™*H časopis, glasilo Občinske konfe-rence Socialistične zveze delovnega Judstva občine Vrhnika, ureja urednici odbor: Drago Debeljak, Tanja Hro-vatin (odgovorni urednik), Franc Pe-|elin (tehnični urednik), Rafael Jak- lič Miloš Maurl, Smiljan Ogorelec, ^anez Pečar, Franc Fortuna in Janez Zn'daršič. Naslov uredništva: OK SzDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Tisk "8karna Tone Tomšič v Ljubljani Leto 3. Številka 18 //// GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA April 1975 Smernice razvoja Smernice družbenoekonomskega razvoja občine Vrhnika v letu 1975_ Gospodarski in družbeni napredek v letu 1974 se je po naših Ugotovitvah zelo približal postavljenim ciljem kljub veliko tež-Jttn pogojem gospodarjenja. V gospodarstvu je značilno povečanje "idustrijske proizvodnje ob močni investicijski potrošnji in mi-"'malnemu povečanju števila zaposlenih, zmanjševanju reprodukcijske sposobnosti, inflacijskim vplivom na ekonomičnost potovanja itd. Gospodarstvo je v preteklem letu poslovalo s skoraj 27 °/o več vloženih sredstev in z 2 %> Povečanjem števila zaposlenih. ^ primerjavi s preteklim obdobjem pa so vložena sredstva ^ala slabše rezultate glede zvarjenega celotnega dohod-*a in dohodka. Na oblikovanje hotnega dohodka je v veliki J^eri vplivala tudi interna reakcija, ki je bila znatno večja *ot v preteklem letu, saj pred-^avlja skoraj 12 %> vsega cestnega dohodka. Prav tako tudi za letošnje eto politika zaposlovanja ne ^edvideva večjih sprememb Saj bo trend porasta zaposlo-Vaivja enak tistemu v letu 1974, to je približno 3 °/o. Politika 2aposlovanja mora v letošnjem IetU sloneti: na produktivnem zaposlovanju in izboljšanju strukture ZaPoslenih po stopnjah strokov-116 izobrazbe, *- na pospešenem zaposlovanj delavcev, ki se vračajo iz tuJine. Pri oblikovanju politike j^bnih dohodkov se je v ledjem letu potrebno prilaga-^ati splošnim načelom stabili-Zacije. V skladu s temi načeli j^orajo nominalni osebni dogodki rasti počasneje od predane rasti družbenega proizvoda. v, Glede na to, da je v naši občili predviden nominalen po- 98t družbenega proizvoda za j °/o oziroma dohodka za 23 °/o, ahko realno pričakujemo pokanje osebnih dohodkov za "'/o, kar pa je pod republiško ravnijo. Povprečni nominalni ^s&bni dohodek bo v letošnjem 6tU po predvidevanjih znašal 9°0 din in sicer 2700 din v gozdarstvu ter 3150 v negospodarskih dejavnostih (v republiškem, povprečju pa bo znašal 3320 din). Področje izvoza naj bi se v ^ladu z izhodišči povečalo v 6tošn-jem letu v okviru real-JJ'h možnosti. Poleg direktnega ,agovnega izvoza je treba pri-steti še devizni priliv gostinskih in pa devizni priliv na-Sllj zdomcev. Politika družbenoekonom- skega razvoja mora biti tudi v naši občini tako kot na širšem področju v letošnjem letu usmerjena v dosezanje kvalitetnih rezultatov stabilizacije. To se bo realiziralo v pospešeni gospodarski rasti, povečani produktivnosti dela, učinkovitejšem gospodarjenju, v povečanju ponudbe in izboljšanju njene strukture, v nadaljnjem obvladanju delitvenih odnosov in inflacije. Občinska skupščina bo tudi vodila takšno politiko prispevkov in davkov, ki povečuje akumulativno sposobnost gospodarstva. Prav tako pa je v letošnjem letu potrebno nadaljevati integracijske procese in tako uspešnejše snovati in uresničevati skupne dolgoročne razvojne programe ter oblikovati sposobne nosilce gospodarskega razvoja. Učinkovito reševanj e družbenoekonomskih problemov in učinkovanje usklajene politike razvoja pa je možno le z uveljavljanjem samoupravnega sistema družbenega planiranja, ki upošteva gospodarski, socialni in prostorski vidik razvoja. Zato moramo takoj pričeti s pripravami za izdelavo srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1976—1980. V programiranju razvoja morajo sodelovati vsi samoupravni subjekti predvsem pa organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti. Le-ti morajo prav tako začeti z izdelavo svojih srednjeročnih planov. Družbeni plan občine in plan omenjenih dejavnikov naj bi bili sprejeti najpozneje konec prve polovice 1975. leta. Zasledovanje dolgoročnih celjev razvoja Družbeno ekonomska aktivnost v občini Vrhnika bo v letu 1975 poleg reševanja tekočih zadev in problemov gospodarstva kratkoročnega pomena, usmerjena zlasti še v ustvarjanje neodložljivih pogojev razvoja na dolgoročnejših osnovah, ki so kot takšni podčrtani bodisi v razvojni politiki občine — regije oziroma republike. Takšni smotri so predvsem: — realizacija programa opekarne v Sinji gorici, — realizacija začrtanega programa Kovinarske Vrhnika v sodelovanju z zunanjimi partnerji, —■ realizacija programa Tovarne vrat v Borovnici in povečanja kapacitet ter specializacije izdelkov vrat, —■ realizacija programa Droge, —■ nadaljevanje z izgradnjo rekreativno-gostinskih, turističnih zmogljivosti na Ulovki, — ustanovitev konzorcija za športno-turistične objekte (inženiring, načrtovanje itd.), — priprava programa razvoja rekreativno-gostinskih dejavnosti na področju Pekla pri Borovnici in Pokoj išča, — realizacija trgovskega centra na Vrhniki ter izgradnja in približanje prodajnih kapacitet občanom, — usmerjanje gradbeništva v proizvodnjo stanovanjskih kapacitet, — zagotovitev učinkovitejšega delovanja na področju komunalnega gospodarstva, ter gradnje čistilnih naprav, — nadaljnje vlaganje v modernizacijo in povečanje kapacitet obrti, oziroma naloga gospodarstva. Kljub temu, da gre za naložbe, ki so dolgoročnejšega pomena za gospodarstvo občine, je nujno že začete naložbe čimprej dokončati in takoj začeti investicijska dela, ki so v programih že obdelana, realizacijo pa delovne organizacije odlagajo. Prav tako bo skupščina občine tudi v prihodnje v okviru gospodarskih posegov pospeševala razvoj kmetijstva in zagotavljala: — sredstva za starostno zavarovanje kmetov, — sredstva za nadaljnji razvoj kmetijstva preko sklada za pospeševanje kmetijstva. Vse te gospodarske posege bo potrebno organizirati na ustavnih načelih. Posebna naloga celotnega gospodarstva občine v naslednjih letih je, da se aktivno vključi v napore celotnega gospodarstva Jugoslavije in Slovenije za razreševanje problemov infrastrukture, ki postajajo ne samo zaviralni, temveč tudi omejitveni faktor napora nasploh. __ Izobesimo zastave Letošnje leto bo potekalo v znamenju 30-letnice osvoboditve in že v prvih pomladanskih mesecih se bodo po vseh krajevnih skupnostih vrstile proslave; zato se nam zdi nadvse potrebno, da v tej številki spregovorimo nekaj tudi o izobešanju zastav in tako opozorimo vse prebivalce vrhniške občine na to njihovo dolžnost. Spomnimo se prvih povojnih let kako je bilo ob praznikih v vseh naših krajih, kjer je bilo poleg množice zastav izobešenih pred pročelji hiš, okrašenih oken s cvetjem, rdečih zvezd, slavolokov in zelenja, mlajev, budnic, tudi med ljudmi opazno slovesno razpoloženje. Po treh desetletjih pa lahko opažamo, da se ta naša državljanska zavest spreminja le v določeno formalnost. To lahko opazimo v vseh krajevnih skupnostih naše občine ko tudi ob največjih državnih praznikih ni moč opaziti niti ene zastavice (izjema so tu delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in šole)! Torej občani kje je tu, če že ne naša zavest, pa vsaj naša dolžnost? Morda je prav to vzrok, da je občinska skupščina že pred leti sprejela odlok o izobešanju zastav v naši občini, ki pravi: — delovne organizacije, hišni sveti, lastniki zgradb na območju občine Vrhnika so dolžni na dan državnih, republiških in občinskih praznikov izobesiti državne in republiške zastave — zastave morajo ustrezati ustavnim določilom — najmanjša velikost zastave je 1 m po širini in 2 m po dolžini — vse stavbe morajo imeti vtičnice — konzole (novo-graditelji!, če ne boste imeli vtičnice za zastavo je to lahko vzrok, da ne dobite vselitvenega dovoljenja!) — zastave ne smejo biti raztrgane, umazane, niti obledele — zastave izobesimo en dan pred praznikom, odstranimo pa jih dan po prazniku — z denarno kaznijo 1000 din so lahko kaznovane delovne organizacije (pravne osebe), če ne poskrbe, da so zastave izobešene ob državnih, republiških in občinskih praznikih — z denarno kaznijo do 300 din se kaznujejo tudi posamezniki, če ne izobesijo zastav ob glavni cesti Ljubljana —Postojna v naseljih ob tej cesti. Poleg te ceste morajo biti izobešene zastave na Vrhniki še ob naseljenih ulicah in cestah: Cankarjev trg, Robova cesta, Stara cesta, Idrijska cesta, Volčeva cesta, Ulica 6. maja, Ljubljanska in Tržaška, cesta. V Borovnici pa od naselja Dol do pošte in železniške postaje. R. M., T. M. Občanom in delovnim ljudem iskreno čestitajo ob dnevu ustanovitve OF 27. aprilu, 1. maju 6. maju prazniku in 9. maju osvoboditve - prazniku dela - občinskem - dnevu Skupščina občine Vrhnika, Izvršni svet, SIS in vse ostale družbenopolitične organizacije v občini Kako je s samoprispevkom Banke ne smejo dovoljevati kreditov za infrastrukturne objekte. Kaj bo z gradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov? Pa so se 6. februarja zbrali vsi tisti, ki imajo s to stvarjo le kaj opraviti (izvršni odbor OIS, UO sklada za gradnjo šol in VVU, ravnatelji šol in VVZ, predsednik skupščine OIS, predsednik skupščine občine Vrhnika, predsednik IS SO Vrhnika, načelnik oddelka, za obče zadeve in družbene službe ter urbanistični inšpektor občine Vrhnika) ter se pogovarjali, dogovarjali, ugibali, pojasnjevali in končno le orisali približno stanje, v kakršnem se nahajamo. Ko smo spomladi 1973. podpisovali referendum o samoprispevku, je znašala skupna predračunska vrednost s projekti, odkupi zemljišč in opremo ter drugim po takratnih ocenah 45.786.000 dinarjev. S samoprispevkom občanov pa naj bi se v petletnem obdobju zbralo predvidoma 7.385.000 dinarjev. Samoprispevek je bil podpisan za dobo 5 let in sicer od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1978. Plačevali naj bi ga naslednji :;aveaanci, ki imajo stalno bivališče na območju občine Vrhnika oziroma opravljajo obrtno ali drugo dejavnost na tem območju: — cbčani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila in uživalci pokojnin v višini 1 %> od neto osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin, — zavezanci od dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 2 °/o katastrskega dohodka, — občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve 1 °/o od mere osnove, — zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku po stopnji 10 °/o od odmerjenega davka. Plačevanja samoprispevka pa so oproščeni: —■ občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in nadomestila izpod 1.000 din mesečno, — upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo tudi varstveni dodatek, — kmetijski proizvajalci, katerih katastrski dohodek cd gozdnih in negozdnih površin ne presega 2.000 din. Prav tako se samoprispevek ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, štipendij, nagrad za učence v gospodarstvu, prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj ter cd otroškega dodatka. Ze iz površnih ugotovitev pa vidimo, da vsi cbčani, iki so dolžni plačevati samoprispevek, tega ne delajo; tovariš Palati-nus se je že pred tem sestankom sam obvezal, da bo preveril v delovnih organizacijah, koliko in kam odvajajo ta de- nar, saj se je v preteklem letu zbiral denar kar na dveh mestih: en del na TIS, drugi del pa je prihajal na občinsko skupščino. SKUPAJ: Torej je bilo na zaključnem računu sklada za gradnjo šol in VVU občine Vrhnika za leto 1974 z dohodki 3.509.477 din in izdatki 722.215 din ter neuporabljenimi sredstvi skupaj 2.787.262 din in ta sredstva so bila prenesena v letošnje leto. Do tu bi bilo še vse lepo> in prav, če ne bi med tem časom dobili nov zakon, po katerem banke ne smejo dovoljevati kreditov za gradnjo ali adaptacijo šol, saj se uvrščajo te med infrastrukturne objekte. Sredstva, ki pa so se zbrala do sedaj, pa nam zgovorno povedo, da brez posojil ne bo šlo, saj bi potrebovali še 13 (trinajst) let, da bi zbrali toliko sredstev, koliker je bilo načrtovanih ob referendumu. Takrat smo tudi načrtovali, da bo do konca 1974. izvršena 1. etapa adaptacije šole na Logu, ki je prva na seznamu. Sledijo ji: — obnova in prizidek osnovne šole Borovnica — obnova in prizidek osnovne šole Janeza Mraka — obnova in prizidek osnovne šole Ivana Cankarja O načrtu dela kluba je govoril novo izvoljeni predsednik Borčić in pri tem poudaril vzgo j ncizobraževalno vlogo kluba ter pomembnost sodelovanja z drugimi klubi in organizacijami v občini: Radio klub Ivan Cankar, sodelovanje z glasilom »Naš časopis«, glasilom IUV »Usnjar«, Ribiško družino, osnovnimi šolami na Vrhniki in v Borovnici, Domom JNA in drugimi zainteresiranimi. Upravni odbor mora izdelati podroben načrt dela kluba v letošnjem letu. 3. marca je bil tudi delovni sestanek vseh članov kluba na katerem so bili prisotni predstavniki foto kluba »JANEZ PUHAR« iz Kranja. Na tem sestanku so se pogovarjali o sodelovanju med obema kluboma in tovariši iz kranjskega kluba so obljubili pomoč pri organiziranju raz- Če pogledamo dvanajstme-sečno realizacijo finančnega načrta Sklada za gradnjo šol in VVU v preteklem letu, je slika takšna: 260.000 din 2280.000 din 969.477 din 3509.477 din 501.933 din 1.082 din 219.200 din 722.215 din — obnova podružničnih šol — gradnja peoebne šole na Vrhniki Poleg šol pa še gradnja vrtcev na Vrhniki, v Borovnici, na Logu, v Dragomerju, gradnja in adaptacija objekta na Drenovem griču, na Verdu, Stari Vrhniki, Bregu in Bev-kah. Vendar pa se dela na šoli v Logu še niso pričela, saj tu nastopa nov problem in sicer gradnja nove ceste, ki poteka v neposredni bližini tega objekta. Kot vidimo, je iz zgoraj navedenih gradenj oziroma adaptacij narejen le otroški vrtec na Vrhniki. Izdelani pa sta tudi že projektni nalogi za prizidek k osnovni šoli v Borovnici oziroma projektna naloga za izdelavo tehnične dokumentacije za VVZ v Borovnici. Situacija pa postaja iz dneva v dan bolj pereča; materiali in surovine se draže, prav tako tudi tehnične usluge, kreditov bank ni, denarna sredstva se ne zbirajo tako kot bi se morala, točne kontrole nad stav, tečajev in tudi skupnega izleta na Vogel, Zelenico ali drug kraj primeren za fotciz-let, kjer bi se vrhniški člani srečali s »skrivnostmi« izbire motivov. Vrhniškim članom foto kluba so posredovali svoje dolgoletne izkušnje in se zahvalili povabilu za sodelovanje. Za prizadevnost v delu kluba so podelili plakete tovariši-ci Prokopiević Sedejki in tovarišema Carli Cvetku in Tatic Draganu. Na koncu naj omenimo nekatere glavne naloge iz načrta dela kluba v letošnjem letu: — samostojna razstava fotografij članov kranjskega kluba v mesecu aprilu, — razstava fotografij članov kluba na temo »OTROK« in tem nimamo (upam, da bo tudi to v kratkem storjeno!). Da pa je temu res tako, potrjuje tudi dejstvo, da je predsednik upravnega odbora sklada za gradnjo šel in vzgeznc' varstvenih ustanov odstopil, kajti zaveda se, da je poleg sposobnosti pri tako pemembnih akcijah potrebna tudi odgovornost — odgovornost do našega delovnega človeka občana, ki se je s svojim »da« leta 1973 obvezal, da bo z denarnim1 sredstvi pripomogel k družbenemu napredku. In prav na to odgovornost pa vse prevečkrat pozabljamo! Tanja Hrovatin Razširjena seja družbenopolitičnih organizacij Na skupni seji vseh treh družbenopolitičnih organizacij smo pregledali dosedanje delo mladinske organizacije v naši občini in se dogovorili za nadaljnje akcije. Sprejeto je bil° nekaj sklepov pomembnih za utrjevanje osnovnih organizacij mladine ter ustanovitev novih. Sprejet je bil sklep, da moramo v letošnjem letu organizirati mladinske organizacije še v tistih TOZD, kjer jih sedaj ni in v KS. Tudi tam, kjer dc> sedaj B' bilo dovolj aktivnega, dela, moramo poskrbeti za ustrezno pomoč komiteja in občinskega sindikalnega sveta. Prav tako moramo ustanoviti povsod, kjer obstajajo za to pogoji, konference mladih delavcev. Jože Sojer »OBČINSKI PRAZNIK VRHNIKE« v mesecu maju, — vrtna veselica. 31. 5. 1975 na vrtu Doma JLA, — razstava umetniške fotografije članov foto kluba >z Kranja v septembru, —■ razstava fotografij članov vrhniškega foto kluba na tem0 »ČLOVEK IN REKREACIJA« v mesecu septembru, — republiška razstava na temo »30 LET ZMAGE NAP FAŠIZMOM« v novembru. Vse razstave bodo v velik1 dvorani Doma JNA na Vrhniki' Za konec pa še obvestilo1: fot° klub tudi razvija barvne filme in izdeluje slike tako za član* kot tudi za nečlane tega kluba! SLOBODAN MIDIČ Oživeti »fotografijo« Konec februarja je bila v Domu JNA letna konferenca foto kluba »TANKIST«. Na konferenci je bilo analizirano delo kluba v preteklem letu, izbrano je novo vodstvo in izdelan orientacijski plan za nadaljnje delo kluba. Člani so se dogovorili, da se mora z aktivnim vključevanjem posameznikov, populariziranjem fotografije in z novim načinom dela kluba oživiti in povečati število članov. Za novega predsednika je bil izvoljen Borčić Milorad, za sekretarja Arsić Momir, za blagajnika pa Ristič Mirko. Za predsednika nadzornega odbora pa je bil izvoljen Iskreno-vič Dragiša. Klubska članarina znaša 20 din za člane; to pa je lahko vsak prebivalec naše občine, ki se zanima za fotoamatersko dejavnost. Možnosti za delo in ugodnosti za člane kluba so: organiziranje tečaja za fotoamater je začetnike, samostojno delo — brezplačna uporaba laboratorija, organiziranje predavanj o umetnosti fotografije, izdelava diapozitivov, popust pri uporabi fotomateriala in kinoamaterstvo. Poleg tega imajo člani tudi pravico razstavljati svoje fotografije na klubskih in drugih razstavah. Dolžnost in obveznost članov pa je, da so pri svojem delu aktivni, da spoštujejo klubsko disciplino, pazijo na materialna sredstva kluba itd. Kmalu bo izglasovani vrhniški referendum — oziroma plačevanje samoprispevka praznoval svoj drugi rojstni dan; ker pa je dve leti že kar dolga doba, še zlasti za tiste, ki morajo vsak mesec seči v žep in od svojega neto osebnega dohodka odšteti 1 °/o za gradnjo šol in VVU (vzgojno varstvenih ustanov), so naši občani postali nestrpni in hočejo vedeti, kje se ta denar zbira, koliko ga je in kaj je že sploh narejenega, saj sproti niso bili obveščani, čeprav bi moral upravni odbor sklada za gradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov vsaj dvakrat letno poročati o svojem delu v občinskem glasilu ali na zborih volivcev. Še zlasti pa so postali nestrpni naši šolniki in povsem so upravičeni, saj se pogovarjamo že o celodnevnih šolah, razmere pa so pri nas takšne, da bo na Vrhniki kmalu potrebno uvesti še tretjo izmeno ne pa celodnevno šolo. 1. prenesena sredstva iz leta 1973 so znašala 2. dotok sredstev v tekočem leiu: sredstva zbrana s samoprispevkom cd neto' osebnih dohodkov so sredstva zbrana po družbenem odgovoru pa SKUPAJ: Sredstva pa so bila razdeljena takole: 1. Nabava opreme za VVZ Vrhnika 2. Izdelava idejnih načrtov šol 3. Izdelava glavnih projektov šel 4. Neobvezna rezerva 5. Bančni in drugi stroški 6. Odplačilo dveh anuitet — posojilo skladu za otroško varstvo Kaj je z vodovodom Poročilo komisije za izvajanje nalog pri realizaciji programa vodovodnega omrežja _._ Spomladi 1974. leta so občani — volivci na zboru občanov in delegacij vrhniške KS ostro obsodili politiko reševanja vodnega režima. Na tem zboru je nekdo od navzočih prečital članek o Vrhniški epidemiji hepatitisa, ki jc izšel v Zdravstvenem vestniku Januarja 1974 (št. 1, letnik 43), ki je obširno poročal o epidemiji hepatitisa, ki jo je povzročila vrhniška voda in s tem opravičil Pripombe občanov. Občani so zahtevali, da komisija za vodno Problematiko pri občini Vrhnika, resneje pristopi k reševanju tega problema. Komisija za vodno problematiko se je nato sestala dne 21. 5. 1974 in obravnavala problematiko vrhniškega vodovoda in sprejela naslednje sklepe: 1- Komunalno stanovanjsko P°djetje Vrhnika je dolžno izdelati izčrpno poročilo o poteku raziskav in načrtovanja oskrbe občine Vrhnika s pitno vodo. Poročilo naj vsebuje tudi strokovne ugotovitve, ki so narekovale programiranje sporne Akacije. Poročilo naj vsebuje LUdi načm zavarovanja objek-'Ov v slučaju vojne. 2. Odpraviti je potrebno razglas o prepovedi uživanja vode 12 vrhniškega vodovoda, razen Prekuhane. 3. Komunalno stanovanjsko Podjetje Vrhnika je dolžno poročati KS o uporabnosti vode 12 vrhniškega vodovoda in o Načinu kontrole kvalitete vode. Očitno so bili sprejeti sklepi Pretežki, zato tudi niso bili re-alizirani. Ker se je problem pitne vo-de nadaljeval in ni bilo izgledov, da se bo situacija izboljšala, je bila s strani IS SO Vrhnika v oktobru 1974 imenovana dvočlanska komisija, naj pregleda stanje vrhniškega vodovoda. Komisija v sestavu Okraj šek Franc in °grin Avgust, sta v dneh 27. 9- 1974 in 5. 10. 1974 ter 10. 10. 1Q74 izvršila preglede ter na Petih straneh podala poročilo 0 stanju vrhniškega vodovoda 111 Predloge za izboljšanje preskrbe občanov s pitno vodo. . Pri sestavljanju predloga se Je komisija poslužila tudi štu-^jje »Vodni viri za oskrbo Vrh-j^ke«, ki jo je 1968. leta izde-al Inštitut za raziskavo Krasa v Postojni. PREDLOG: ,v letu 1904 je takratna Vrh-nika dobila vodovod iz Staj z Rezervoarjem na Trojici. Iz StaJ je tekla voda na Vrhniko gravitacijsko. Nadmorska viši-na v Stajah pri izviru znaša 4°4 m. Pri Primcovem zajetju pa je nadmorska višina 295,9 rnetrov. Tu imamo nad 100 m višinske razlike. Nešteto je podatkov, ki govorijo, da izviri v * taj ah in Lintvernu 200 m nad vrhniko, niso izkoriščeni. Da-na je možnost, da oba izvira ^koristimo maksimalno (v prvi ^api Staje), in sicer v sušni in a&ževni dobi. Teoretični podatki govorijo, da je srednji letni pretok vode v Stajah in Lintvernu 40—50 litrov na sekundo. Ta množina vode zadošča za 17.000 do 21.000 občanov, če smatramo, da ena oseba porabi 200 1 vode na dan. Voda iz omenjenih predelov bi pritekala na Vrhniko gravitacijsko. Sedanji preseki vodovodnega omrežja ne dopuščajo večjega izkoriščanja odvzema vode iz izvirov, saj sta obe cevi tako iz Staj kot iz Lintverna profila 80. Obe cevi sta priključeni na cev profila 100, ki vodi na Vrhniko. Ugotovljeno je, da leži izvir v Stajah nekaj nad 100 m nad Vrhniko. Dana je možnost izbire tlaka vode v vodovodu, zato naj se zgradi vodni rezervoar od 800—1000 m:i v soteski proti Stajam v takšni nadmorski višini, ki bi najbolj ustrezala vrhniškim potrebam. V ta rezervoar bi pritekala voda iz zajemališča v Stajah. Presek cevi naj bi odgovarjal 100 °/o izkoriščanju studencev v Stajah. Nujno je zamenjati sedanje cevi iz Staj proti Vrhniki, oziroma od rezervoarja do Vrhnike. Te cevi bi morale biti takšnega profila, da bi lahko sprejele vodo iz Lintverna, Jelovce, Starega malna in Gač-nika ob drugi etapi izgradnje vodovoda. Nakazana rešitev bi mnogo izboljšala preskrbo s pitno vodo v času velikih voda. Vso vodo iz Staj in Lintverna bi izkoriščali brez čistilnih naprav razen pravilnega kloriranja. Rezervoar v soteski proti Stajam bi zamenjal vse tiste lokacije, o katerih so razni predlogi, kot npr. Trojica, Tičnica in Grilčev grič, saj so tu razni pomisleki glede izpostavljenosti kraja — varnost, izgled in podobno. Predlagana rešitev bi posto-ioma izboljšala problem pitne vode za dobo 6—8 mesecev v letu. Ostalo vodo bo nujno treba črpati iz zajetja Primcovega studenca, dokler se nekomu ne posreči najti novi izvir izven strnjenega naselja. Vodo iz Primcovega studenca bo nujno dodajati v omrežje v času, ko bo nizek vodostaj oziroma ko Staje in Lintvern ne bosta zadostovala. Iz novega zajetja, ki naj bi bil nekje pod Storže-vim gričem približno 20 m višje kot je obstoječi Primcov studenec je potrebno zgraditi novo črpalno postajo, ki bo z električno črpalko tlačila vodo v omrežje v času primanjkljaja gravitacijske vode iz Staj in Lintverna. Iz omenjenega novega zajemališča naj se vodo črpa (tlači) direktno v omrežje in ko bo le-to napolnjeno, se bo voda akumulirala v Staj-skem rezervoarju. To se sicer čudno sliši, vendar pa je v skladu z vodnim režimom. Rekonstrukcija vodnega omrežja v prvi etapi Staje, v drugi etapi Lintvern in v tretji novo zajetje pod Storževim gričem, je najhitrejša rešitev, da se stanje pitne vode na Vrhniki izboljša. Vsa voda iz Staj in Lintverna, dasiravno je je v sušni dobi premalo, je zelo dragocena, saj bo gravitacijsko napajala Vrhniko 6—8 mesecev v letu brez črpalk in električne energije. Kot rečeno, se naj primanjkljaj vode v sušni dobi do nadaljnjega črpa iz Primcovega studenca. Takrat je vodostaj mnogo nižji kot ob deževju in je tudi voda mnogo boljša. Pri nizkem vodostaju se površinska voda umakne v nižje ležeče rove ali naravne podzemeljske kanale in s tem je prekinjena vez med talno in površinsko vodo. Od tega trenutka dalje postane Primcov studenec res studenec, v nasprotnem primeru pa je navadna neužitna mlaka. Da je temu tako, je dokazano ob vsakem nalivu, ki pa ni nujno, da je hujšega značaja. Preskrba občanov z dobro pitno vodo bo vedno težja, zato bo nujno realizirati že večkrat izrečene sklepe, da mora imeti vsak potrošnik vode montiran vodni števec. Podatki, ki so na razpolago pa govorijo, da je še vedno 80 °/o potrošnikov brez montiranih vodnih števcev. Razmisliti je treba tudi o tem, da bi industrija (tam, kjer je to mogoče) uporabljala industrijsko vodo in ne vedo iz vodnega omrežja, ki je v prvi vrsti namenjena življenjskim potrebam. V prid zajetja vode v Stajah in Lintvernu govori dejstvo, da potrošniki vode ob Idrijski cesti, ki imajo vodne priključke na gravitacijski vod iz Staj proti Vrhniki ne vedo ničesar o rjavi vodi, kajti voda iz Staj in Lintverna ni nikoli Skaljena. DODATNI PREDLOG ZA ZAJETJE PITNE VODE ZA OSKRBO VRHNIKE IN BLIŽNJIH NASELIJ: Geološki zavod Ljubljana nam je s sodelovanjem Hidro-inžineringa Ljubljana dostavil povsem nov način pridobivanja pitne vode. Predlog je podan na 4 straneh in vsebuje sledeče: Program je izdelan na osnovi rezultatov hidrogeoloških raziskav, ki so bile izvršene v okviru raziskav za izgradnjo avtoceste Ljubljana—Vrhnika. Raziskovalne vrtine, ki so bile izvrtane na območju med Vrhniko in Drenovim gričem, so po prevrtanju barskih naplavin navrtale dolomitno podlago. Večje število teh vrtin je v dolomitni podlagi navrtalo manjše vodonosne razpoke, ki so v vrtino dovajale vodo. Iz zgoraj navedenih ugotovitev sledi, da je na območju med Vrhniko in Drenovim gričem v dolomitnem bloku, ki je podlaga nepropustnim barskim sedimentom, akumulirana podzemeljska voda. Podzemeljska voda je pod določenim pritiskom, napaja pa se iz območij na obrobju barja, ki jih sestavlja dolomit, deloma pa verjetno s podzemeljsko vodo v apnencu na območju južno in jugovzhodno od Vrhnike. Raziskovalne vrtine, ki so segale v dolomitno podlago, so po prevrtanju razpokanih con zajele podzemeljsko vodo', ki je prosto pod določenim pritiskom odtekala na površino. Večji dotoki so bili v vrtini G 5 in S 4 na območju preloma cone, ki poteka med obema vrtinama v smeri severozahod-jugovzhod. Zato predlagamo, da se na tem območju izvrta poizkusni vodnjak — kaptažna vrtina globine okoli 100 m. V primeru, da bi se dotok vode pri tej globini še povečal, predlagamo še večjo globino vodnjaka. Vodnjak naj bo do kompaktne cone v dolomitu (čez barske naplavine) zacevljen in obložena cev zacementirana. V propustnih conah v dolomitu naj se vgra-de filtrne cevi (mostični filter) v nepropustnem delu pa jeklene polne cevi. Premer vodnjaka naj bo v zgornjem zacevlje-nem delu 600 mm v spodnjem delu pa 300 mm. Po izdelavi vodnjaka naj se izvede vsaj 10 dni trajajoč poizkus. Ob koncu črpanja naj se odvzamejo vzorci za kemično bakteriološko analizo. Da bi komisija za vodno problematiko razpolagala s čim bolj bogato informacijo o vodnem režimu v Stajah, so bile izvršene meritve pretočne vode pri izvirih v Stajah in Češ-njevcu. Prva meritev je bila 3. 1. 1975 ob 12. uri: Da bi se lažje odločili za popolno izkoriščanje zajetja v Stajah, so bile izvršene meritve tiste vode, ki odtekajo mi mo zajetja. Ugotovilo se je, da je dne 3. 1. 1975 odtekalo v Stajah 5,751 vode/sek in v Češnjevcu 2,20 1 vode/sek, torej 7,95 1 vode/sek. Denimo, da sleherni občan perabi dnevno 2001 vode, potem bi ta voda zadovoljila potrebam 3434 občanov. Za lažje vrednotenje naj služi podatek, da smo imeli v mesecu novembru 1974 padavin 132,1 mm in v mesecu decembru 1974 padavin 33,3 mm. ~*ruga meritev dne 3. 2. 1975 ob 16. uri: Rezultati so sledeči: 1. pretok vode v Stajah 6 1/sek 2. pretok vode v Češnjevcu 11/sek Skupaj: 7 1/sek Oba pritoka sta torej dajala 7 1 vode/sek. Za lažjo presojo odtekajoče vode naj služi naslednji podatek, ki govori o padavinah v mesecu januarju 1975. V januarju 1975 je deževalo 5-krat in je v celem januarju padlo le 51,6 mm padavin. Ugotavlja se, da je v Stajah mnogo več vode, kot izjavljajo nekateri občani. Zajetje v Stajah je zanesljivo premajhno, kar sklepamo tudi iz naslednjega: Vodovod za Vrhniko z zajetjem v Stajah je bil zgrajen v letu 1904 s subvencijo države in deželnega odbora. Vodovod je bil preračunan za 2292 prebivalcev po ca. 801 vode na osebo dnevno. Izračun iz danih podatkov priča, da je zajetje v Stajah zgrajeno s kapaciteto dobrih 2 1 vode/sek. Lahko smo prepričani, da v minulih 70jletih ni nihče povečeval zajetja, temveč je takratna uprava občine Vrhnika z vlogo 8. julija 1936, št. 1-2306 zaprosila, da se ji dovoli povečati vodovod na Vrhniki in sicer z izkoriščanjem studenca Lintvern, ki daje minimum 1 liter vode/sek. Ta vodovod je bil realiziran s premerom položenih cevi z zmogljivostjo pretoka 5,74 litrov vode/sek in priključen k zajetju v Stajah. Ker so predlogi nakazovali več rešitev za odpravo problema vode na našem območju, je bil sklican posvet, ki se je vršil dne 23. 1. 1975 v sejni dvorani Skupščine občine Vrhnika. Razprave so se udeležili naslednji: ing. Čepon — Hidroinženi-ring Ljubljana ing. Kepic — Vodna skupnost Ljubljana-Sava ing. geol. Mencej — Geološki zavod Ljubljana dr. Habič — Zavod za raziskavo Krasa ing. Knaus — Republiški sanitarni inšpektor predstavnica Zavoda za socialno in zdravstveno varstvo ing. Omerza — šef odseka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri SO Vrhnika Grampovčan Andrej — predsednik KS Vrhnika ing. Kržmanc ■— komisija za čistilne naprave Okrajšek Franc — komisija za vodno problematiko ing. Kobal —■ komisija čistilne naprave dipl. ing. arh. Drašler Lojze — predstavnik koordinacijskega odbora za urbanizem, SO Vrhnika ing. Petkovšek Franc — KSP Vrhnika. Na petinpolurni razpravi, ki je obravnavala problem pitne vode na Vrhniki, so bili pre-diskutirani vsi predlogi, ki so kakorkoli nakazovali izvor pitne vode in bi prišli v poštev za naše področje. Zapisnik obsega 5 strani, tu pa navajamo le sprejete. SKLEPE: 1. Takoj je potrebno obdelati varnostne in zaščitne pasove z odlokom za območje zajetij pitne vode nad Primco-vim studencem, Staj in Lintverna. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) Na tem območju naj velja prepoved gradnje s pravilnikom in režimom. Rok obdelave: 1. 5. 1975. 2. Po študiji, ki je bila izdelana v letu 1968 od Zavoda za raziskavo Krasa, je treba uskladiti ožja že definirana zaščitena območja z mejami za-zidljivosti, ki so v javni razglasitvi. 3. Raziskavo pitne vode, ki je v perspektivi predvidena za oskrbo Vrhnike, prevzame in da v analizo Geološki zavod Ljubljana, ing. Mencej. 4. Vodovodno omrežje obstoječe iz Staj do Vrhnike je zaradi dotrajanosti potrebno zamenjati z novimi cevmi večjega premera, za kar bo do 15. 2. 1975. izdelal projekt Hidro-inženiritng Ljubljana, ing. čepom 5. Takoj se pristopi k raziskovanju in vrtanju sondažnih izvrtin na območju nad Vrhniko in na barjanski ravnini, katere lokacijo določi po poprejšnjem razgovoru z geološkim zavodom Ljubljana Zavod za raziskavo Krasa, dr. Habič. 6. Sprejeti in dopolniti je treba tudi odlok o montaži števcev dn proučiti znesek ustreznega pavšala in možnost povišanja plačila vodarine. V zvezi s 4. sklepom sprejetim na skupnem posvetu dne 23. 1. 1975, ki govori o izdelavi načrtov na trasi Vrhnika—Staje je bil 6. 2. 1975 komisijski ogled na kraju samem. V komisiji so sodelovali: ing. Čepon — Hidroinženi-ring Ljubljana ing. Mencej — Geološki zavod Ljubljana ing. Petkovšek — KSP Vrhnika ing. Omerza — šef odseka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Okrajšek Franc — komisija za vodno problematiko. Člani komisije so si omenjenega dne ogledali na licu mesta vse izvire pitne vode na območju Staj, od koder se gravitacijsko napaja Vrhnika s pitno vodo. Ogled je bil organiziran zaradi izdelave načrtov za popolno izkoriščenost vodnih virov, katere naj bi izdelal Hidroinženiring. Po vsestranski presoji je bil podan pred- log, da se nekaj metrov izpred zajemališča od levega jaška proti peskokopu na desni strani izkoplje jarek v dolžini ca. 8 m in ca. 2 m globoko. Predvideva se, da se bo vsa pretočna voda zbirala v tem jarku, nakar bo dana osnova za izdelavo načrtov rekonstrukcije kompletnega zajemališča pitne vode v Stajah. Komisija je sprejela naslednje SKLEPE: 1. Takoj je treba izvršiti izkop jarka pred zajemališčem vede v Stajah. Brez realizacije tega sklepa ni mogoče pričeti z izdelavo načrtov. 2. Kartografsko karto za območje, koder bo obnovljen vodovod, je potrebno povečati iz sedanjega merila M 1 : 5000 na M 1 : 2000. Omenjeno karto bo nabavil ing. Petkovšek do 15. 2. 1975. 3. Po realizaciji 1. in 2. sklepa bo tov. ing. Čepon po predhodnem obisku v Stajah pričel z izdelavo načrtov. Po izvršeni rekonstrukciji vodovoda v Stajah bo po vsej verjetnosti na redu H. etapa in sicer področje »Stari malen«, zato so bile prve meritve izvršene dne 8. 2. 1975 ob 12. uri in sicer pri naslednjih studencih: 1. Gačnik 31 vode/sek 2. Jelovca 4 1 vode/sek 3. Stari malen (pri bazenu) 61 vode/sek Vsi trije studenci so dajali 131 vode/sek. V času meritev je bil zelo nizek vodostaj, saj je v mesecu januarju 1975 padlo le 51,6 mm dežja. Če bi upoštevali obe področji Staje in Stari malen, je re^-zultat naslednji: Pretok vode v Stajah 71 vode/sek Pretok vode Stari malen 131 vode/sek SKUPAJ 20 1 vode/sek Količina vode iz obeh področij znaša torej 20 1 vode/sek. S to vodo bi lahko zadovoljili 8640 občanov, računajoč, da troši en občan 200 1 vode na dan. KOMISIJA ZA IZVAJANJE NALOG PRI REALIZACIJI PROGRAMA VODOVODNEGA OMREŽJA ' Zveza socialistične mladine Slovenije_ Nova organiziranost Krajevna skupnost Vrhnika razpisuje prosto delovno mesto tajnika Krajevne skupnosti Vrhnika. Pogoji: — visoka izobrazba pravno upravne smeri in vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih — srednja izobrazba in vsaj pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih — moral nepolitična neoporečnost in mora biti aktivni družbeni delavec — zasedba delovnega, mesta takoj z rednim delovnim časom ali po dogovoru — razpis velja do zasedbe delovnega mesta — OD po sporazumu — s stanovanjem ne razpolagamo Prijave pošljite na SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI — KADROVSKI KOMISIJI VRHNIKA, TRŽAŠKA CESTA 13. KS VRHNIKA Z 9. kongresom ZSMS stopa mladinska organizacija na novo pot. S kongresom se mladina na novo organizira tako na republiški in občinski ravni, kakor tudi v aktivih oziroma OO ZSMS v KS oziroma v OZD. Članstvo OO ZSMS in s tem OK ZSMS bo številčno določeno, saj bo član mladinske organizacije le tisti, ki to želi in sprejema statut ZSMS oziroma pravila OO ZSMS. Tako se je tudi OK ZSMS Vrhnika na novo organizirala in sicer na svoji reorganizacijski, volilni in programski konferenci, ki je bila v nedeljo, 17. novembra 1974. OK ZSMS Vrhnika je sestavljena iz več delov oziroma konferenc. Mladi iz KS tvorijo KM KS, kjer so OO ZSMS iz KS vključene preko svojih delegatov in sicer imajo OO ZSMS naslednje število delegatov v KM KS in s tem v OK ZSMS Vrhnika: Vrhnika 5, Borovnica 4, Verd 4, Log 3, Drenov grič 3, Stara Vrhnika 3, Dragomer 3, Ligoj-na 2, Pcdlipa 2, Zaplana 2, Brezovica pri Borovnici 2 in Blatna Brezovica 2. Predsedstvo konference tvori 12 članov in sicer iz vsake osnovne organizacije je po eden. Konferenco mladih iz krajevnih skupnosti vodi predsedstvo s predsednikom in sekretarjem na čelu. V skupno predsedstvo OK ZSMS pa KM voli 3 delegate. Mladi iz organizacij združenega dela, ki se povezujejo v OO ZSMS v OZD tvorijo preko svojih delegatov KMD. Trenutno obstoji v naši občini 7 OO ZSMS v OZD in sicer imajo te naslednje število delegatov v konferenci: IUV 5, Doni t 4, Mercator 3, Parket ama 3, PTT 2, Iskra — antene 2, Igrad 3. Predsedstvo KMD tvori 8 članov, vključno s predsednikom in sekretarjem konference, ki jih konferenca voli. V skupno predsedstvo OK ZSMS Vrhnika konferenca voli 3 člane. Konferenco mladih aliziranih organizacij sestavljajo delegati iz MOPD (5), TVD Partizan (4), Radioklub Ivan Cankar (2), strelci (2), taborniki <2), šahovski klub (3) in 10 do 15 delegatov iz JLA (kasarna I. C, ki ima v svojem sestavu 4 OO ZSMS). Tudi ta konferenca voli predsedstvo, predsednika in sekretarja in 3 člane v skupno predsedstvo1 OK ZSMS. Najvišji organ ZSMS v občini je OK ZSMS. Sestavljena je iz članov, ki jih neposredno volijo člani ZSMS iz osnovnih organizacij ;in delegacij organizacij in društev, ki vključujejo mladino ter JLA. OK ZSMS Vrhnika sestavljajo mladi delavci (22), mladi iz krajev- nih skupnosti (35), mladi iz specializiranih organizacij & JLA (30), mladi iz osnovnih š"1 (6) in delegati pionirske zveze (6), torej skupaj 89 članov. Ti člani volijo izmed sebe predsedstvo, predsednika in sekre' tarja.-Predsedstvo naj bi štel0 21 članov. Poleg predsedstva se voli še sekretariat predsedstva, ki ga tvorijo predsednik1 konferenc in komisij ter .ser kretar, ki vodi delo sekretariata. Za normalen potek dela se poleg konferenc na posameznem področju v okviru 0% ZSMS po delegatskem načelu formirajo komisije za IPP' kulturo, KORK, KLO in D& informiranje, izobraževanje, komisija za kmetijstvo in komisija za prireditve, šport in de' lovne akcije. Delo komisij vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Komisij3 za mlade v izobraževanju naj bi s časom prerasla v konfe' renco. Poleg tega sta pri OK ZSMS formirana tudi odbor za statutarna in pritožbena vprašanj9 in nadzorni odbor. iz speci- MOPD Se nekaj kratic za boljše razumevanje gornjega besedila: OK ZSMS — Zveza socialistične mladine Slovenije — občinska konferenca OO ZSMS — Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije KMSO — Konferenca mladih iz specializiranih organizacij KMD — Konferenca mladih delavcev KMKS — Konferenca mladih iz .krajevnih skupnosti IPD — Idejno politično delo KORK — Komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja KLODS — Komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — Mladinski odsek planinskega društva Gradnja opekarne v Sinji gorici Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika Uspešno delo Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika je v letu 1974 izvajala dejavnosti, ki izvirajo iz zakonskih in drugih Predpisov, pa tudi dejavnosti, ki so v skladu s sprejetimi družbenopolitičnimi dokumenti in so sestavni del celotnega Vgzojno-izobraževalnega pro-cesa. Po načelih ustave so de-k>vni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih 111 samoupravnih interesnih skupnostih v letu 1974 prvič samostojno sprejemali program °bčinske izobraževalne skupnosti Vrhnika. Ta program je bil dogovorjen in ovrednoten v skladu s cilji, opredeljenimi z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS, ter Neposrednimi nalogami v letu 1974. Program, ki ga je izdelala Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika in ki je bil predložen v obravnavo in sprejem delovnim kolektivom, je bil ocenjen na 13.391.185 din. delovni ljudje iz naših kolektivov so ta program sprejeli, zaradi uskladitve stroškov za °snovnošolsko dejavnost v republiki Sloveniji pa je bilo za osnovnošolsko dejavnost v občini Vrhnika, na podlagi krite-rijev in meril, dogovorjenih v Izobraževalni skupnosti SR Slovenije določena nižja do-PUstna poraba za leto 1974 in j^cer znesek din 11.405.000.—, Jjjj ga je bilo dovoljeno proti koncu leta 1974 na podlagi družbenega dogovora o osno-Vah programiranja nalog in oblikovanj u sredstev za sploš-110 in skupno porabo valorizirati za 9,8 °/o kar znese skupaj din 12.522.690.—. Zaradi omejene porabe finančnih sredstev je bila skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika, prisiljena skleniti, da že od sprejetega ?rOgrama odpadejo nekatere 2e Vrsto let izvajane dejavnosti °1> posebne težave pa so nastale zaradi razširjene dejavnosti Vzgojno varstvenega za-v°da. Da do tega ne bi prišlo 'e bil sklenjen sporazum o pre-razporeditvi in združevanju Sredstev splošne in skupne po-rabe v občini Vrhnika. Del ob-yeznosti je od Občinske izobra-^Valne skupnosti prevzela Kulturna skupnost občine Vrtička, ki je financirala stroške bralne značke in Glasbeno 86-:° 'in pa Temeljna telesnokul-Urna skupnost, ki je financi-rala šolo v naravi (smučanje in Plavanje, ki sta v obveznem ^ogramu osnovnih šol). V tem sporazurnu je Dilo tudi dogovorjeno, da Skupščina občine rbnika financira prevoze šo-°obveznih otrok in štipendije 2a Pedagoške poklice. Glede na to, da se je po stopnji 5,18 Odstotkov od bruto OD nabralo več sredstev, kot je bila določena poraba za Občinsko izobraževalno skupnost, je Skupina občine Vrhnika na svoji SeJi dne 10. 12. 1974 sklenila, da občinska izobraževalna skupnost Vrhnika iz viška sredstev krije prevoze in za znesek prevozov prekorači dovoljeno porabo za leto 1974. Po stopnji 5,18% od bruto osebnih dohodkov je bilo zbranih sredstev v letu 1974 din 14.826.178.— za izobraževalno skupnost Vrhnika, po stopnji 0,85 % pa din 2.429.146 za solidarno pokrivanje stroškov osnovnošolskega izobraževanja v občinah, ki same ne morejo zbrati dovolj finančnih sredstev. Skupščina občinske izobraževalne skupnosti je za financiranje vzgoje in izobraževanja po namenih razporedila sredstva za: Osebne dohodke za 93 pedagoških delavcev, 22 tehničnih, 6 administrativnih in vodstvenega osebja v osnovnih šolah, v posebni šoli in v šolskem varstvu. Osnovnošolska dejavnost se je odvijala v treh centralnih šolah: OŠ Borovnica, OŠ Janez Mrak in OŠ Ivan Cankar s podružnicami v Bevkah, Drenovem griču in Logu. Skupno je bilo na šolah 1839 otrok v 72 oddelkih. Pri Osnovni šoli Janez Mrak so organizirani 4 oddelki podaljšanega bivanja (šolsko varstvo), z 108 učenci, pri Osnovni šoli Borovnica pa prav tako 4 oddelki z 100 učenci. Z vključevanjem otrok v oddelke podaljšanega bivanja pa močno zaostajamo za republiškim povprečjem, predvsem zaradi prostorske stiske in pomanjkanja kadrov. Pri šolskem varstvu je Občinska izobraževalna skupnost plačevala pedagoško osebje, hrano in režijo pa starši, razen za socialno ogrožene učence. Za osebne dohodke je bilo porabljeno din 9.199.333.—. Sredstva za osebne dohodke se določajo v skladu z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1974 in z vrednostjo točke, ki jo določa skupščina občinske izobraževalne skupnosti. Sredstva za osebne dohodke pedagoških delavcev se izračunavajo na podlagi cene pedagoške ure za posamezne vrste pouka, oziroma vzgojno izobraževalne dejavnosti. Cena pedagoške ure izhaja iz kalkulativ-nega osebnega dohodka po samoupravnih sporazumih za osnovne šole. V programu, ki je bil dan v razpravo koncem leta 1973, je znašala vrednost točke 9,52 din. Na podlagi družbenega dogovora pa se je v letu 1974 prvič tromesečno usklajevalo gibanje osebnih dohodkov v gospodarstvu in v družbenih službah, tako da je vrednost točke koncem leta 1974 znašala din 11,16 (indeks 117,2). S tem pa se je že pričelo uresničevati ustavno načelo o enakem družbenoekonomskem položaju delavcev v združenem delu. Materialni izdatki — din 1.219.915. — Poleg sredstev za osebne dohodke je potrebno vzgojno izobraževalnim zavodom zagotoviti tudi sredstva za materialne izdatke. V letu 1974 je bilo dovoljeno porabiti za materialne izdatke šol 20 °/o več sredstev kot v preteklem letu. Tak način vrednotenja sredstev za materialne izdatke ni ustrezen, ker odstotek povečanja sredstev ne ustreza dejanskemu povečanju materialnih stroškov, poleg tega pa bi bilo potrebno modernizirati poučevanje s sodobnimi učili. V znesku za materialne izdatke pa je upoštevana tudi šolska malica — Občinska izobraževalna skupnost je regresirala šolsko malico z din 70.— letno na učenca. Amortizacija nepremičnin — din 313.575.— Osnovnim šolam in Vzgojno-varstvenemu zavodu je treba zagotoviti amortizacijo nepremičnin, ki se obračunava po minimalnih stopnjah, ki jih predpisuje zakon. Šole so obdržale 25 °/o obračunane amortizacije same, 75 % pa se jo združuje pri OIS. Iz združene amortizacije so v letu 1974 dobili posojilo: Osnovna šola Janez Mrak — 30.000 din za ureditev kolesarnice, Vzgojno varstveni zavod Vrhnika — 55.000 din za ureditev igrišča, Osnovna šola Ivan Cankar — 150.000 din za preureditev kuhinje in tehnične delavnice. Amortizacija opreme in učil — din 246.565.— Za ustrezno nadomestitev in učil. Stroški male šole — din 66.659.— Malo šolo je v letu 1974 obiskovalo 255 otrok. V stroške male šole se štejejo: osebni dohodki pedagoškega delavca, materialni stroški (kurjava, razsvetljava, čiščenje) nabava učbenikov in testiranje otrok — ugotavljanje zrelosti za vstop v šolo. Starši teh otrok pa so prispevali za 100 ur pouka din 90 na otroka. Vzgojno svetovanje — din 6.199.— To delo opravlja po pogodbi z Občinsko izobraževalno skupnostjo Vzgojna posvetovalnica Ljubljana. Obveznosti do drugih Občinskih izobraževalnih skupnosti — din 11.102.— Za šoloobvezne otroke, ki jih imamo v drugih krajih v domovih ki obiskujejo razne posebne šole, smo po pogodbah dolžni plačati šolnino tistim izobraževalnim skupnostim, ki financirajo posebno šolo. Ta strošek ni realen, ker nam je OIS Domžale šele v letu 1975 poslala račun za leto 1974. Stroški strokovne službe — din 214.400.— Strokovna služba je zaposlovala tri delavce: tajnika, raču- novodje in socialnega delavca. V letu 1974 je bilo potrebno preurediti prostor tajništva in nabaviti opremo (peči, računski stroj, telefon in podobno). Štipendije za pedagoške poklice — din 29.325.— V letu 1974 je imela Občinska izobraževalna skupnost 6 štipendistov, zaradi omejene porabe sredstev pa jih je v II. polletju štipendirala Skupščina občine Vrhnika. Štipendije so minimalne, v letu 1975 bo potrebno kadrovski politiki posvetiti večjo pozornost, seveda v kolikor bodo dopuščala finančna sredstva. Obvezna rezerva — din 141.439.— Z zakonom je določeno, da odvajamo 1 "/o vseh dohodkov v rezervo. Prevozi šoloobveznih otrok — din 411.415.— Iz oddaljenejših krajev se vozijo učenci v šolo in domov. Prevoze opravlja prometno podjetje Viator, iz nekaterih krajev, kjer je manj otrok pa uporabljajo šole za prevoz lastni kombi. Anuitete Občinskemu sindikalnemu svetu — din 108.000.— Za nabavo drobnega inventarja za potrebe Vzgojno varstvenega zavoda Vrhnika je sklad za oifroško varstvo pri Občinski izobraževalni skupnosti najel posojilo pri Občinskem sindikalnem svetu. Sklad za otroško varstvo je imel v letu 1974 obveznost odplačila kredita, ki ga je dal Marles Maribor, zato iz tega računa ni bilo mogoče vrniti dolg Občinskemu sindikalnemu svetu. Vzgojno varstveni zavodi — din 994.353.— V občini Vrhnika imamo dva Vzgojno, varstvena zavoda — Vrhnika, ki je samostojen in v Borovnici, ki je priključen k osnovni šoli. V ta dva zavoda je vključeno 257 otrok, od tega 39 dojenčkov. Cena, ki jo je Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika prispevala za predšolskega otroka znaša 351,60 mesečno na otroka, za jasličnega otroka pa 419,60. Poleg teh stroškov pa je krila še: amortizacijo nepremičnin in opreme, stroške vzdrževanja starega vrtca (beljenje in lakiranje parketa) in delno nadomestila droben inventar. Hrano in režijske stroške pa plačujejo starši otrok v VVZ diferencirano. To so v glavnem izdatki, ki jih je Občinska izobraževalna skupnost imela v letu 1974. Da bi šolska in varstvena dejavnost zaradi omejene porabe sredstev nemoteno tekla, so si skupščina in izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti skozi celo leto prizadevali za čim smoternejšo porabo sredstev. Ostanek sredstev za leto 1974 v znesku din 1.491.230.— pa je skupščina OIS na svoji seji dne 14. 3. 1975 namenila skladu za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih objektov občine Vrhnika. Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika je bila tudi investitor Vzgojno varstvenega zavoda Vrhnika. Gradnja VVZ se je začela v maju 1973. VVZ pa je pričel obratovati 3. 1. 1974. Ker bralce verjetno zanima, koliko je VVZ Vrhnika stal, prilagamo pregled stroškov. Stroški gradnje VVZ Vrhnika Po pogodbi in aneksu MARLES Maribor Po pogodbi in aneksu IGRAD Vrhnika Geološke raziskave tal Kupnina zemljišča Ostali stroški (dokumentacija, pregledi in drugo) Nabava drobnega inventarja Nabava opreme Skupaj cena objekta Finančna sredstva so prispevali: Sklad otroškega varstva pri OIS Vrhnika — lastna sredstva Sklad OV Vrhnika — najemnik posojila pri Marlesu Temeljna izobraževalna skupnost Vrhnika Sklad za gradnjo šol in VVZ občine Vrhnika Skupaj din 2.788.115.- 964.533.-19.040.-222.340.- 10.097.-100.000.-751.933.-4.856.058, din 1.856.042, 2.000.000, 248.083, 751.933, 4.856.058. Odplačilo kratkoročnega kredita (20 mesecev) Marlesu: Sklad OV: Odplačilo anuitet 700.000.— 1.200.000.— 100.000.— Odplačilo obresti an. 67.200.— 115.200.— 9.600.— Skupaj 767.200.— 1.315.200.— 109.600.— Posojilo je bilo odplačano vjanuarju 1975 v 2.000.000.— obresti pa so zna-šale din 192.000.—. znesku Razpis »ISKRA« TOVARNA ANTENSKIH NAPRAV objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. konstruktor 2. razvijalec 3. nastavljalec orodij Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad. 1. SŠ izobrazba strojne smeri (praksa zaželena, ni pa pogoj) Ad. 2. SŠ izobrazba elefetro-šibke smeri (praksa zaželena, ni pa pogoj) Ad. 3. KV orodjar ali strojni ključavničar. Rok za sprejemanje prijav je 10 dni po objavi. Kandidati naj se prijavijo' pismeno splošni službi delovne organizacije: »ISKRA« tovarna antenskih naprav, 61360 Vrhnika, Idrijska cesta 42. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteku za sprejemanje prijav. Naloge zborov Naš klub 75 V letošnjem letu že drugič poteka nagradno tekmovanje za najboljši klub oziroma osnovno organizacijo ZSMS v naši občini, vključili pa smo se tudi v republiško tekmovanje. Upam, da tudi letos naši klubi delajo dobro, saj je eden naših klubov v lanskem letu zasedel odlično drugo mesto v republiškem tekmovanju v neenakih oziroma materialno slabših pogojih od drugih. Upajmo, da tudi v letošnjem letu oziroma sezoni 74/75 ne bomo igrali podrejene vloge v tem tekmovanju. Kako je letos v republiškem okviru organizirano tekmovanje oziroma kakšna je trenutna situacija, še ne vemo. Zato pa v občinskem okviru že lahko govorimo o klubih, ki so in še izstopajo s svojim delom. Zaenkrat lahko pohvalimo le manjše število teh. Poleg Vrhnike, Verda, Brezovice pri Borovnici izstopajo s svojim delom še Drenov grič, Blatna Brezovica in morda še Log. Ostali pa imajo še vedno težave z reorganizacijo, toda mislim, da se bodo do polletja tudi oni prebudili. Če bo eden ali več naših klubov v letošnji sezoni prodrl med boljše v Sloveniji, bo na Vrhniki tudi zaključna prireditev republiškega tekmovanja. Jakob Susman Pesem za 1. maj DELO Ko se zbudim in še nič ne čutim, prva je misel: DELO Preden zaspim in le še malo kaj čutim, ostane misel: DELO Ves dan je DELO na vrsti, vedno imam nekaj med prsti, in komaj čakam, da bo opravljeno. Stanovanje mora biti pospravljeno, perilo oprano, zašito in zlikano, v omari zloženo, lepo pospravljeno. Lačni želodci hočejo hrane, koliko truda to vzame, cel kup posode je treba pomiti in koliko drobnega dela še postoriti. Vse to je samo doma, še služba me čaka, služba, ki zahteva delo za dva, ali vsaj za človeka celega. In jaz! Kje sem ostala jaz ob tem delu? Kaj ob koncu dne, tedna in leta, meni navrže to slavljeno delo? Smisel življenja je v delu, to slišila sem že tolikokrat, da me je delo zares prevzelo! Toda sreča prislužena z delom, 'je kot roža ostala, srce pa včasih, vsaj včasih si zaželi, da zanj bi brez truda vzcvetela roža zlata. M. D. PROGRAM DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KS IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA DO JULIJA 1975, KI GA JE PRIPRAVILO PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE VRHNIKA Programi dela zborov zajemajo vse glavne naloge, ki jih bodo zbori obravnavali v skladu z njihovo pristojnostjo. Program vključuje zadeve oziroma odloke in druge splošne akte, ki jih bodo obravnavali skupščinski zbori do konca julija 1975. Prav gotovo pa se bo med skupščinskim delom samim pokazalo, da bo potrebno vključiti v obravnavo še nove zadeve oziroma predloge aktov, poročil, analiz itd. Zbori republiške skupščine imajo za prvo polletje 1975 obširen program, ki predvideva sprejem in vrsto novih — ali dopolnitev že obstoječih — zakonov, ki bodo naložili občinski skupščini nove naloge, ki jih bodo morale občinske skupščine obravnavati, razčlenjevati ali izvirno urejevati. Navajamo samo kratek povzetek programa dela vseh treh zborov občinske skupščine: 1. Področje organiziranja Izvršnega sveta in upravnih organov, ki ga je predlagal Izvršni svet. 2. Štipendiranje učencev in študentov —■ oziroma odlok o ustanovitvi sklada za štipendiranje učencev in študentov. Nosilec naloge je iniciativni odbor za podpis družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma za štipendiranje dijakov in študentov. 3. Gradnja šol in vzgojno-varstvenih ustanov. Obravnava realizacije programa za gradnjo šol in vzgojnovarstve-nih ustanov (oblikovanje predloga gradenj, ki ga obravnavajo zbori volivcev). Nosilec naloge je upravni odbor za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov, občinska izobraževalna skupnost, občinska skupnost otroškega varstva in Izvršni svet. 4. Proračun za leto 1975, smernice družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1975 in bilanca sredstev samoupravnih interesnih skupnosti občine in zagotavljanje pogojev dela le-teh. 5. Gradnja solidarnostnih stanovanj za delavce in druge upravičence. 6. Financiranje krajevnih skupnosti. 7. Obravnava analiz o uresničevanju osnovnih nalog na področju gospodarskega razvoja občine. 8. Izdelava smernic petletnega načrta razvoja občine od 1976—1980 oziroma obravnava prvih smernic za oblikovanje petletnega načrta občine. 9. Uresničevanje ustavnih določil o oblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti. Poročilo o ustanavljanju in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter ustanovitev novih SIS na področju, kjer še niso ustanovljene (ustanovitev iniciativnih odborov). 10. Združevanje — integracijski procesi v občini. Poročilo in ocene združevanja v občini, predvsem na področju gospodarstva. Politično oceno pripravi komisija za družbenoekonomske odnose občinske konference ZK ter Izvršni svet. 11. Delo skupščinskih organov in komisij za konstituiranje. 12. Uresničevanje ustavnih določil v občini. S sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij je potrebno oblikovati poročilo, v katerem je potrebno oceniti dosedanji razvoj ustavnega sistema na področju delegatskih odnosov v skupščinskem sistemu. 13. Oblikovanje poslovnika občinske skupščine in njenih teles. 14. Uresničevanje sklepov III. konference ZKS o socialni politiki. SO naj pripravi podrobno poročilo o uresničevanju sklepov III. konference ZKS o socialni politiki v občini na osnovi lastnega dela. V poročilu morajo podati politično oceno komite ObK ZK, komisija za družbenoekonom- ske odnose in drugi organi občinskih družbenopolitičnih organizacij ter komisija za ug°" tavljanje izvora premoženja. 15. Splošni ljudski odpor v občini. Potrebno je izdelati P°~ ročilo o uresničevanju nalog lZ obrambnih priprav na področji1 SLO in samozaščite v občim-Nosilec naloge je svet za ljudsko obrambo, izvršni svet in občinski komite ZK. 16. Uresničevanje zemljiške* komunalne in urbanistične p°" litike v občini. 17. Organizacijska, kadrovska in birotehnična shema občinske uprave, pravosodnih organov, milice, strokovnih služb, SIS in družbenopolitičnih organizacij. Potrebno je oblikovati poročilo o stanju in problemih na teh področjih ter oblikovati ustrezne predloge za reševanje problemov, vključno stanovanjskih zadev. 18. Prenos lastnine objektov družbenega standarda. Potrebno je oblikovati poročilo o stanju 'in problemih na področju objektov družbenega standarda in predlog sklepov o prem0" su pravice uporabe ustrezni«1 organom (SIS, KS, društva itd)- 19. Sprotno spremljanje lZ" vrševanja nalog na področju komunalne ureditve s posebnim poudarkom na rešitvi vprašanja vodovoda. Poročil0 mora vsaj trikrat v letu Prl" praviti Komunalno stanovanj' s ko podjetje. Pohod na Stol v počastitev boja Prešernove brigade februarja letos 30-letnica osvoboditve v temeljnih samoupravnih skupnostih Izvršni odbor občinske konference SZDL je imenoval odbor za proslave, ki naj bi vodil celotno koordinacijo in brig0 nad organizacijo proslav v občini. Še pesebno nalogo bo imel v letošnjem letu, ko praznujem0 30-letnico osvoboditve. Dog°" vorjeno je bilo, da mora bit1 letošnje leto še posebej bogat0 s proslavami, ki naj zajame]0 vse obdobje NOB in naš povoj' ni razvoj na vseh področji^ družbene aktivnosti. Političm1 mobilizator in nosilec proslav naj bo SZDL ob podpori vseh članov in organizacij, pred' vsem pa še samoupravnih °r" g a nov v temeljnih samouprav' nih skupnostih. Jože Sojer Izražaj m o medsebojno tovarištvo in solidarnost Po temeljitih in vsestranskih Pripravah ter ob najširšem sodelovanju članstva je bil v Beogradu od 17. do 20. decembra «■ kongres ZSJ. Najvišji delegatski dogovor delavskega razreda naše dežele, kongres najširše politične akcije delavskega razreda za uresničevanje Ustave in sklepov 10. kongresa ZSJ se je pričel s slovesno razglasitvijo tovariša Josipa Bro-Za Tita za častnega predsednika ZSJ. Tovariš Tito se je zahvalil za to priznanje ter imel °b tej priložnosti tudi krajši govor, ki so ga delegati z navdušenjem pozdravili. Tovariš Tito je poudaril, da naši ljudje °d tega kongresa veliko pričakujejo. Na njem naj bi se uveljavila nova zelo pomembna vloga sindikatov kot najširša organizacija samoupravi j a vcev, Vsega delavskega razreda v boju za uresničitev njegovega, z Ustavo določenega položaja in čedalje bolj izpopolnjena vloga v celotnem družbenem življenju. Ta organizacija naj, tako kot doslej, izraža in krepi enotnost interesov delavcev in njihovo solidarnost ter naj bo eden od važnih dejavnikov krepitve bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Sedmi kongres je med štiridnevnim plodnim delom v plenumu in komisijah kritično analiziral in povzel dosežke šestletnega delovanja sindikatov med kongresom ter sprejel sklepe, ki odločno nakazujejo aktualne in dolgoročne naloge Sindikatov, posebej še njihovo vlogo v organiziranju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi naše dežele v nadaljnjem boju za uresničevanje ustave ln stališč 10. kongresa ZKJ. klavni referat na kongresu — Sindikati in krepitev vloge delavskega razreda v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov je imel predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak. Podpredsednik sveta ^ušam Bogdanov je obrazložil Predlog novega statuta ZSJ, Uvodna izvajanja v kongresnih komisijah pa so imeli D j uro ^ekič (družbenoekonomski od-Oosi in sistem dohodka), Dra-goslav Mišić (politični sistem in razvoj sindikatov), dr. Boro Petkovski (izobraževanje in kulturno življenje delavskega razreda) ter Miodrag Vlahovič Niko Segota (komisija za Mednarodne zveze in sodelovanje ter zaposlovanje v tujini). Predsednik sveta ZSJ tovariš ^ika Špiljak je v svojem Uvodnem referatu poudaril, da ie bilo odbobje med VI. kongresom ZSJ, ki je bil julija 1968. leta in sedanjim kongresom med najbolj razgibanimi °bdobji našega revolucionar-nega razvoja. Število zaposlenih se je v tem času povečalo 2a 726.000 ali 21 "/o, a imamo kljub temu še vedno' velike in neizkoriščene rezerve v zmogljivostih, v majhnem številu izmen, v izgubljanju časa med čakanjem na delo. Prav tukaj, v organizaciji proizvodnje, "olj kakor v povečanem teles- nem naporu delavcev, so naše največje rezerve in naše največje možnosti v boju z inflacijo. Znano je, da sta učinek in kakovost naših delavcev v tujini večja kakor pri nas. Največkrat zaradi neustrezne organizacije dela. Ko smo nastopili, in to popolnoma upravičeno, proti socialnim razlikam, ki ne izvirajo iz dela, smo zašli v drugo skrajnost; najboljšim in najbolj pridnim smo onemogočili, da bi zaslužili kolikor morejo in tako smo se praktično, srečali s problemom uravnilovke in z vsemi njenimi negativnimi posledicami. Zasidralo se je pravilo, da morajo vsi, ki imajo enako kvalifikacijo ali enako delovno mesto in delovni staž, imeti tudi enake osebne dohodke, ne glede na razlike v delovnih rezultatih. Na VII. kongresu ZSJ, na katerem je delitev po delu ena izmed osrednjih tem sploh, je napovedan boj zaslužkom iz nedelavnosti. Sindikat mora braniti delavca pred brezdušnim ravnanjem birokracije, hkrati pa braniti delo pred brezdeljem, delavca pred delo-mrznežem itd. Treba bo tudi ustvariti take razmere, da bodo imele TOZD enake pogoje ustvarjanja dohodka ne pa, da enim kar »samo leti skupaj«, drugi pa z velikim trudom komaj životarijo. Poudaril je, da kongres sprejme stališče, da naj najprej v sleherni delovni organizaciji uvedejo kakovosten topli obrok. Sindikalna organizacija mora prevzeti odgovornost, da se to uresniči, kar bo prispevalo k boju za povečano storilnost, za zdravje itd. Sindikati se ne morejo zavzemati za zaposlenost za vsako ceno, še zlasti ne, ker bi to zaviralo povečevanje delovne storilnosti in dohodka, s tem pa tudi skupni razvoj v sedanji etapi. Bojevati se moramo za večje proizvodno zaposlovanje, za boljše izkoriščanje strojnih zmogljivosti in povečanje delovne storilnosti ter izkoriščanje vseh razpoložljivih rezerv v družbeni proizvodnji. Dejavnost sindikatov pri zaščiti interesov jugoslovanskih delavcev zaposlenih v tujini bo tekla v dveh smereh —■ in sicer doma z ustvarjanjem razmer za vrnitev delavcev in to s politiko zaposlovanja, ki je del ekonomske politike Jugoslavije, ter z razvijanjem sodelovanja s sindikati držav, v katerih naši delavci začasno delajo. Ob koncu je predlagal dopolnitev resolucije z naslednjim stališčem: »Delavci v združenem delu, povezani v sindikatu in v Zvezi sindikatov Jugoslavije, se pri svojem javnem delovanju v združenem delu in v družbenopolitičnem življenju med seboj dogovarjamo s »tovariš« oziroma »tova-rišica«. S tem izražamo medsebojno tovarištvo, solidarnost in povezovanje te svoje pripadnosti s samoupravno socialistično družbeno ureditvijo. Zato se bomo trudili, da besed »go- spod« oziroma »gospa« ne bi več uporabljali v našem javnem življenju.« S sprejemom trinajstih kongresnih resolucij in novega statuta Zveze sindikatov Jugoslavije je 20. decembra VII. kongres ZSJ, delegatski dogovor jugoslovanskega delavskega razreda na najvišji ravni, zaključil svoje štiridnevno delo. Kongresa se je udeležilo okoli 1.300 delegatov. Priso stvovali pa so mu tudi vidni revolucionarji in veterani sindikalnega in delavskega gibanja, člani predsedstva SFRJ, predsedstva SK ZKJ, skupščine SFRJ, zveznega izvršnega sveta, zvezne konference SZDL Jugoslavije pa tudi 130 predstavnikov sindikalnih organizacij iz 100 dežel vsega sveta. Za predsednika novoizvoljenega sveta ZSJ, v katerega so republiški kongresi in pokrajinske konference sindikatov delegirali 144 članov so izvolili ponovno Mika Špiljka, za podpredsednika Dušana Bogdanova in Djura Vekiča, za sekretarje pa Mustafa Pljakiča, dr. Boro Petkovskega, Miodra-ga Vlahoviča, Vidoja Mitrovi-ča in Andreja Grahorja. V delu VII. kongresa je sodelovalo 1.415 delegatov, med njimi tudi 113 članov sveta in nadzornega odbora, ter 43 izvoljenih predstavnikov naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. Iz TOZD IUV VRHNIKA je bil delegat na kongresu tov. Borut Vrhovec, delavec pri struženju v strojni obdeloval-nici. Nismo še izpolnili obveznosti do doma borcev NOV in mladine v Kumrovcu Čeprav je dom že zgrajen in izročen svojemu namenu, še nismo izpolnili naše obveze, ki znaša 105.000 din in dolgujemo še 11.453,80 din, kar pomeni, da smo obveznost izpolnili le 89 %. Prosimo vse tiste, ki niso vplačali dogovorjenega zneska, da to nemudoma store! Jože Sojer Obisk iz občine Vič-Rudnik 28. marca so predstavniki občine Vič-Rudnik obiskali našo občino na povabilo Izvršnega sveta občinske skupščine. V več kot štiriurnem razgovoru smo ugotovili, da obstajajo nekateri skupni problemi, pri katerih moramo zavzeti enotno stališče in skupno nastopanje. Lotili smo se vprašanja gradnje avtoceste Vrhnika —Ljubljana, gradnje letališča, ki naj bi bilo na področju naše in viške občine ter komunalno urejanje mejnih naselij. Dogovorjeno je bilo, da bomo sodelovanje med občinami še nadaljevali. Jože Sojer Osrednja proslava občinskega praznika bo 4. maja v gasilskem domu v Ligojni ob 10. uri SZDL Borovnica Dobro organizirani Vsekakor je danes eno najpomembnejših vprašanj v tem, kako bomo tudi v bodoče organizirali krajevne organizacije Socialistične zveze. Pri iskanju najprimernejših rešitev se moramo nedvomno usmeriti tako, da bomo v delo organizacije pritegnili najširši krog občanov. Prav zato so koristna dosedanja prizadevanja v KS, ki iščejo decentralizacijo organizacije z oblikovanjem pododborov Socialistične zveze v ožjih območjih kot so volilne enote, zaselki, vasi in podobno. In med že nekaj časa tako organizirane vsekakor sodi krajevna konferenca SZDL v Borovnici. Dopisujte v Naš časopis SZDL na območju KS Borovnica je v svojem koordinacijskem odboru, ki je bil ustanovljen leta 1972, prišla do spoznanja, da tak kot je na tako širokem področju ne more uspešno delovati. In odločili so se, da bodo ustanovili vaške odbore po vaseh in zaselkih. Ti so se res formirali leto kasneje na Bregu, Dolu, v Kotih, na Pokojišču in v Borovnici. Istočasno so se tudi domenili, da predsedniki teh odborov sestavljajo Izvršni odbor SZDL Borovnica. S tem naj bi bila zagotovljena najkrajša pot obveščanja prebivalcev o vseh nalogah, ki jih postavlja občinski Izvršni odbor SZDL. In uspehi so bili vidni že takoj pri izpeljavi referenduma in pri formiranju same KS. Za predloge same konference KS pa je bil formiran tudi koordinacijski odbor v katerega so vključili vse družbenopolitične organizacije na tem področju in tako skupno pripravili predloge za samo konferenco. Od ustanovitve nove KS v začetku 1974. so vse naloge reševali skupno. Po principu vaških socialističnih odborov so ustanovili tudi vaške odbore KS. S tem se je samo delo KS in SZDL poenostavilo in vsak občan je na svojem teritoriju obveščen o vsem, kar je pomembnega. Ti skupni odbori KS in SZDL so tudi nosilci vseh planov in načrtov akcij na svojem območju. Odnos SZDL in KS je v Borovnici torej tak, da k vsaki akciji pristopijo le s seznanjenjem obeh. Če pa je akcija širšega pomena, pa sodelujejo v njej tudi ostale družbenopolitične organizacije, sindikati in društva. Konferenco SZDL — ustanovljeno v preteklem letu, ka- tero sestavljajo vsi vaški odbori SZDL in predsedniki družbenopolitičnih organizacij — pa so dopolnili tako, da so vanjo vključili še sindikate (6 delegatov), delovne organizacije in društva (8 delegatov), družbenopolitične organizacije (6 delegatov) ter ostalih 15 delegatov, ki jih izvolijo na zboru občanov. Člani vaških odborov so tudi pobudniki, da se pri vsaki pomembni akciji ustanovi koordinacijski odbor in pa imenujejo nosilci raznih akcij npr. gradnja in vzdrževanje cest ter vsa ostala vzdrževalna dela v posameznih naseljih, postavitev TV stolpa v sodelovanju s KS, kjer je bilo opravljenih nad 2000 prostovoljnih delovnih ur in kjer so občani zbrali nad 14 milijonov dinarjev, sredstva pa so prispevale tudi delovne organizacije. Prav tako je bil lansko leto ustanovljen tudi koordinacijski odbor za izgradnjo nove transformatorske postaje v Brezovici kjer bodo polovico sredstev prispevali občani, polovico pa KS. Podobna akcija pa teče tudi na Dolu saj obstaja velika potreba po tem, da dobe Laze poseben električni vod. Prav tako pa je bila prav SZDL ob zaostritvi položaja na Bližnjem Vzhodu pobudnik za oživitev samega odbora SLO, ki je pripravil vse potrebno za umik starejših prebivalcev in mater z otroci. Velika naloga, fci pa še stoji pred SZDL Borovnica pa je tudi nuđenje celotne podpore odboru za izgradnjo šol in VVZ, saj se SZDL zaveda svoje odgovornosti pred občani ob tako pomembni akciji, ki se je rodila z referendumom. T. H. Na podlagi zakona o financiranju in graditvi stanovanj, na podlagi družbenega dogovora o določitvi dela sredstev, ki se združujejo pri poslovni banki in 7. člena pravilnika o uprav- ljanju z družbenimi sredstvi za usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Vrhnika razpisuje zbor vlagateljev za območje občine Vrhnika 2. natečaj za posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj in posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini ali za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš Skupna razpisna natečajna vsota znaša 2,120.000 din Od te vsote se izloči 1,950.000 din za posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, ki jih lahko najemajo temeljne ali druge organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, društva in druge organizacije, ki združujejo sredstva pri poslovni banki za stanovanjsko graditev po družbenem dogovoru; 170.000 din za posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini ali za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ki jih lahko dobijo delavci, zaposleni v organizacijah, ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev. Organizacija lahko dobi posojilo za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj pod naslednjimi minimalnimi pogoji glede lastne udeležbe, odplačilne dobe in obrestne mere: Če znaša povprečni osebni udeležba orga-dohodek na zaposlenega nizacije pri na glede na povprečni OD v SR Sloveniji i/, kupu od odkupne cene najmanj °/i ZNAŠA Odplačilna doba posojila največ let najnižja obrestna mera letno "/o do 100 30 20 3,0 nad 100 do 110 35 20 3,5 nad 110 do 130 40 20 4,0 nad 130 do 150 50 15 4,0 nad 150 do 170 60 10 5,0 nad 170 70 10 6,0 Kupec etažnega stanovanja lahko dobi iz družbenih sredstev posojilo pod naslednjimi minimalnimi pogoji na lastno udeležbo, odplačilno dobo in obrestno mero: Če je znašal v preteklem letu povprečni mesečni dohodek na družinskega člana din udeležba kupca v odnosu na kupno ceno za standardno stanovanje •/. ZNAŠA Odplačilna doba,posojila največ let najnižja obrestna mera letno % do 1.300 40 24 3,0 nad 1.300 do 1.430 45 22 3,5 nad 1.430 do 1.560 50 20 4,0 nad 1.560 do 1.690 55 18 4,,5 nad 1.690 do 1.820 60 16 5,0 nad 1.820 do 1.950 65 14 5,5 nad 1.950 do 2.080 70 12 6,0 nad 2.080 75 10 6,5 Graditelj individualne stanovanjske hiše lahko dobi iz družbenih sredstev posojilo pod naslednjimi pogoji glede na lastno udeležbo, dobo in obrestno mero: Ce znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu din udeležba graditelja individualne hiše v odnosu na kupno ceno za standardno Z N A 9 A Odplačilna doba posojila največ let najnižja obrestna mera letno % stanovanje •/i do 1.300 50 24 3.0 nad 1.300 do 1.4,30 55 22 3,5 nad 1.430 do 1.560 60 20 4,0 nad 1.580 do 1.690 65 18 4*5 nad 1.690 do 1.820 70 16 5,0 nad 1.820 do 1.950 75 14 5,5 nad 1.950 do 2.080 80 12 6,0 nad 2.080 85 10 6,5 Prosilci pod točko a imajo pri odobravanju posojil prednost. Povprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva se dokazuje na način, kot je predpisan v odloku o delni nadomestitvi stanarine. Organizacije morajo k vlogi za posojilo priložiti naslednjo dokumentacijo: a) srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; b) potrdilo oziroma izjavo, da bo posojilo porabila za nakup ali gradnjo stanovanj v skladu z občinskim programom stanovanjske graditve in predpisanimi stanovanjskimi standardi; c) . izjavo, da se obvezuje, dati stanovanje takim delavcem, katerih osebni dohodek je pod povprečjem osebnih dohodkov v organizaciji in katerih povprečni in osebni dohodek ne presega več kot 20 %> povprečni osebni dohodek v občini Vrhnika. d) sklep organa samoupravljanja o najetju kredita ter o načinu in kritju udeležbe; e) izračun povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji iz rednega delovnega časa po zaključnem računu za leto 1974; f) dokazilo o kreditni sposobnosti organizaoije in sposobnosti poikritja lastne udeležbe. Prednost pri dobivanju posojila za gradnjo ali nakup najemnih stanovanj iz družbenih sredstev imajo organizacije, ki izločajo in združujejo sredstva za stanovanjsko graditev v viš- jem odstotku kot je določeno v sklenjenem samoupravnem oziroma družbenem dogovoru. Prednost iz prejšnjega odstavka dokazuje organizacija z ustreznim potrdilom SDK na podlagi podatkov iz zaključnega računa za preteklo leto. Posamezniki (prosilci) morajo k vlogi za posojilo' priložiti: a) izjavo' o skupnih dohodkih gospodinjstva v letu 1974, dokazano z ustreznimi dokumenti (potrdila delovnih organizacij o višini osebnih dohodkov za vse zaposlene družinske člane); b) potrdilo, da ima delovna organizacija, kjer je prosilec zaposlen, izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih problemov; c) pristanek delovne organizacije, kjer je prosilec zaposlen, da se strinja z dodelitvijo kredita prosilcu; d) uradno potrdilo o zagotovljeni lastni udeležbi pri najetju posojila; e) overjen prepis gradbenega oziroma lokacijskega dovoljenja (za individualno gradnjo) ali preliminarno pogodbo o nakupu stanovanja; f) če koristi družbeno najemno stanovanje, mora prosile* priložiti izjavo, da ga bo izpraznil v sporazumno določenem roku in ga izročil imetniku razpolagalne pravice; g) družinski list, ki ga izda pristojni upravni organ občini Natečaj velja do 20. maja 1975, po tem roku prispelih vlog zbor vlagateljev ne bo upošteval. Vse ostale informacije dobite lahko pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnikai ki ima poslovne prostore Na klisu, blok B/l, vsako sredo od 13. do 17. ure. Vloge, dopolnjene z vso p0' trebno dokumentacijo, zbira Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika, Na kliSU, blok B/l. O izidu natečaja bomo vse prosilce pismeno obvestili. ZBOR VLAGATELJEV Občani! Oglejte si maketo nove športne hale, knjižnice s čitalnico in maketo novega trga Ivana Cankarja. Maketa je razstavljena v trgovini s pohištvom na Vrhniki ob Tržaški cesti Odlikovanja Program prireditev RD za teritorialce Vrhniška znamenitost izpred desetih let 26. februarja leto« je bila v Ljubljani priložnostna slovesnost ob podelitvi odlikovanj pripadnikom teritorialnih enot. Slovesnosti se je poleg odliko-vancev in gostov udeležil tudi poveljnik Glavnega štaba SR Slovenije za splošni ljudski odpor generalpolkovnik Rudolf Hribernik- S varun. Med odlikovanimi so bili tudi pripadniki vrhniške partizanske enote in sicer Jože Bla-žič, ki je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Rado Gantar, Franc Leben, Ivan Mole in Miro Pajsar pa so prejeli medalje za vojaške zasluge. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo! Občinsko poveljstvo partizanskih enot Vrhnika Tudi vrhniška Ribiška družina se bo s svojim sodelovanjem vključila v program prireditev ob počastitvi 30-letnice naše osvoboditve, 6. maja — občinskega praznika, proslave dneva mladosti in proslave 20-letnice ustanovitve in delovanja RD Vrhnike-4. maja bo organizirano prvenstveno družinsko tekmovanje v počastitev občinskega praznika v troboju — suhe discipline i11 lovu rib s plovcem pri Domu ribičev »SULEC« v Sinji Gorici (od 7. do 13. ure). Ob 15. uri bo slavnostni govor in razkritje družinskega prapora ob 20-letnici ustanovitve in delovanja RD Vrhnika. Sledila bo podelitev odlikovanj in priznanj zaslužnim članom. Ob 16-uri pa bo razglasitev rezultatov prvenstvenega družinskega tekmovanja, podelitev diplom in primernih daril za člane, mladince, pionirje in pionirke. 25. maja bo pionirsko — mladinsko tekmovanje v počastitev dneva mladosti pri Domu ribičev »SULEC«, kjer bo potekalo tekmovanje od 7. do 13. ure v troboju — suhe discipline. Tekmovanje se bo zaključilo ob 15. uri z lovom s plovcem. Ob 16. ur1 bo razglasitev rezultatov, podelitev diplom in primernih daril- 14. junija bo skupna proslava 20-letnice ustanovitve in delovanja Ribiških družin VRHNIKA, BARJE, VEVČE in DOLOMITI. 9. avgusta bodo organizirali tradicionalno ribiško veselic0 prav tako pri Domu ribičev v Sinji Gorici od 16. ure dalje. 7. septembra pa bo meddržavno tekmovanje v lovu rib s plovcem za prehodni članski in mladinski pokal RD VRHNlK^ v Bajerju pri Opekarni. TRI Oh takšna zima! Sneg, kje si?! Ta vroča želja mladih in sta-r'h smučarjev se noče in noče uresničiti. Športne dejavnosti in rekreacije željnih občanov pa to ni ustavilo in obljubljeno tekmovanje sindikalnih mladinskih in ekip KS je steklo. V naši občini torej vsak te-°-en streljamo, podiramo keg-in. šahiramo. Prizadevni organizatorji imajo tako polne r<>ke dela. V želji, da bi se tekmovanja lahko udeležilo čim več naših občanov, smo pravila spremenili tako, da lahko ^deluje vsak naš občan. Ob j-em pa vabimo vse, ki imajo kakršenkoli predlog ali domis- lico, da bi se naše delo izboljšalo, naj se oglasijo v naši pisarni v prostorih ŠD Partizan na Vrhniki in nam jih razložijo. Veseli ga bomo. Šahisti so prvi del tekmovanja — kvalifikacije za finale — že končali. Prijavilo se je 24 ekip. Pred tekmovanje je potekalo po skupinah in rezultati so tu: skupina [• OOZSMS Borovnica 18,5 točke Vojna pošta C 12,5 točke 3- Vojna pošta B 12 točk *■ TOZD Igrad grdb. B 7 točk OOZSMS Stara Vrhnika 7 točk • ekipa ni sodelovala 2- skupina TOZD Usnjarna A 18 točk 2- Vojna pošta D 16 točk 3' KS Stara Vrhnika 14 točk *• TOZD Igrad gradb. C 2 točki • in 6. ekipa sta udeležbo odp)vedali 3- skupina *• KS Vrhnika (šola J. Mrak) 18 točk LIKO Skupne službe 13,5 točke 3- TOZD Igrad gradb. 12,5 točke *• TOZD Usnjarna B 12 točk • in 6. ekipa sta udeležbo odpovedali 4- skupina *■ Komanda 5312 '■ Vo,jna pošta A 18,5 točke . 17,5 točke 3- Postaja milice 12 točk 5. in 6. ekipa so sodelovanje odpovedale Ekipe so odpovedale udelež-^ Predvsem zato, ker je tekmovanje potekalo ob delavni-popoldan (ponedeljek in če-trtek). v finalni del sta se uvr-stili po dve ekipi iz vsake skupine. Vsako nedeljo dopoldan pa je v dvorani Mladinskega doma na Vrhniki streljanje po pripravljenem razporedu. Tekmuje 23 ekip. Doslej so najboljše ekipe razvrščene takole: TOZD LIKO Verd '• Vojna pošta B KS Stara Vrhnika A 977 krogov 963 krogov 959 krogov TOZD Igrad gradb. A 872 krogov TOZD LIKO Skupne službe 835 krogov TOZD Tovarna vrat Borovnica 786 krogov TOZD Usnjarna A 749 krogov Večji pomen rekreacije Sodelujejo pa še ekipe: KS btara Vrhnika B in C, Postaja milice, KS Bevke A in B, TOZD •Sftolit A, B in C, TOZD Sava UI Kranj, OOZSMS Borovca, TOZD Igrad gradbeništvo B- TOZD Usnjarna B, Vojna Pošta C, OZD šole Ivana Can-*arja, TOZD Iskra Antene, °°ZSMS Mercator, TOZD Krnetijska zadruga. ^OZD Usnjarna A OZD Kovinarska ^OZD Mantova i0zD Usnjarna B Sodelujejo pa še ekipe: KS ^ara Vrhnika, KS Bevke, i,°ZD Iskra Antene, TOZD Fenolit A, B in C, Vojna pošta 1, štirimi ekipami, obrtniki, vr°ZD Sava III — Kranj, OZD *ole Ivana Cankarja, TOZD Hfrad. gradbeništvo, TOZD Us- 483 kegljev 42 ribic 479 kegljev 35 ribic 470 kegljev 50 ribic 442 kegljev 63 ribic Prijave za ta del tekmovanj so zaključene. Vabimo pa vse, ki želijo tekmovati, da se prijavijo na naslednja tekmovanja, ki jih bomo razpisali. Kegljanje pa poteka ob sobotah dopoldan na kegljišču v Mantovi. Prijave smo zaključili že februarja in imamo že tudi nekaj rezultatov: SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA ŠPORTNE REKREACIJE IN TELESNE VZGOJE V OBČINI VRHNIKA Program sporne rekreacije je sestavni, vsebinsko in organizacijsko povezani del programa celotne telesne kulture. Psihološko, sociološko, biološko in fiziološko stanje celotne družbe nalaga športni rekreaciji odgovorne naloge. Najpomembnejše so, ureditev možnosti sprostitve, zmanjševati osamljenost, ki postaja z vse večjo industrializacijo in urbanizacijo vse bolj zaskrbljujoča itd. Uresničevanje teh nalog zagotavlja dvig delovnih, ustvarjalnih in obrambnih sposobnosti našega delovnega človeka. Mnogo prizadevanj pa bo propadlo, če celoten razvoj ne bo spremljala odgovarjajoča propaganda in pa zagotovljeni pogoji kot so objekti, kadri, organiziranost. Dnevna športna rekreacija naj bi potekala po treh kanalih: — v okviru društev Partizana, delovnih organizacij in športnih organizacij — potrebno je posredovanje osnovnih navodil za izvedbo tekmovanj in pa potrebna je pomoč pri najemanju objektov in pri organizaciji — občinske sindikalne športne igre morajo postati redne, množične in raznovrstne Občasna športna rekreacija: V okviru te je potrebno označiti, izmeriti 'in testirati potrebne objekte, kot so kondlcij-ske steze za: — tek 2400 m — kolesarsko progo — progo za hojo — plavanje — smučanje Organizirati je treba tudi TRIM center za izposojanje rekvizitov (ob TRIM stezah, na Ulovki, pri bazenu), urediti TRIM kabinete vsaj v večjih KS (Vrhnika, Borovnica, Log). Z zdravstvenimi ustanovami pa se je potrebno dogovoriti o formiranju »skupin zdravja«, na primer za srčne bolnike. NOSILCI NALOG Krajevne skupnosti so pomemben nosilec in pobudnik organizacije telesno-kulturne dejavnosti. V okviru teh naj se ustanove odbori, centri, aktivi za rekreacijo občanov. KS so dolžne v svojih statutih opredeliti telesno kulturo. Društvo Partizan in športne organizacije TUD Partizan je nosilec organizirane rekreacije vseh kategorij občanov v KS. Prav tako pa se morajo ustanavljati tudi TRIM sekcije za bivše aktivne športnike, simpatizerje, funkcionarje, družine tekmovalcev itd. Šole, VVZ, delovne organizacije in organizacije ZSMS Potrebno je zagotoviti odprtost šolskih objektov za telesno kulturo. Skrb za športno rekreacijo mora biti opredeljena v statutih in programih samoupravnih organov; sindikati pa naj bi bili iniciatorji, izvajalci in po potrebi tudi načrtovalci dejavnosti. Uspešnost telesne kulture pa je treba meriti ne s tekmovalnimi uspehi, ampak z obsegom vključenih delavcev in občanov. SLO in JLA V okviru programa usposabljanja za splošni ljudski odpor je treba vnesti tudi programe telesnega usposabljanja. To pa lahko odbori SLO dosežejo tudi s sodelovanjem pri zagotavljanju možnosti organizirane ali usmerjene rekreacije. Zdravstvene ustanove Pri programiranju športne rekreacije se zelo pogreša podpora zdravnikov. Vsekakor je potrebno v program dela vključevati tudi zdravnike kot aktivne sodelavce. Za »zlato puščico« Na tekmovanju so sodelovali strelci SD: Vrhnika, Stara Vrhnika, Bevke in Borovnica. To tekmovanje je bilo obenem tudi kvalifikacija za republiško tekmovanje za »zlato puščico«. njarna C, KS Vrhnika, TOZD Obrtni center. Poročila s tekmovanj bomo še posredovali. Vam, dragi bralci, pa med tem časom še nekaj za premislek: »Čim težji si, tem raje sediš in tem bolj se rediš!« D. P. Glede na dosežene rezultate so strelci zasedli mesta: 1. mesto GUTNIK FRANC 524 krogov 2. mesto GROM FRANC 519 krogov 3. mesto GROM MARJAN 508 krogov 4. mesto SAJOVIC ANTON 501 krog 5. mesto GROM BOGDAN 497 krogov 6. mesto GUTNIK JANEZ 496 krogov 7. mesto GROM JANEZ 486 krogov 8. mesto SLABE BOJAN 483 krogov 9. mesto KRZIČ GABRIJEL 483 krogov 10. mesto KROMPIČ SLAVKO 482 krogov Občinski prvak GUTNIK FRANC ima pravico za nastop na republiškem prvenstvu za »zlato puščico«. 1. seja IO TTKS Na 1. seji IO TTKS Vrhnika januarja letos so bili po daljši razpravi sprejeti predlogi akcij ob proslavi 30-letnice osvoboditve. TTKS si bo prizadevala v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in telesno-kulturnih organizacijah doseči čim večjo udeležbo na pohodu po poteh partizanske Ljubljane. V akcijo »Naučimo se plavati« bodo skušali vključiti kar največje število starejših občanov. V ta namen se bodo povezali z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in republiškim štabom za to akcijo. Prav tako pa bodo ustanovili tudi občinski štab za akcijo »Naučimo se plavati«. Ob zaključku TRIM tekmovanja bodo organizirali slovesen zaključek ob razglasitvi rezultatov in podeljevanju nagrad. Ob tej priliki bodo povabili nekaj slovenskih športnikov in športnih delavcev. Prav tako pa si TTKS tudi prizadeva, da bi proglasitev športnika leta letos prenesli na Vrhniko. Na tej seji so tudi poudarili, da športne organizacije na Vrhniki vedno bolj čutijo pomanjkanje pokritega objekta za telesno vzgojo' in rekreacijo, pa tudi v osnovnošolskem pouku se že nekaj let kaže potreba po novi telovadnici. Zato bo TTKS pripravila ves potreben material, s katerim bo zahtevo po novem športnem objektu argumentirala pred široko javnostjo. Skupščina TTKS pa bo morala razpravljati tudi o stopnji prispevka od bruto osebnih dohodkov za telesno kulturo. Ugotavljajo, da bi za funkcionalno izvrševanje nalog zadostovala stopnja 0,60, kar pomeni znižanje v odnosu na lansko leto. Za investicijsko vzdrževanje in novogradnjo pa bo potrebno poiskati še dodaten vir financiranja. Na seji so tudi sklenili, da prve dotacije v letošnjem letu prejmejo KK TANKIST za tekmovanja v conski ligi, ŠAHOVSKO DRUŠTVO Vrhnika za dopisno šolanje in ure ter NK USNJAR za funkcionalne izdatke. Izleti PD v letošnjem letu MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA je že izdelal seznam izletov v letošnjem letu. Seveda si pridržujejo pravico spremeniti datum izletov zaradi vremenskih neprilik ali drugih nevšečnosti, o čemer pa nas bodo pravočasno obvestili. 13. april 20. april 18. maj 15. junij 4.—6. julija 1.—7. avgusta 7. —14. avgusta 8. september 12. oktober 7. december Francljev pohod na Planino izlet na Krim izlet na Snežnik izlet na Storžič izlet na Krn tabor za planince pionirje v Zadnjici tabor za mladince in člane v Zadnjici dan planincev —■ izlet na Cemšeniško planino izlet v neznano izlet na Gorjance Na izletih je tudi veselo Ob robu Varstvo okolja O skrbi za varstvo okolja je bilo v zadnjem času veliko napisanega. Onesnaževanje okolja je doseglo tako stopnjo, da sta s svojimi določili posegla vmes tudi ustava in zakon. Priznati moram, da vrhniški občani v tej skrbi nismo preveč prizadevni. Opozoril bi rad samo na črna odlagališča smeti in odpadkov, ki jih je izredno veliko na gozdnih jasah, gozdnih poteh, ob robu cest in potokov ipd. Ne glede na star pregovor, ki naj bo v premislek prizadevnim čistilcem stare šare: »Kjer se osel valja, dlako pusti,« se sprašujem, kaj so storili pristojni organi za kaznovanje takih kršilcev, ki z odlaganjem odpadkov na najbolj neprimernih mestih ne kažejo samo svoj etični odnos do narave, ampak tudi svojo primitivno srčno kulturo. Čeprav ne živimo v družbi, kjer bi veljalo načelo »zob za zob-, menim, da bi ostro kaznovanje enega storilca bilo v premislek vsem ostalim potencialnim storilcem. Storilce pa niti ni tako težko ugotoviti, saj dostikrat dobesedno pustijo svoj naslov na črnem odlagališču (npr.: že dostikrat sem na takem odlagališču opazil že zdavnaj odslužen šolski zvezek s polnim imenom in priimkom). Naj naštejem le nekaj takih ogledal naše kulture: ob vojaški poti, v Zadnjih dolinah, ob začetku poti v Stari mlin itd. Niti najmanj ne v opravičilo črnim odlagalcem pa vendar menim, da bi osnovanje odkupne postaje podjetja DINOS na Vrhniki pripomoglo k izboljšanju situacije. Dobro delo, ki naj bi služilo vsem za zgled, pa bi opravila tudi vrhniška osnovnošolska mladina, ki bi ob kakšnem prostem dnevu izvedla množično akcijo za čiščenje okolja s pomočjo orodja in mehanizacije vrhniških podjetij. S. M. Šah V februarski številki smo zapisali, kako priljubljena postaja šahovska igra tudi med mladimi. Še posebej pa smo omenili učenca osnovne šole Janeza Mraka — Branka Malner-šiča in Leona Gostišo, ki že sodelujeta na turnirju v dopisnem šahu. Danes pa objavljamo zapis partije, ki jo je odigral naš vrhniški Fischer — Leon Gostiša s Kovačevičem. L. Gostiša — I. Kovačevič dopisna partija — Damski gambit 1. d4 d5 2. c4 e6 3. Sc3 Sf6 4. Lg5 Sb8 d7 5. Sf3 Le7 6. e3 c6 7. Dc2 0-0 8. Tel h6 9. Lf4? (pravilno je Lh4) Sh5 10. Lg3 Te8 11. a3 (beli sedaj grozi 12. cd5. Črni bi že moral igrati dc4 ali pa Sg3:) 11. ... a6? 12. dc5 Sg3 (Na cd5 13. Sd5:!) 13. de6H V Fischerjevem stilu! 13. ... Shl:? (boljše je Sfl:) 14. ef7H Beli udarja kot s kijem! 14. ... Kh8 (Na Kf7: gre Lc4 + ) 15. Dg6 grozi f7e8D. Tf8 16. Ld3 Sf6 17. Se5! Črni se vda, ker ne more preprečiti mataali izgube dame. Na 17. ... Tf7: gre 18. Sf7:+ in dama pade. Drugače pa grozi Dg6— h7+ pa na Sh7 beli daje mat s Sg6. Na 17. ... Dd6 18. Se4 in zopet nima obrambe. Kdaj -čez koliko časa O pripombah, ki jih imajo Vrhničani čez Blagovnico, raje ne pišem; zato pa sem povprašala poslovodjo te trgovine, kdaj se bo stanje, kakršno vlada danes pri konfekciji, metrskem blagu in vsem podobnem, izboljšalo. Povedal mi je, da imajo z Mercatorjem že nekaj let sklenjeno pogodbo, da bodo do leta 1975 na Vrhniki zgradili novo Blagovnico. Ker pa tudi to trgovsko podjetje nima dovolj obratnih sredstev, se bomo Vrhničani — kar se tiče nove Blagovnice — še za nekaj let pod nosom obrisali, hodili kupovat v Ljubljano tudi malenkosti ali pa se bomo morali zadovoljiti kar »s tastaro šta-cuno«, za katero pa pravijo, da jo bodo v kratkem preuredili, modernizirali. Letni promet znaša v vrhniški Blagovnici približno 700 milijonov. In še to so mi zatrdili, da konfekcija pri njih sploh n1 dražja kot v Ljubljani, saj J° dobe že po prodajni ceni, le za metrsko blago pa sami postavljajo cene in tudi te niso veliko višje — v nekaterih prime' rih celo nič — od cen v Ljubljani. T. H. ZAHVALA ZA DARILA OB DNEVU ŽENA Vaščanka iz Sinje Gorice se v imenu vseh žena toplo zahvaljuje Mladinski organizaciji in Krajevni skupnosti Sinja Gorica, ki je finančno podprla akcijo, da so mladi na ta dan lahko obiskali in obdarili vse nad 60. let stare občanke v Sinji Gorici. Pobudnik akcije pa je bila KO SZDL Sinja Gorica in mnoge žene so bile prijetno presenečene in zato še enkrat vsem iskrena hvala! Vrhniška kronika Od 1. februarja do 15. marca Umrli: CERK JANEZ — 61 let — Borovnica (upokojenec) ULAGA URŠULA — 87 let — Laze (gospodinja) STRAZlŠAR JANEZ — 67 let — Lašče (kmečki delavec) KRANJ C ANA — 70 let — Ohonlca (gospodinja) NOVAK FRANČIŠEK — 73 let — Mala Ligojna (kmet) DROBE2 MARIJA — 74 let — Vrhnika (osebna upokojenka) JESENKO MARIJA — 60 let — Vrhnika (gospodinja) MARKELC FRANČIŠEK — 75 let — Vrhnika (upokojenec) SLADIC VINKO — 86 let — Vrhnika (upokojenec) ANZELJC ANTON — 84 lat — Vrhnika (kmečki upokojenec) GERBEC MIHAEL — 70 let — Lukovica (kmet) KAUČIČ AVGUST — 52 let — Vrhnika (krojaški mojster) VERBIČ FRANČIŠKA — 85 let — Vrhnika (socialna podpiranka) GRAMPOVČNIK FRANČIŠKA — 76 let — Vrhnika (osebna upokojenka) Poroke: V mesecu februarju so bile 4. V prvi polovici marca pa prav tako 4. Gobarji___ Zimsko presenečenje Letošnja zima je bila tudi za gobarje presenečenje. Nihče P1 pričakoval, da bi že v januarju rasle gobe. Sredi januarja Pa smo na TV zaslonih videli gobe, ki jih je nekdo nabral nekje Ha Dolenjskem. To mi je bila spodbuda, da sem se odpravil v gozd> kajti tudi sam sem že pomislil, da so ugodni pogoji za ra^ marčevk. Prvič jih nisem dobil. Ko pa sem šel tja drugič 1. februarja' sem jih že nabral za skromno kosilo. Nekateri strokovnjaki so menili, da je bila to vsa bera mar' čevk za letošnje leto, pa so se tudi v tem ušteli, kajti čez mesec dni jih je bilo še več kot prvič v januarju. Še posebno presene' čenje pa so gobe na sliki, nabrane 15. februarja v Celarjih nad Podlipo. Nabral jih je tamkajšnji domačin. Kot kaže, bo treba gobarske priročnike z ozirom na letošnJ0 zimo nekoliko popraviti in za nekatere gobe navesti drugačna obdobja za njihovo rast. Janez PEČAR Kes pravo srečanje! Tekmovanje atletov Atletika — kraljica športov je zaradi neprimernih terenov "i »objektov v gradnji« bila zadnja leta na Vrhniki precej zapo-stavljena. Na enem od svojih sestankov pa so se učitelji telesne Vz8oje iz Vrhnike, Logatca in Brezovice dogovorili, da bodo s tem Prekinili in so organizirali zimsko prvenstvo v atletiki v dvoranah. Prvo tekmovanje je bilo na Brezovici, kjer smo si tudi lahko ogledali njihovo svetlo, lovo telovadnico. Drugi del tekmovanja pa sme 7. marca ^Peljali pionirji Cankarjeve Solejin člani SSD Ivana Cankarja. Tovariši učitelji so bili s&dniki, merilci, računarji, mi Uc&nci pa smo jim pomagali. * prepolni telovadnici je bil naJPrej na vrsti tek na 20 m na ^Padanje. Navijači, ki jih je ■% na obeh straneh telovadnice vse polno, so bili tako S'asni, da jih je bilo treba nekajkrat celo utišati. Vzporedno je potekalo tek-m°vanje v skoku v daljavo. Tu ni bilo direktnih dvobojev, to-|~a fige smo vseeno stiskali, da i naš predstavnik dosegel Najboljši rezultat. Tisti, ki najbolje združujejo sPretnc st in moč, so se pomerili v Plezanju na 5 m. Ob burnem svijanju se je pokazalo, da tud-i tekmovalni duh včasih 'nalce spi. Janez iz Borovnice !e ob drugem plezanju (za tret-Je mesto) plezal bolje (6,0) kot z zmagovalec Lado iz Dolnjega Logatca, ki pa se je izkazal že pri prvem poskusu (6,4). Najsrečnejša tekmovalka je bila prav gotovo Nada iz šele Ivana Cankarja. Vsaj solze pričajo tako. Skoraj leto dni je trajalo, da se je naučila pravilnega sunka (ne meta!) krogle. Za ure treninga doma in v šoli je bila bogato plačana s prvim mestom in zelo dobrim rezultatom (11,80 v disciplini suvanja težke žoge. Za več kot meter je prekosila drugcuvr-ščeno. Po končanem tekmovanju pa se je pričelo medsebojno spoznavanje, razgovori o delu, šoli, učiteljih, treningih in seveda tekmovanjih. Ob razglasitvi rezultatov smo ploskali najboljšim med posamezniki v panogah, ki so za svoje dosežke prejeli priznanja ter dekliški in deški ekipi šole Dolnji Logatec, ki sta odnesli pokale v svojo vitrino; najlepšega — prehodnega — samo za eno leto. Naslednje leto pa se bomo zopet srečali in se pomerili zanj. Dragica Materi za dan žena da Kaj je »MATI«? To je bese-ki jo med nami vsakdo sPcštuje. Pa ne le beseda, je Veliko, več. Pomeni nenehno frtvovanje, odpovedovanje, lju-bezen in dobroto. So ljudje, ki V. življenju niso storili nikoli £lčesar dobrega. So tudi ljudje, 1 so v svojem življenju zadeli drugim velike rane. Bili 80 trdi, kruti in neusmiljeni, |°da vsak izmed njih se je ob Desedi mati raznežil; morda te-^a na zunaj ni pokazal, toda Vegovo srce je bilo polno nežnosti in miline ob spominu na io-beče bitje. Včasih nam mati ne pokaže ^besedami, kako nas ima rada. . °da to nam kažejo njena de-lariJa, saj gara za nas od jutra ° večera. Samo zato, da ne k°mo lačni, žejni in da nam ne 1 nikoli ničesar manjkalo. Včasih se mi zdi, kot da ne razumem govorice njenih dobrih del; pa mislim, da samo zato, ker nočem nanj odgovoriti z dobro besedo. Vendar me ti, mati, vedno razumeš. Vča-•:ih me naglo dvigne navdušenje svetlih ur, nato pa naenkrat padem v temo naveličanosti. Sem kakor aprilsko nebo, ko se po prečudovitem soncu nenadoma ulije dež. In pridejo ure razočaranja, ko naenkrat toliko reči teži moje nemirno r.rce; toda vedno' prideš ti, mali, in me znaš potegniti iz tega neurejenega, in včasih bi 'ahko rekel neskladnega sveta, polnega nereda, nasilja in lažnih komedij. In prav zato te spoštujem. Kajti kdor išče (tisto, kar je lepota, dobrota in ljubezen, bo vedno našel to v tebi MATI! M. S. Vsi smo prvi Najlepši dan Veliko je bilo lepih, veselih in žalostnih dni. A dan, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin kot moj najlepši dan, je bil prav gotovo takrat, ko sem zvedela, da sem dobila bratca, še lepši pa takrat, ko sem ga prvič videla. Ncviec mi je pedal očka, ko se je vrnil iz službe. Vsa vesela in sijočih lic sva s starejšim bratom čakala dneve, ko bosta prišla z mamico domov. Zdelo se mi je, da je minila že cela večnost, preden je napočil dan prihoda. Bila je sobota. 2e zgodaj zjutraj sem odšla v glasbeno šolo in vsa nestrpna pričakovala ure, ko se bom lahko vrnila domov. Končno je prišla tudi ta težko pričakovana ura. Že ko sem bila na stopnicah, som zaslišala droben otroški glas. Še bolj me je mikale, da bi ga videla, zato sem pospešila korak. Skoraj neslišno sem se priplazila do zibelke, v kateri je ležal droben ctročiček črnih las in zaprtih oži. Zdel ss mi je tako ljubek, da se ga nisem mogla nagledati. Ko sem zagledala mamico, sem ji najprej fkcčila v objem in jo poljubila. Tudi ena je bila vsa srečna. Povedala mi je, da je bratec pravkar zaspal. Ko sem pogledala mamo, kako se presrečno smehlja in majhne dete v zibelki z rahlim smehljajem na ustih, se mi je zdel svet najlepši. Čeprav bom mogoče doživela še lepše trenutke v svojem življenju, bo v mojem srcu še vedno prostor za ta presrečni dan. IRENA ROUS 8. a Cvetje Nekega dne sva Sli s prijateljico Eriko v gozd po teloh in mačice. Nabirali sva dolgo časa in sva tudi nabrali veliko cvetja, saj sva imeli polne roke teloha in mačic. Ko sva prišli domov, sva rože položili na hišni prag in si jih razdelili. Mama je kar ostrmela, saj sva prinesli res veliko lepega cvetja. ZDENKA SUHADOLNIK 4. a — Novinarski krežek BOROVNICA Kotalkanje S sošolko Heleno sva se v nedeljo navdušeno kotalkali. Najprej sva utrdili glavno, kar je pri kotalkanju potrebno. To je obdržati se na kotalkah. Nato sva začeli s plesi. Izmišljali sva si razne gibe in ravoje. Vsak ples je dobil ime. Heleninega sem imenovala »Sredko«, ker se je na kotalkah obdržala s srednjim ravnotežjem. Mojega pa sva imenovali »Celotko«, ker sem se na kotalkah obdržala celotno. Ko sva zadosti vadili, sva rekli: »Vaja, zapik! Sedaj bo predstava.« Komaj sva pričeli z nastopom, sva že dobili gledalca. To je bila prijateljica Nataša. Plesali sva tako dolgo, da je gledalka skoraj zaspala. Ne veste pa, kako sva jo zbudili. Helena se je peljala tik za mano. Spotaknila sem se in padla, Helena pa name. Zelo je zaropotalo. Ob tem si je Nataša pomela oči in midve sva ji hitro pokazali še nekaj umetnin. Ko smo se razšle, sem bila zelo zadovoljna z vajami in nastopom, malo manj pa s tako nepozornim občinstvom. SONJA MIKUZ 4. a — Novinarski krožek BOROVNICA Moj dom Stanujem v bloku, v katerem stanuje dvanajst družin. Ta. blok je nastal malo drugače, kot navadno nastajajo stanovanjski bloki. Naši starši so se domenili, da bi prezidali, razširili in povišali nekdanji Mavcov hlev. Vsak od sedanjih lastnikov stanovanja je prispeval delež v denarju in izpolniti je moral tudi obveze pri delu. Tako je kar hitro nekdanji hlev dobil drugačno zunanjo podobo in tudi drugačno vsebino. V hiši je tudi veliko otrok, ki smo skoraj vsi približno iste starosti. Tako v bloku včasih »brenči« kot v čebelnjaku. SREČKO VRHOVEC 4. a — Novinarski krožek BOROVNICA Hitreje do nove telovadnice Ob načrtovanju potreb po novih prostorih za vzgojne-iz-obraževalno delo na Vrhniki smo se posebej ustavili ob telovadnici, ki je šela Ivana Cankarja nima. Finančne lazmcre v času, ko smo jo gradili pred desetimi leti, niso bile ugodne, zato je kot zasilna rešitev ostala povezava med ŠD Partizan in šolo. Od takrat pa se je povečalo število oddelkov in število ur na šoli in ŠD Partizan je svojo dejavnost razvilo do optimalne meje. Ob prehodu na enoizmenski pouk se šolska obremenitev telovadnice podvoji in gradnja nove telovadnice ni več želja, ampak nujna potreba, če nočemo v delu nazadovati. In gradnjo bi radi pospešili! Zakaj? Ena sama telovadnica je za. več uporabnikov: šola, šolsko športno društvo, posebna šola, armada in nazadnje njen lastnik društvo Partizan. Večina mladine, ki zapusti osnovnošolske klopi, ostane brez organizirane telesne sprostitve in tako prepuščena lastni iniciativi ali »sedeči aktivnosti«: televizor, gostilna, kino, karte. Pa vendar ne bi bilo treba drugega, kakor usmerjati primarno otrokovo potrebo po gibanju (ne je utesnjevati) in izginile bi vse posledice mirovanja. Usmerjati pa nimamo kam! Zlasti v zimi, ko je »obremenitev« s sedenjem največja. Kvarne posledice takega ravnanja so znane in med drugim tudi znanstveno dokazane. Pomanjkanje pokritega objekta pa hromi tudi delo ostalih športnih organizacij na Vrhniki. Zimski treningi nogometašev so vedno velik vprašaj. So neredni in nesistematični, zato tudi želenih rezultatov ni. Rekreacijske skupine ŠD Partizana odstopajo svoj čas in prostor redkim telovadnim skupinam (ki kljub slabim razmeram dosegajo dobre rezultate), kar povzroča veliko zmedo v delu obojih. Šolsko športno društvo' prenaša delo nekaterih sekcij v Mladinski dom na Vrhniki, kjer so nam velikodušno odstopili prostor v začasno uporabo. Pod okriljem nove gradnje naj bi našli svoj »prostor pod roncem« še taborniki odreda Ivana Cankarja, kegljači kluba Tankist, šahovsko društvo in ostale športne organizacije, ki so sedaj ob svojem. Velika želja športnih delavcev (zlasti košarkarjev pred nekaj leti, ko so dosegali največje uspehe na Vrhniki), je prerasla v nujno' potrebo, ki jo bo treba čimprej realizirati! Dragica Pelan NAOtTCUAMJe žttAUo-stmo Vjo ) KRIŽANKA ohromelost Jo 3>NAl vrsta smeLNC oteue amcba-lnost jomior. barvilo OtUAT-BAJJA 3UDARSVO □pravilo wuuo BA6AVK m «*S* vanjo! adam DOHORK »oa»-NENJE žil 0 OSIRA BL ftifcLUl beka « AVSTRIJI tsjova*. Lamtt\M ■MLODttt HCTULJA REKA fctLOCR vojna luka v 2B.N hTTBO«. scsmva j.TSTt-UN KAKAUtS UcUO*. KiOALEt M3jON TlSA«U lEVSntt. swnih slova-mov ČEŠUo «liiu'tt taket ViAfco (banuo &ukah hb»ko nikola tesla oubajša va z/\ ha&li-teo. m«a horu NOVINAl na trtv (Tetcb.) K uhftu Dirkač clauk NADUHA &B6UA £rka M6S.TO V iv Mo vrsta MAS6 v ID ABELOM som&uj-TE VMAi TtltHA VSTM4 &BJČU\ 6 KAIlANKt PREKt-tenec tBEBUJKI RE&rre teLom Ob 30-letnici osvoboditve „Le čevlje sodi naj kopitar" Mladi v Verdu spet igrajo. Da jim ne bi tako kot lani kdo spet očital starokopitnosti (seveda upravičeno), so posegli po sodobni temi. Na odru se gredo nebesa in TOZD hkrati. Vse so stlačili v isti koš; še sreča, da ne oni, ampak avtor komedije v desetih slikah Mire Štefanac. Poskušajo, se trudijo in se gredo amaterski teater. Mladi so, lahko bi jih zaneslo na stran pota. Pa jih ni. Vsi za enega, eden za vse! To je njihovo geslo pri delu v »Domu«. Delajo, študirajo, se zabavajo in se gredo teater; najslabši, slab, povprečen, še kar, dober, najboljši, odličen. Kdo pa ve? Gredo se pač, kljub temu, da gre vsa stvar vede ali nevede mimo tistih, ki bi morali jasno in glasno povedati, kakšno je njihovo delo, ga kritično oceniti, kolikor se pač da ali kolikor je kdo sposoben oceniti, da bi mladi vedeli pri čem so, kajti kljub treznosti in samo-kritičnosti, ki jo je v njih dovolj, tega ne vedo. Vrtijo se v začaranem krogu bolj ali manj vmesnih pripomb ljudi, ki so Drugo leto pa ga niti opravkih bomo praznovali stoletnico Cankarjevega rojstva. Mi ne opazimo, ko hitimo mimo njega po vsakodnevnih izrazili svoje mnenje o delu dramske skupine iz Verda zgolj z eno ali dvema besedama. Tako je, brez ocene ni napredka. Da pa se vsi ne razumejo na — da nerečem na gledilišče ampak na igranje, je pa tudi povsem jasno. Kar pa je takih, ki vedo, kaj je odrsko delo pa je njihova beseda seveda kritična. Prav to, da tisti, ki bi morali spregovoriti molčijo, pa mlade iz Verda najbolj boli. Boli jih že nekaj časa, že nekaj let. Zanje je velika nagrada, da ljudje polno zasedajo dvorane, kjerkoli se pojavijo, da jih publika pozdravi, jih sprejme, jim zaploska, sledi predstavi, se nasmeji ali se zamisli ob dogajanjih na odru. Da, veseli so, da jih preprosti ljudje bolj ali manj razumejo; boli pa jih, da ne slišijo kritične ocene od ljudi, posameznikov, ki bi jih moralo zanimati, kaj ti mladi počno. Pa gre vse to mimo njih nevede, (ker ne berejo plakatov), ali vede s pridušenim nasmehom in mislijo, češ spet nekaj »špilajo«. Morda mislijo, da igrajo zase, morda ne vedo, da jih ljudje pridejo gledat in poslušat. Motijo se in krivični so. Kolikšna pa je ta njihova krivda naj premislijo sami. J. D. Nevihta Zunaj lije, za gorami grmi in se bliska. Dežuje. Kaplje padajo na okna, na strehe, na ceste. Vsi se stiskamo v sobi. Naj se zunaj bliska in grmi, pod streho nimamo skrbi. Sonja Sluga 3. b razred Padlim partizanom Žalostno januarsko jutro, bil dan v tesnobo je odet. Nahajala se tu je četa partizanov od Nemcev je bila v obroč zajet. Nikjer ni zanje več izhoda, z rafali je kosila smrt. Padli so na cesto in vodo, odpor junakov bil je strt. Glej nekdo pod krov se je zatekel, s kopitom pobil ga Nemec je takrat. Obležal v krvi je za vedno moj nesrečni rodni brat. Položili vse so v skupno jamo, nad njo zdaj spomenik stoji. Iz nje nam vsem za vedno, njih nemi glas to govori: »Ne sme več vojna se vrniti, preveč grozot je videl svet! Ne sme več tujec nas moriti, le sloga — mir naj vlada spet. Na nas nikar ne pozabite, ki smo žrtvovali se s krvjo. Življenje lepše si zgradite uživajte v miru svobodno.« (V spomin na četo partizanov, ki je bila zajeta in uničena konec januarja 1944 v Železnikih pri Škofji Loki). JULKA FORTUNA KUD ŽAŽAR Lepi uspehi V prvih dneh februarja je gostovala v gasilskem domu v Podlipi igralska skupina KUD Zažar z ljudsko igro »Stari in mladi (A. Medved). Predstava je prav lepo uspela pred polno dvorano občinstva. Vodstvo in režijo je prevzel Tone Ma-lavašič iz Smrečja, ki je tudi delegat v KS Podlipa-Smrečje za kulturo in prosveto. Z isto igro so člani društva nastopali tudi v Rovtah ter enako uspešno odigrali svoje vloge pri nabito polni dvorani. Dokaz njihove sposobnosti in prizadevnosti je, da jim je prisodila ocenjevalna komisija iz SO Vič-Rudnik za isto predstavo v Zažarju najvišje število možnih točk, tako za režijo kot za izvedbo. Ker je ta mlada igralska Skupina šele na začetku (to je bila druga večja uprizoritev), jim gre res prav vsa čast in pohvala, da so v tako kratkem času dosegli tako lepe uspehe. Lahko so zgled tudi drugim mladinskim aktivom, ki bi lahko 7. večjo vnemo posne' mali in s tem poživili kulturno dejavnost na vaseh. Pripravlja' jo pa se že na drugo izvedbo igre »HODL DE BODL«, ki J° bodo igrali v mesecu marcu-Vodstvo in režijo je prevzel Ivan Grabeljšček iz Smrečja* ki je pokazal veliko prizadevnosti in požrtvovalnosti. VeS prosti čas posveti delu z igral' sko skupino. Obenem obiskUJe tudi seminar za režijo v Ljub" ljani, kjer si bo izpopolnil zna' nje na tem področju. Za osmi marec je bil v P0' častitev dneva žena v gasil' skem domu v Žažarju boga! kulturni spored s sodelovanje111 šolske mladine. Veliko truda in zavzetosti so mladi vložili v počastitev dneva žena. Letos se posebna, ko je mednarodno le' to žena in 30-letnica osvobo' ditve, kjer so tudi žene d opri' nesle svoj veliki delež. J. F. Jubilej pihalne godbe Prav gotovo je med nami prav malo takih, ki vemo, da vrhniška godba praznuje letošnje leto že svoj 50. rojstni dan in kar je še zanimivejše, v njej še vedno sodelujeta dva člana ustanovitelja. Člani, teh je približno trideset, se že temeljito pripravljajo na svoje praznovanje, saj bodo imeli 31. maja zvečer slavnostni koncert, 1. junija dopoldan pa bodo skupaj z logaško, cerkniško in idrijsko godbo pripravili parado. Kljub petdesetemu rojstnemu dnevu in veliki prizna- nosti —■ poznajo jih tudi izven vrhniške občine, saj pokrivaj0 področje horjulske doline, Ver' zdenca, Podpeči in delno tud1 viško občino — pa tudi nji11 tare zaskrbljujoč problem ml3' dih članov glasbenikov, saj 3e v glasbeni šoli vsako leto rnanl učencev pihal in trobil. Člani vrhniške godbe imajo vsako leto približno 25 do 30 javnih nastopov in približno 8 vaj, in če bi vse te ure igra' nja sešteli in jih pretvorili v dneve, bi vse skupaj znašal0 nad tri leta igranja. T. H-