GIBANJE PRODAJNIH CEN NA DROBNO
ZnačiJnosti gibanja cen trgo-vine na drobno so v letoinjem letu naslednje:
Cene industrijskih iadeiJcov za osebno potrošnjo so usla-Ijene, v oktobru kaiejo neznat-no ležnjo po porustu v vismi 1 odstotka.
Zelo živahno gibanje cen kmetijskih pridelkov, in to stalno  na  višji  ravni
Stalen porast cen oszbnih obrinih uslug, ki so se v letoš-njem Jetu povišale za n<idal}-njih  6  odstotkov.
Cene tekstilij so se znižale za 1,5 odstotka zaradi zniianja promelnegv davka za 3 otistot-kov pri bombainih tkanmah in Ikaninah iz celuboznega vlnkna
Certe obutve so oslale ne-spremenjene vse do septembra 1. 1957, ko se je zaiadi podra-žitve usnja pri pioizvajalcih cena obutve dvignila za 1 od-stotek. Cevlji obrtne izdclave se  še  naprej dražijo.
Posebno so bile stalne cene pohištvc, posode, stekl^nine itd.
* Velika potrošnja gospodrnj-skih aparatov je prtpeljala do pisanosti cen za te proizvode ne samo med mesti, temveč tu.-di po posameznih trgovinah enega mesta, kjer smo zazna-movali razlike v. ceni za enak model električnih štedilnikov v višini 8000 din, za stroj za pra-nje perih 7000 din itd. Za tvke razlike ni opiavičita.
Do pričakovan<e stabilizctcije cen kmetijskih pridelkov ni prišlo jfredvsem zato, ker je bilo odkupno omrežje priprav-ljeno plačati višje odkupne ce-ne in ket je prišjo do n<idal}-nje   obremenitve   cen   po   trgo-
vini. Cene najvažnejših indu-strjjskih živilskih predm&lov so bihe enake cenan v 1. 1956. Tako je pii sladkorju, olju, so}i in moki.
Letos so posebno vorasle ce-ne mesa, in to zara&i zmanjša-nja letošnjega sklada živine, zaratti boljše možnosti zim-skega krmljenja iivine in po večanja izvoza.
Tako gibanje cen svežega mesa je vplivalo na porast cen suhomesnih izdelkov in domače svinjske^masti.
Krompir so lani v oktobm prodajali povprečno po 19, le-tos pa po 20 dln, čeprav je bila ponudba tako velika. da so se pojavile težave pri prodaji. Ta-ko so ga v tem mesecu pro-dajati v Ljabljani, Kranju in Ptuju po 12, a v Beogradu, Ni-šu in Sabcu po 24 in v Subolici, Kragujevcu in Novem Sadu po 25 din. Ob istem časit se je gi-bala odkupn<i cena tudi v oko-li-ci Beograda od 11 io 14 din. Fižol se je zaradi manjšega pridelka podrazil, čeburfa pa se je pocenila. Povprečna cena paradižnika je letos višja za 5 din, graha za 9 din, slročjega tižola za 18, le pri papriki je nižja.
Mleko in mlečni izdelki so neznatno dražji kakor lani, jaj-tca pa so bila cenejša do jese-ni, ko so se občutno podražila. V celoti so cene tndustrilskih inielkov ustaljene hljub zelo občutnemu pcvečanja potroS-nje, medtem ko so se cene kmetijskih pridelkov kljub do-bri letinl povečale, kar lahko delno pripišemo tudi subjektiv-nim činiteljem v trgovini.