pokadil ogromno število cigaret, se vrnil domov, l/ozabjl celo na kosilo in je popoldne ostal doma in urejeval stvari po sobi. Mesto doli se je že svetlikalo v tisočerih Lceh, potem se jc oblekel in stopil preko vrta na cesto. Vse te ljudi tod okoli je •i! dobro poznal, nedaleč so stanovali nčgovi prijatelji, Šterh, Berce, Kozina, pozabil je že na njihova imena. Kdove kod zdaj hodijo, bržčas so že po službah, imajo žene iu otroke. Doli na koncu ceste je stopil v krčmo, pri »Zlati ribi« najprej bi sc malo pomenil / gospodarjem, pogledal malo okoli sobe in se otresel
raznih fikcij. Treba bo začeti nekaj drugega, se nečesa krčevito oprijeti.
»O glej ga Perka« je zategnjeno in veselo zaklical debel, znan glas iz drugega kota sobe. Debel glas je še krčmarja presunil, da se je ozrl tja v kot k peči. Stiskala in tresla sta si roke in se gledala. Železna peč je žarela za ogromnim Bcrcetovim hrbtom.
»Sedi torej Perko, bova malo popila. Dolgo te ni bilo blizu iu najbrž se bo treba nanovo seznaniti. Kako je torej s tabo in z vsemi tvojimi idejami, ha. Sedi torej in popij najprej kozarec, da se zopet spoznava. Hc, Lojzka, liter črnega, nema donca« je zapovedal Berce, se nehote zagledal v njene okrogle oblike in tolkel z roko Perka po ramenu. Potem sta sedla v kot k peči, po stenah okoli so visele razne slike, predstavljajoč čudovite romantične pokrajine, polne nekega zelenja in ogromnih penečih morskih valov ,
Berce je nekoč i njun študiral, zdaj je
imd službo pri neki tvrdki doli v mestu, bržčas se bo tudi v kratkem poročil, zdaj še popiva in piše tu v krčmi neke razprave. Debel, okrogel obraz mu je žarel od vina in toplote, redki svetli lasje so mu padati po čelu in med govorom je mahal z rokama. Tako torej, tu sla .ve našla. Izpila sla liter, potem še drugega. Iz sosednje sobe je prihajal šum, mali ventilator je brnel nekje nad vrati in jima metal slab zrak v-nos. Perko že dolgo ni govoril s tovarišem, skoro ni bil več vajen izgovarjati svojih misli. Tudi mn ni stopalo vino v glavo, ampak z Bercetom bi se vendar le malce pomenil, morda tudi v čem ž mjim sporekel, ne škodi med starimi znanci.
»Sicer pa kako tla si tu, mar nisi šel v Zagreb, kakor si mi takrat pravil.«
»Ah. čemu,« je zategnil Berce, »tu gori stanujem in mislim da nedaleč od tebe. Pridi pogledat malo. Da iu čemu si se prav za prav vrnil, po dveh dolgih letih
V Braziliji zopet prostozidarji. Brazilj-
ska oblastva so dovolila poživljenie prostozidarskih lož, ki so bile ukinjene ob preustroju braziljske države v stanovsko državo.
Spomnite se CMDI
te je zopet potegnilo nazaj. Dolg0 si vzdržal. sicer pa je to docela tvoja stvar, pij če hočeš, drugo bo že še prišlo, na primer kaka ženska.«
Pogledala sta sc v oči, Berce jc postajal rdeč od vina, pa ni bil vinjen, oci-vidno se mu ic hotelo govoriti. V gostem cigaretnem dimu, ki jc stal v mirnih, vodoravnih plasteh okoli njiju in po vsej sobi sc je Ivanu še bolj zdelo, da ic vse to nekje daleč od njega, Berce, ta soba in ves ta šum. Na vse skup je vendarle že pozabil in vse skup se jc spremenilo.
»Da, dosti preteklega sem pokopal, hotel sem to povedat da vse tod okoli zavzema neke oblike, ki so mi že tuje. Prišel s-cni pogledat in zdi se mi, da bom zopet šel kam drugam. One misli tla sem pijan in tudi še košček možgan mi je ostal nekje za lobanjo.« _________________________(Dalje	sledi.)
Darujte za azilni sklad PTU
HkuMmke 'm dtoMske jmvuh
Sahiba, pohčerenka Kemala Ataturka
Let alka, pisateljica in socialna reforma-torka.
Vodo divnega Bospora vznemirjajo drobne dežne kaplje, kljub temu pa v tej vodi nekako čarobno odsevajo obrisi stare sultanove palače. S starih- zidov zgineva barva, se lušči omet in pozlačeni okraski, sijaj starih sultanov sine. Nova Turčija je številne prekrasne gradove bivših sultanov spremenila v šole, laboratorije im državne urade. To je okolica, sredi katere živi odlična vzhodnjakinja, Sahiba Ataturk, hčerka slavnega poglavarja turške države in poveljnica ženske letalske brigade. Sahiba je tako točna, da si na vzhodu kaj takega sploh niti zamisliti ni mogoče. Ko prihaja okoii ■devetih zjutraj v svoje delovne prostore v palači Lerbey, takrat se mesto ob »Zlafem rogu« šele budi, in ko opoldne koraka po bučnih ulicah, takrat so se ribiči na galatskem mostu šele lotili svojega posla, ribjega lova, da priskrbijo istambulskim prebivalcem rib, ki so jim Kajljubša jed.
Proti tej brezbrižnosti in lenobi je ta mlada in delavna žena začela v otomanskem carstvu hudo borbo. Ona je prva in najvažnejša pomočnica svojega očeta; ona je turškim ženam vzor, snela jim je z lica kopreno in dovolila, da tudi lica turških žen poživlja in sveži hladen, čist zrak. Sahiba Ataturk ni Gazijeva prava hčerka, ampak jo je le pohčeril, jo po svojem naziranju vzgojil, zdaj jo pa kakor za vzor kaže vsem turškim ženam, celo onim v najbolj oddaljeni Aziji, in jim govori: »Take vas hočem imeti — tako podjetne, žive in smele pri delu 'in tako ljubeznive.« In tako je Sahiba, Gazijeva pohčerenka, po svojem spoštovanju do očinm v njegovi duši postala njegova prava hči.
V	eni najtežjih ur svojega bunnega življenja >2 Gazi spoznal sedanjo svojo adoptirano hčerko. Proti večeru dva in dvajsetega dne vroče bitke pri Sakariu, ki je odločila usodo grško-turške vojne, ie padel s konja in si je pri tem zlomil kost. Zdravnik je odredil, da mora ostati v postelji. Kemal, ki je šele malo prej Postal vrhovni poglavar turške vojske, Pa ni' mogel in tudi ni hotel ubogati zdravnikovega nasveta, ampak je vstal, oblekel uniformo in se je ves vročičen boril ob strani svojih vojakov. Vsak večer se je vračal v taborišče, kjer si je dal menjati obveze na rani. 1 o delo je zelo vestno, oprezno in nežno opravljala mehka roka mlade žene oziroma prav za Prav vaške devojčice. To je bila Sahibi-na roka. Ko je odločilno vojno zmagovito zaključil, je vzel to devojko s seboj v svojo prestolnico in jo je dal tako vzgoji, da je iz skromne podeželanke postala žena, ki usmerja danes življenje vsem turškim ženam.
Sahiba je več let študirala tudi v 'no-zemstvu. Svoje izpite je opravila na atne-"Ških in francoskih visokih šolah. Pozne--'e ie proučevala socialne ustanove in ureditve v državah Srednje Evrope, pri an«leški rekorderki A m y J o h n s o 11 o-v 1 Pa se je učila leteti. Pri nekem poto-vanju na Riviero je njena najboljša pri-Mtejjjca padla skozi odprta vrata drve-fega orientnega ekspresa. Tudi to je bila adoptirana hčerka Kemala Ataturka. Sahiba je /daj ostala sama, se je vrnila do-mov in se j£ 7 vs0 odločnostjo lotila posla.
Bilo je marsičesa, kar je bilo treba napraviti in izvršiti. Ravno takrat je Ke-mal prepovedal nošenje koprene in fesa.
Sahiba in njene prijateljice so morale prednjačiti in biti vsem drugim turškim ženam za vzor. Istočasno je bilo treba državo dvigniti iz zaostalosti, v kateri ie ždela par sto let. Sahiba je pokazala, eesa sc je naučila. Ustanovila je največji, Edinstveno urejen zavod za preskrbo rna ter z mlekom, ki jim je potrebno za novorojenčke. Takoj nato je izdelala načrte za dekliške zavode. V Turčijo je poklicala mnogo znanih žen. ki so se odlikovale pri delu za napredek in za vzgojo ženske dece. Da bi pokazala, kako je tudi sama poprijela vse običaje kulturna sveta je Sahiba javno sodelovala i>rl „eki plavalni tekmi, oblečena v ev ri>Psko plavalno obleko, nekoliko dm po-
Mesto tisočakov dva para starih ievliev
Danes ponoči so doslej še neznani storilci vdrli v prostore Ljudske kuhinje Karitativne zveze, ki je nameščena v kletnih prostorih tukajšnje podružnice Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti, od koder so storilci nameravali izvršiti vlom v bančnih prostorih. To domnevo podkreplja okolnost, da v omenjeni kuhinji ni ničesar vzeti, razen nekaj življenjskih potrebščin. Ugotovljeno je, da so storilci s silo odprli
kuhinjska vrata ter stikali v notranjosti, kjer so najbržc iskali primerno mesto, od koder bi se dalo vdreti v bančne prostore. Pri tem svojem poslu pa so bili storilci očividno prepodeni ter so svojo namero opustili ter izginili. S seboj so odnesli le dva para starih čevljev, last neke kuharice. O zadevi je bila obveščena mariborska policija, ki je storila korake, da se storilci izsledijo.
Union kino. Izredno duhovita veseloigra »Nevarna igra«. Jenny Jugo, Theo Lingen, Otto Tressler.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za sredo 12. t. m. pravi:
V severnih Alpah naglo, lokalne popuščanje oblačnosti. Milejše vreme. V juž. Alpah v višinah jasno, v nižinah jutranja megla. Ob vzhodnem robu Alp mrzlo, preko dne nekoliko milejše, mestoma jasno nebo. Za danes se glasi dunajsko vremensko poročilo: Barometersko stanje 750 z brzim naraščanjem. Ob vzhodnem robu Alp megla, na vrhovih južni vetrovi. Na Dunaju temperatura 0.8 pod ničlo.
Iz učiteljske službe. Nameščeni so: Evi a lij a Kemperle v Makolah, Fran Bajt na Pobrežju pri Mariboru in Antonija Trpin v Dolnji Lendavi.
Dar. Družina Drago Rosina je. darovala mesto venca na grob gospe Marije Kravosove tuk. Akcijskemu odboru za pomoč primorskim rojakom Din 200.
Ekonomski tečaj Ljudske uuiverze nadaljuje svoje delo. V sredo 12. t. m. ob 20. uri bo predaval g .prof. D e ge n o tehniki mednarodne trgovine.
Vremensko poročilo iz Pohorja z dne 11. januarja 1938:	Mariborska	koča	in
Pohorski dom: ob 7 uri zjutraj minus 3° C, jasno mirno, 15 cm novega na podlagi od 40 cm, Ruška koča: ob 7. uri zjutraj: 4 C jasno, vetrovno, 10 cm pršiča na podlagi od 65 cm, smuka idealna, sankališče uporabno do Ruš, Seniorjev dom: ob 7. uri zjutraj: minus 8 C, jasno, 10 cm pršiča na podlagi od 145, smuka idealna, piha lahek jug, Sv. Lovrenc na P.: ob 7. airi zjutraj minus 2 C, pršiča 20 na podlagi od 70, oblačno in mirno. Rimski vrelec: ob 7. uri zjutraj: minus 7 C, oblačno. mirno, rršiča 3 cm na podlagi od 65 cm. Smuka idealna!
Kuharski in servirni tečaj na Pobrežju se jo pričel v ponedeljek 10. t. m. Tečaj je organiziralo Združenje gostilničarjev na Pobrežju. Namenjen je gostilničarskim hčeram, katerih se je javilo tečaj 19 iz raznih krajev zadružnega področja. Prireditev je združenju odobrila ki ailjeva banska uprava. Otvoritev je izvršil predsednik združenja g. Matija Holc v Ren-čljevi gostilni. Za uvod je obrtnozadružni nadzornik g. Založnik predaval o namenu prireditve in o pomenu obrtniške izobra zbe za boljše prospevanje gostilničar-stva. Po načrtu traja tečaj lo 19i jan.
Jadranska straža priredi tudi letos svojo tradicijonelno Jadransko noč z revijo narodnih noš v veliki unionski dvo-
rani dne 5. februarja. Najlepše narodne noše bodo nagrajene! Opozarjajo se vse naše narodne dame, da si za ta večer oskrbe z narodnimi nošami, da tako pokažemo pestrost naše domače folklore.
Za nocojšnji balet so samo še cenejši sedeži na razpolago.
Akcijskemu odboru za pomoč prim. rojakom je darovala g. Hribar Rozi Din 50.— v počastitev spomina pok. gospe Kravos Marije. _________
Pravoslavna crkvena opština in parohija v Mariboru
priredi dne 13. t. m. v kavarniJadran"
SILVESTROVANJE
in doček novega leta, na kar se vabijo vsi pravoslavni občani in njih prijatelji. Ta družabni večer bo, kakor vsako leto, tako tudi letos spojen z nekai komičnimi nastopi, ki jih bodo izvajali gg. Povhe, Kosič in Verdonik. Da bo pa ta družabni večer res na višku kakor vsako leto, bode preskrbljeno tudi s petjem in glasbo. Opozarjamo na to prireditev vse pravoslavne in simpatizerje, da se vabilu v največjem številu odzovejo in da bomo v dobri volji dočakali novo leto
zneje pa se je udeležila regate, za katero si je oblekla sive moške hlače. Polagoma se je začel očitovati uspeh Sahibine-ga dela med turškimi ženami. Zdaj je že uspevalo privesti turške žene ne samo v gospodinjske šole, ampak tudi v letalske tečaje. Pred kratkim je Sahiba ustanovila celo letalsko šolo za deco. V tej šoli se vzgaja deset-, enajst- in dvanajstletna deca; učiteljice jih uvajajo v letalske skrivnosti. S šestnajstimi leti delajo ti mladi kandidati in kandidatinje izpite iz letalske teorje. Drugi korak naprej je pomenilo ustanavljanje ženskih letalskih brigad, ki bodo. če bo treba, podprle letalske edinice nove Turčije in bodo v vojni pomagale. Tako je Sahiba oživo-tvorila eno izmed zamisli Amy Johnsonove.
Zadnji čas je tudi svetovno časopisje nekolikokrat poročalo o letalskih podvigih Ataturkove pohoerenke Sahibe. Vsi ti članki omenjajo Sahfbo kot odlično le-talko. Ona sama te pohvale ne mara; raje 'gleda in se veseli uspehov svojega socialnega in vzgojnega dela.
Nočno lekarniško službo imata ta teden M in ari kov a lekarna na Glavnem tr gu in Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste.
Znanilke hude zime v Mariboru. Član mariborske ornitološke opazovalnice F. Emeršič je včeraj dopoldne vlovil v gramoznici na Tržaški cesti dva polarna pegama, ki se pojavijo v naših krajih le takrat, če vlada na severu nevzdnžna zima. G. Emeršič je krasna eksemplarja polarnih pegamov prinesel na ogled v naše uredništvo ter izjavil, da jih bo tukajšnja ornitološka postaja obtočila, nato pa zopet izpustila na svobodo.
Z zlomljeno hrbtenico je obležal davi v delavnici državnih železnic na koroškem kolodvoru 42-letni električar Zapu-šek Vid. stanujoč v Murkovi ulici 3. Pri prevažanju dinamo strojev iz skladišča v delavnico, se mu je na poledenelem žel. tiru spodrsnilo, da je padel pri tem vznak in ga je del dinama tako stisnil preko prs, da je obležal s strto hrbtenico. Tovariši, ki so mu pomagali pri prevozu. so mu nemudoma priskočili na pomoč ter poklicali tukajšnje reševalce, ki so težko poškodovanega in nezavestnega Zapuška odpremili v tuk. splošno bolnišnico, kjer.se sedaj zdravi.
Poledica terja novih žrtev. 19-letnemu hlapcu Brezniku Francu, uslužbenem v župnišču pri Sv. Lenartu v Slov. gor:, se je pred župniščem spodrsnilo in je s tako silo treščil na tla, da si je pri tem zlomil ključno kost. Domači so ga pre-prepeljali v tuk. splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč.
Nepoštena služkinja. Vpok. davčni upravitelj Marko Pacac. stanujoč na Koroški cesti 102, je prijavil policiji, da mu je služkinja ukradla 300 Din, in sicer iz nekega predala, kjer je imel shranjenih skupno 1700 dinarjev. Služkunja. ki je po begnila, išče sedaj policija.
Popisovanje leta 1920 rojenih vojaških obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči roj. letnika 1920 brez ozira na kra> njihovega domovinstva (pristojnosti), se morajo tekom meseca januarja zaradi vpisa v seznam vojaških obveznikov zglasiti med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11 in prinesti seboj krstni im domovinski list. One, leta 1920 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki. Za nepri-
javljenje so omenjeni, oziroma njihovi starši odgovorni po določilih vojaškega kazenskega zakonika.
Ivanjkovci. Kakor že objavljeno, sc vrši vinski sejem in razstava v četrtek, dne 20. januarja t. 1. in to že 13. Te prire-. ditve so pri vinogradnikih, kakor pri vinskih kupcih izredno priljubljene. Akorav-no lansko leto ni bila vinska letina posebno obilna, bo vendar razstavljeno oko
li	80 vrst izključno iz ormdško-ljutomer-skih vinogradov in bo kupcem na razpolago 2000—3000 hi vina. To bodo izvrstna sortirana vina, kakor tudi mešani nasadi. Prireditev bo v dvorani tik kolodvora in so železniške zveze prav ugodne, vinogradi pa so tudi v neposredni bližini.
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrla 71 letna zasebnica Veronika Zidanškova, Ob bregu 2 pa je izdihnil zastopnik tukajšnje Kletarske zadruge Ignac Inkret, star 66 let. — Žalujočim naše toplo sočutje!
Tatinske srake v frančiškanski cerkvi in v Domu za varstvo deklet. Župnik Lan-dergot je prijavil policiji, da sta bila iz nekega oltarja v tukajšnji frančiškanski cerkvi ukradena dva svečnika s svečama v vrednosti okoli 100 dinarjev. Policija domneva, da je omenjeno tatvino izvršit isti tat, ki je pred dnevi iz tukajšnje stolnice ukradel dve preprogi. — V Domu za.varstvo deklet na Slomškovem trgu 12 je v zadnjem času izginilo več oblek, ki so last brezposelnih deklet,, ki so nastanjena v omenjenem zavodu. Tatvine so bile prijavljene policiji, ki poizveduje za storilci.
Obsojena poštarica. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 521etno pogodbeno poštarico Fi-lomeno Galobičevo na pet mesecev., strogega zapora, pogojno za dobo treh let, in sicer radi obtožbe, ker je dne 13. junija 1932 poneverila 1330 Din, katero vsoto bi morala izplačati Juriju Koresu v Ledeniku, in ker je dne 26. februarja 1935 utajila 840 Din, ki bi jih morala izročiti Ferdinandu Jugu. Pri razpravi je Galobi-čeva vsako krivdo tajila, škoda je bila poravnana.
V	Ljudski iverzi jutri v sredo ob 19. uri predavanje prof. Rudolfa o temi »Kitajska na razpotju«, Skioptične slike. — Vstopnine ni.
Strelska tekma. Strelska družina ha Pobrežju kaže letos prav lep napredek.
V	soboto je priredila družina tekmovanje za naslov prvaka, družine za 1937-38 in je iz tekmovanja izšel kot prvi žand. podnarednik g. Garvas s 106 točkami od 120 dosegljivih, drugi je bil g. Jurkovič Karel (105 točk), tretji pa, predsednik družine g. Ivo Caf. V nedeljo pa je bilo nagradno tekmovanje na članski, damski in naraščajniki tarči. Tekmovanja se je udeležilo na čl. nski tarči 38 tekmoval-o:v. na damski 8 in na naraščaj-rriški 24. Na članski tarči je dobil pr-, vo nagrado g. Caf s 112 točkami od 120 dosegljivih, drugi je bil Jurkovič Karel (98 točk) tretji g. Janez (98 točk), naslednja mesta pa gg. Breznik (Tezno, 97 t.) Bezek (95 t). Makuc (94t), Požar 92 t. itd. Na damski tarči je bila prva g. Maruška Rojko (81 točk), druga Vera Klemenčič (78 točk), naslednje pa g. Kac Greta (78 točk). Volk Valerija (78 točk). Stibilj Milena. Pipan Mara i. t. d. Naraščajniki: prvi Podkrižnik (57 točk), Kobal Albert (56 t.). Perčič I. (49 t.). Iršič 49 t.)
Dva iniljona din v zrak. V tuk, glav, tobačni zalogi je bito v preteklem letu prodanih 11.641 kg tobaka v vrednosti 1,971.947 din in 120.600 zavitkov cigaretnega papirja v vrednosti 58.500 din. Torej so ljudje v marenberškem sodnem srezu popušili v zrak 2,060.447 din. Čedna vsota!
je teietfckuke vesti
Svečan sprejem romunskega zunani. ministra v Beogradu
I neposredno pred nesrečo zlomila nosilna vzmet.
Sv. Vid ftti PAuiu
BEOGRAD, 11. januarja. Davi je prispe! iz Prage v Beograd romunski zunanji minister fstrate Micescu. Na kolodvoru ga je pozdravil predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadino-vič z visokimi uradniki zunanjega ministrstva. Na peronu so bili navzoči tudi romunski, češkoslovaški in francoski poslanik. Po prisrčnem pozdravu se je podal Micescu v romunsko poslaništvo, nato pa v kraljevi dvorec, kjer 'se je vpisal v dvorno kjigo. Ob 10.30 je bila prva kon-ierenca med Micescom in dr. Stojadino-
vičem v delovnem kabinetu zunanjega mi nistrstva. Razgovor je trajal dve uri ter se je nanašal na vsa vprašanja, ki zadevajo Malo antanto in Balkansko zvezo. Ob J 3. uri je priredil predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič svečano kosilo na čast romunskega zunanjega ministra. Popoldne si ogleda Micescu prostore Romunsko-jugoslovenske-ga kluba. Zvečer je v romunskem poslani štvu slavnostna večerja. V nočnih urah se vrne Micescu nazaj v Bukarešto.
I	Sv. V*d pri Ptuju. Naša šolska deca prihaja povečini iz ubožnih haloških predelov. Tuk. šola skuša omiliti bedo z Vsakoletnimi božičnicami. Tudi letos .je s prispevki kralj. ban. uprave, Ciril-Meto-dove podružnice v Ptuju, kraj. šol. odbora in drugih usmiljenih src, obdarovala 180 najsiromašnejših otrok z čevlji in perilom. Posebno požrtvovalnost je pokazala učiteljica gospa Pernat Ivana, ki je neumorno trkala na vrata dobrih Ptujčanov, za kar jim izreka upraviteljstvo šole v imenu vseh obdarovancev najtoplej-šo zahvalo.
V	USA NE BO ODLOČAL PLEBISCIT O MIRU ALI VOJNI.
WASHINGTON, 11. januarja. Na včerajšnji seji je ameriški kongres odklonil predlog senatorja Ludlova za revizijo ustave in uvedbo plebiscita, ki naj odloča
o	miru in vojni. Po tem glasovanju leži odločitev o miru in vojni v rokah vlade,
oziroma prezidenta Združenih držav ame riških.
SILOVITA EKSPLOZIJA V MADRIDU.
MADRID, 11. jan. Tukaj je nastala si. lovita eksplozija. Več hiš js porušenih 100 oseb ubitih.
Ptujske Atome
ptujski živinski sejem. Na ptujski živinski sejem je bilo prignanih dne 4. I. tl. 36 volov. 201 krava, 9 bikov, 19 juncev, 48 telic, 93 konj in 4 žrebeta. Od tega je bilo prodanih 16 volov. 64 krav, 8 bikov, 4 junci, 17 telic, 19 konj in 3 žrebeta. Cena živini je bila sledeča: voli 4—4.50, krave od 2.50 do 4, biki od 3.50 do 4.75, junci od 3.50 do 4.25, telice od 4.25 do 5.40 za kg, konji 500—3.000 iti žrebeta od 900—1.800 za komad. Od 410 kom. prignanih glav je bilo prodanih 131 komadov. — Na svinj s- k i seje m dne 5. I. .t. 1. je bilo pripeljanih 90 svinj in 16 prascev. Skupaj 106 komadov. Od tega ;c bilo prodanih 27 repov. Cene svinj so se gibale: pršutarji 6—6.50, debele 6.75—7 in plemenske od 5.50 do 5.75 za kg.
Tujci in Ptuj. V 1. 1937 je obiskalo Ptuj 2302 gostov, od tega jih je bilo iz Jugoslavije 1415. Avstrije 633, ČSR 57, Nemčije 70. Madjarske 29, Italije 49, Poljska 1. Anglija 8, Francije 2, Švica 14, Bolgarija 6, Grčija 3, Nordijske države 1, ostala Evropa 12, Severna Amerika 2. ■Število nočnin zrtaša 9916, ki se razdelijo po državah tako-le: Jugoslavija 3451, Avstrija 5602, ČOS 488, Nemčija 457, Madjarska 283, Italija 445, Poljska 1, Anglija 12, Francija 2, Švica 24, Bolgarija 125, Grčija 3, Nordijske države 1. Ostala Evropa 19, Severna Amerika 3. — število gostov v letu 19.37 prekaša v I. 1937. za 17, število nočnin pa se je zmani salo nasproti letu 1936. za 176. Število sob v hotelih, penzionih in gostilnah je tilo na razpolago 38, število postelj pa 71. Povprečna cena za prenočišče v sobah z eno posteljo je znašala 15 do 20 Din. z 2 posteljama pa 30 do .35 Din.
h HUstUtjske doline
Požar v Spodnjem Doliču. Na praznik sv. I reh kraljev je okoli 9. ure zvečer nenadoma radi vnetja saj v dimniku pri-
čelo goreti pri posestnici Mariji Jesenič-nikovj v Spodnjem Doliču. Ogenj je izbruhnil na podstrešju stanovanjske hiše. Katastrofo so preprečili gasilci iz Sv. Florjana v Doliču. Zaradi velikega mraza. nad 20“ C, je bilo gašenje zelo otež-kočeno. Škode je okori 30.000 dinarjev.
Društveno življenje v Doliču. Marljivi gledališki amaterji gasilske čete pri Šv. Florjanu v Doliču, so preteklo nedeljo uprizorili v šoli znano ljudsko spevoigro »Kovačev študent«. Uprizoritev ie uspela vsestransko, kar je v glavnem zasluga g. Toneta Hribarja, ki je v razmeroma kratkem času izvežbal pevce za igro. Zanimanje za igro je bilo ogromno in ie bila šolska dvorana skoraj pretesna. Naslovno vlogo spevoigre je z velikim razumevanjem podal g. Jazbec, ki se je ob tej priliki izkazal za dobrega pevca.
Tekmovanje za Maverjev pokal se prične v nedeljo 16. t. m. V prvem kolu se srečata SR Železničar in SK Slavija ter ISSK Maribor in SK Rapid. Obe tekmi se bosta vršili na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti.
i
Smuški jonng se vrši v nedeljo 16. t. m. na progi Studenci - Limbuš. Prireditelj je Motoklub »Pohorje«. Start ob 13.30 izpred Rechbergerjcve gostilne v Studencih.
Tekme za zimski pokal ligašev se nadaljujejo v nedeljo 16, trn. Na sporedu sta dve tekmi in sicer se bosta srečali v Ljubljani SK Ljubljana : Gradjanski, v Beogradu pa BSK:Jugoslavija.
Olimpijski odbor v Mariboru priredi v nedeljo 16. t. m. popoldne pri Treh ribnikih ekshibiško umetno drsanje. Nastopili bodo najboljši mariborski drsalci' in drsalke.
hovice g Jkutskepg ftoiio
Pri znanem konjerejcu Ludviku Slaviču na Grabah pri Križevcih so luščili domači fantje bučnice. Že nekoliko vinjeni so se med seboj sporekli, beseda je dala besedo, sledil je pretep, tako da jih je Slavič moral spraviti šiloma na cesto. Razgrajači so nato z noži oblegali Slavičev o hišo in je moral Slavič seči po lovski puški, da jih je odgnal. Strel je zadel Vaupotiča Alojza v zapestje leve roke in so ga morali odpremiti v murskosoboško bolnišnico.
Tovorni avto je zgrmel v gfoblno. Na
banovinski cesti Čakovec - Ljutomer je vozil tovorni avto g. Hampanerja Imre iz Sv. Helene pri Čakovcu, natovorjen s praznimi slatinskimi steklenicami. Pri Lapšini je na nekem klancu po ledeni cesti zdrsel s tako silo, da se je prekucnil v 6 m globok jarek pokopal pod seboj lastnika Hampanerja z dvema fantoma. Steklenice so se sesule po jarku, lastnik in oba fanta pa so ostali na čudežen način nepoškodovani. Avto so naslednjega dne dvignili iz jarka. Lastnik trpi občutno škodo, ker je avto ves razbit in se je
h živifekjo m sveta
Poljub izginja
Če pojde tako naprej, bomo nehali hoditi v kino. Kje so časi, ko smo čitali, koliko ur so poskušali ljubavni prizor Rod le Rocque z Dolores del Rio in ko je morala Greta Garbo 727 krat poljubiti Johna Gilberta, predno se je poliub tako posrečil, da ga je lahko videl ves svet na filmskem platnu. To so bili zlati časi nemega filma, ko se je s poljubom izražalo vse: ljubezen, strast, udanost ljubosumnost, sprava na koncu prepira, ko se je simbolizirala z njim zaroka, svatba in poročna noč. Kar so začeli režiserji nastopati proti temu neskončnemu poljubljanju in prizori s poljubovanjem so postali na filmskem platnu vedno redkejši, še zdaj vidi vsak gledalec prizor, ko sta ostala zaljubljenca po tolikih ovirih nekje v spalnici palače, v kajuti jahte ali pa na cvetočem vrtu končno sama in zapečatila svojo srečo s tako dolgim poljubom, da je dobil tudi zadnji zamudnik iz garderobe suknio, predno se je poljub končal.
Potem je prišel zvočni film in to je bil najhujši udarec za poljub. Zaradi govorice, petja in godbe igralci za poljubljanje nimajo časa. če pa že pride do poljuba, gre pred njim dolgo prigovarjanje in pregovarjanje. In celo tak fant, kakor je Garry Cooper se je v svojem zadnjem filmu obrisal, ko ga je dekle poljubilo. Če bi vstal od mrtvih ubogi Valentino, ki je dvignil filmsko umetnost na najvišjo stop njo popolnosti, bi je zjokal. Film se zdaj sploh oddaljuje od živijenske realnosti. Moderen filmski par vedno samo govori in če se že objameta,'si hrepeneče gledata v oči, potem pa zopet govorita ali pojeta. Če bi takole kje v večernem mraku na vogalu ali v veži zagledali mlada zaljubljenca, ki se objemata, si gledata v oči in pojeta, bi ju pregnala hišnica ali celo — redar.
Razno
Sobo išče
TOPLE PERNICE IN ODEJE
od tvrdke '.Obnova« omogočijo udobno spanie. F. Novak, Jurčičeva 6.	7563
 Prodam ________________
KROMPIR
po Din. 70.— in oves po Din 160,— se dobi pri Kmetijski družbi Meljska c. 12.	134
Sobo odda
PRAZNO SOBO
oddam s l. ali 15,februarjem odraslim članom. Meina 22. ________ _	137,
OPREMLJENO SOBICO j
oddam gospodu s 15. jan. — Koroščeva 22. pritličje. 132
SOBO
s štedilnikom iščem za takoi. Ponudbe pod »Mesto« na upravo lista.	143
Službo dobi
MLADO DBKLE
za trgovino sprejme cvetličarna Weiler.	138
SAMOSTOJNO KUHARICO
za vse in postrežnico sprejmem. Naslov v upravi lista. 82
Službo iiie
PRIDNO DEKLE
ki zna kuhati, želi službo k dobri mali družini ali v pomoč v kuhinjo. Naslov v upra vi.	133
pri naših čnseren-
Lepo, sončno
SOBO
takoj oddani gospodu ali go-spodični. Krekova ulica 14, * pritličje, desno.	140*1
Stanovanje
Oddam takoi
SOBO IN KUHINJO
Tržaška 5, nasproti Primorske. .....................139:
GOSPODA	|
sprejmem na stanovanje i eventualno s hrano. Ruška i cesta 3. Marin.	l4l	!
-	-	r’	■	.........
kUPtljfte si** ter oglašujte
...	•;	3
Naznanjamo tužno vest, da je naš zvesti sodelavec, gospod
Ignacij Inkret
trg. potnik
po 25 letnem vestnem službovanju in dolgi težki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pokopali ga bomo v sredo, dne 12. jan. 1937 ob ‘/i 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Ohranimo ga v častnem spominu! Kletarska zadruga r. z. z o. z. Maribor.
OglaSujte v „Večerniku“
Zena
Dani ti vedeti, da sem srečno dospela domov, tudi sobo sem pobelila in perilo oprala. Jaz te pozdravljam stotisockrat in ti zabičujem, da se ne daš zapeljati ocl nobenega izmed tovarišev, niti da greš sam v krčmo. Kajti ako to izvem, se lahko vrnem ter jim porabljam nji-Mve kodraste buče, pa tudi tvojo, moj dragi soprog, Štefan Zetko. S tem te še enkrat stotisočkrat pozdravljam, Tvoja do smrti zvesta soproga ...
Iva nikdar ni pazila na pravopis, niti ni iskala gladkih besed, tem manj sedaj, ko za takšne malenkosti ni imela časa. Urno se je ogrnila ter šla ven v temno noč.
Splošno z naina teta Motu hov a se je
prebudila iz svojega prvega spanja ... Ni se prestrašila, čeprav je nekdo nestrpno trkal na duri. Budili so jo večkrat tudi ponoči in radi tega ni bila niti sedaj vznemirjena. Mirno je zapustila posteljo, otipala zapaih in odprla okno.
»Jaz sem, jaz,« se je nestrpno oglasilo zunaj.
»Jaz! Jaz sem tudi jaz! — Kaj jaz vem kdo je to?« se je hudovala babica, nejevoljna. ker je to noč njeno spanje pri kraju.
»Jaz sem — Iva!« se je zopet oglasilo zunaj. In dovolj razločno, da jo je babica cula, je izrekla neko prošnjo.
»A kaj.,. Ali nisi mogla počakati do jutra?« se je veselo nasmejala, že pripravljena.
Minilo je četrt ure — pol ure, predno se je odpravila. Vse je spalo, samo v Zet-
kovi koči je v oknu šc migljala lučica. Luč je mežikala iu se tresla, kakor na večer vseh vernih duš.
Matuhova je šla za lučjo. Ko je odprla vežne duri. se je oglasil v sobi krik novorojenca ...
Junak Štefan se je vrnil kakor pravi junak. Prepuščen sam svoji nravni moči, je srečno premagal prirojeno mržnjo do dela. Domov je prinesel celega stotaka. Pa tudi doma je našel zaklad, za katerega ni vedel, namreč novorojenega sina.
Sedaj ziblje Iva že tretjega. Štefan pa radi tega ne obupuje.
Vesel je iu tem pridnejši za delo. Svoje dni je s prihodom vsakega otroka odplavala njivica, sedaj pa s prihodom slehernega množi zaslužek. Resnično, v hranilnico še nista vložila od tega niti
vinarja. Toda Štefan po zimi več ne zahaja za postreščka v mesto. Stal je na lastnih nogah. Priznati pa mora sam, da je žena napravila iz njega drugega človeka. Postavljala ga je. postavljala, slično prazni vreči, enkrat z dobroto, drugič z zvijačo in* kadar je bilo treba tudi s hudim. Še sedaj je ponosna na to. Štefan pa spoštuje svojo ženo kakor zasluži. Zvečer, ko otroci zaspe, prebira:
»Kdor najde vrlo ženo? Zakaj njena cena je večja, nego cena biserov. Mož ji zaupa svoje srce -- ona dela dobro in nc slabo njemu vse dni svojega življenja ... Svoja usta odpira za modrost in nauk dobrotljivosti se oglaša na njenem jeziku...«
Mogoče, da to čita Štefan le sebi na ljubo, toda Iva sc pri tem vedno jezi.
KONEC.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratui del odgovarja SLAVKO REJA.
preasfavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.