WCIXMOC
» ror
WAR
BONDS
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNINŽ DAILY NEWSPAPER
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 29, 1943
V	SOBOTO BO INVAZIJA, TRDIJO NEMCI
London, 28. junija. — Reuterjeva novinarska agencija trdi, da so dosegle Stocikholm vesti iz Neimčije, da ibodo Angleži in Amerikanci začeli z invazijo ne kasneje kot prihodnjo soboto.
Nobenih podrobnosti ni na razpolago, kako so prišli Nemci do tega datuma. Niti ni nobenega poročila, na kateri točki Nemci pričakujejo prvega udarca na evropski kontinent.
V	preteklosti so naciji vselej navedli gotove datume, kadar so pričakovali kake akcije zaveznikov. To so delali z namenom, da bi zvedeli kake bolje infornjacije.
V	London so zadnje čase dospele vesti iz Ervrope, ki zatrjujejo, da je Hitler poslal 50 divizij z ruske fronte v zapadno Evropo, da bodo za obrambo proti invaziji.
Živilski "car" Davis je odstopil
bombardiranju nemškega letališča pri Solunu, so zdaj obiskali nazijske baze pri Atenah. Niti en ameriški bombnik ni bil izgubljen.
Kairo, 28. junija.—Ameriški letalci od 9. zračne armade so '°jimi štirimotornimi Liberatorji rušili osiške hangarje, ce-'tne izhode in zanetili požare na dveh letališčih v bližini I- Zadnji četrtek so z veliko silo razbijali po nemškem leta-11 Pri Solunu, s čemer so odprli zračno ofenzivo preko Sredo-^eeamoria na nemške in italijanske postojanke na Balkanu.
Eksplozivne bombe so vrgli Američani na letališče Elevsis, 10 milj zapadno od Aten in na Hassani, južno od mesta. Po vsem okraju so metali letalci propagandno čtivo, namenjeno grškemu narodu, v katerem jih zavezniki pozi vi jej o k vztrajnosti. Povedali so v letakih tudi Grkom, da so izročile Zed. države iz posojilnega sklada patruljno ladjo, ki je zgrajena za zasledovanje p o d m o r n i c. To ladjo so dali Amerikanci grškemu kralju Juriju II.
Kljub vsemu naporu osiških sil, da bi preprečile napad ameriških bombnikov, pa so Američani svojo misijo izvršili ter se vsi vrnili domov na svoje baze. Niti en bombnik ni bil izgubljen.
Proti ameriškim letalcem se je spustila velika formacija napadalnih osiških letal. Sedem so jih sklatili na tla, osem drugih pa poškodovali ali morda
tucli uničili. ,
V soboto ponoči so pa angle-škj.^)ombniki iz Afrike bombardirali Neapelj. Pot do mesta jim je kazal žareč sij iz bližnjega ognjenika Vezuva. Napad je je trajal 15 minut in bombe so napravile mnogo škode v pristanišču.
Zavezniki morajo razbiti osi-šču letališča, p r e d n o morejo pričeti z invazijo. Zračna sila je namreč najbolj nevarna, kadar začno okupacijske čete z iz-krcavanjem.
Medtem je pa tudi Sicilija pod neprestanim bombardiranjem. Pristanišče M e s i n a je glasom poročil že popolnoma v razvalinah. Zavezniške bombe so razbile po Siciliji tudi vodne naprave in civilnemu prebivalstvu bodo kmalu začeli dajati vodo na mero.
--o-
Roosevelt je tudi za drugo fronto
Washington.—Ko so novinarji opomnili predsednika Roo.se-velta, da so Rusi zopet prišli na dan s zahtevo po drugi fronti, je odgovoril predsednik, da je on prav tako vnet zanjo, kot so pa Rusi. Več pa ni hotel povedati, če bodo zavezniki odprli drugo fronto ali ne._
Ob 4. obletnici
Danes je preteklo štiri leta, odlcar je umrl t naš urednik Lojze Pire. Njegov spomin še vedno bdi v živem spominu v naših srcih. Naj mu bo miren izpočitek v zemlji ljubljene nove domovine.
Za pomoč domovini!
Dobri rojaki pomagajo, da nas aarometer ne pade nazaj, ampak venomer leze nakvišku. Peti tisočak se sicer $10,000 nekam dolgo zbi-ra, ipa ga bomo že $9,000—	dosegli, vsaj upa-
mo, da ga bomo. $8(ooo—	Glavni blagaj-
nik Anton Grdina $7,000— poroča sledeče prispevke: John Tr-$6,00«— ček iz 1045 E. 64.
• St. je daroval $10, $5,000— Mrs. Marija Pišek iz 1087 E. 64. St. je $4,000— darovala $5 in P.
■	Perušek iz Holand, $3,000— I Mich, je poslal $1.
V našem uradu $2,000— H so pa darovali sle-
■	deči: $5: Mrs. $i,ooo— ■ J. Zgonc,' Mr. in
[j Mrs. Anton Debe-vec, RFD 2, Madison, O. in Frank Rebol, 1217 Addison Rd.
Mrs. Mary Bradač 1153 E. 167. St. je darovala $3, po $1: Agnes Zagorc, 902 E. 137. St. in Rose Urbančič, 1172 Norwood Rd.
V imenu sirot v stari domovini se vsem blagim darovalcem iskreno zahvaljujemo in apeliramo za darove tudi na naše druge rojake. Vsak najmanjši dar hvaležno sprejmemo.
Zobozdrmniški urad na Gvineji. — Moderen sicer ni, toda za silo odgomrja vsem potrebam. Slika kdže, kako rojak z nogo vrti stroj, s katerim brusi dentist vojaku zobe.
Ameriške podmornice so potopile 8 japonskih ladij, poškodovale 3
Washington. — Mornariško poveljstvo naznanja, da so ameriške podmornice potopile na-daljnih osem japonskih ladij, vključno en rušikc Akcija je bila na Pacifiku in v vodah Daljnega vzhoda.
Dodatno se poroča, da so podmornice poškodovale tri japonske ladje. Med potopljenimi ladjami so zaznamovane sledeče: en polagalec min, en rušilec, en velik transport, štiri tovorne in en mal skuiner.
Policija v Clevelandu čekira vse klavnice, da dožene, kam gre meso, ki ga manjka
BOJNAFROMTA
ANGLIJA — Ameriški bombniki so bombardirali podmorni-ško bazo St. Nazaire v Franciji. Angleški bombniki so sinoči zopet leteli nad Nemčijo. Cilj še ni dan v javnost. RUSIJA — Rusko vrhovno poveljstvo poroča, da so poskušali Nemci prebresti reko Doneč, toda Rusi so jih vrgli nazaj.
PACIFIK — General McNarne-ry, član generalnega štaba, je povedal v kongresu, . da ima ameriška bojna sila iniciativo v rokah na Pacifiku. Prodiranje Japoncev se je zdaj obrnilo in se vedno bolj umiče proti donrn Ameriške podmornice so dozdaj potopile in poškodovale Japoncem 369 ladij; 190 so jih potopile, 29 najibrže potopile in 50 poškodovale.
—-o-
Pogreb Agnes Petschauer V četrtek ob 9:30 bo pogreb Agnes Petschauer iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Umrla je ob 8:55 v pondeljek zjutraj.
Urad za kontrolo cen in cleve-landska policija so zdaj na delu, da uničijo črno borzo, katero dolže za pomanjkanje mesa. Mastna policija je včeraj ustavila vsak truk, naložen z živino, ki je bila kupljena na javni dražbi v klavnicah in potem odpeljana iz mesta.
Policija je spraševala voznike, kam da vozijo živino ter si zapisala vse naslove. To dela zdaj policija na enak način, ko je delala takrat, ko je primanjkovalo krompirja, ki ga je bilo sicer dovolj v skladiščih, v prodajalnah
Vlada je obtožila tri kemične tovarne konspiracije
Washington. — Justični oddelek vlade je obdolžil tri ameri-šk kemične tovarne, da so ustvarile svetovni kartel v zvezi z nemškimi, angleškimi, italijanskimi, japonskimi in drugimi denarnimi interesi z namenom, da obvladujejo trg in cene. Kartel je obratoval od 30. julija 1920.
Pod obtožbo so .sledeče tovarne: National Lead Co., E. I. du-Pont de Bemours & Co. ter Titan Co. Tovarne so izdelovale tvarino, ki je nujno potrebna za izdelavo vojnega materiala in so same postavljale cene. V teh tovarnah je bil naložen kapital gori omenjenih inozemskih interesov.
-o-
Vesela vest
Družino Mr. in Mrs. Stanley Troha, 19109 Cherokee Ave. so obiskale vile rojenice 24. junija ter jo obdarile s zalo hčerko pr-vorojenko. Mati in dete se do-I bro počutita v St. Ann's bolnišnici. Mlada mamica je hči družine Mr. in Mrs. Laurence Seme iz 19601 Cherokee Ave., srečn ata je pa sin družine Mr. in Mrs Leo Troha iz 19707 Arrowhead Ave., iki sta zdaj prvič postali stari ata in stara mama. Naše : čestitke vsem skupaj.
Klub Ljubljana
Klub Ljubljana bo imel no coj ob osmih sejo v navadni! . prostorih. Članstvo je vabljeno , da se v polnem številu udeleži.
pa me.
Mestne oblasti in urad za kontrolo cen hočejo dognati, kam to živino odpeljavajo iz mesta, kei/ •vedo, d&se odvaža višje cene, kot bi prekupčevalci dobili za živino v mestu.
župan Lausche je sklical za 6. julija v svoj urad zastopnike delavskih, civičnih in verskih organizacij glede tega. Apeliral bo na te organizacije, naj med svojimi člani delujejo na tem, da ljudje ne bodo kupovali msa od črne borze, ker le na ta način se jo bo moglo uničiti.
Predlog v zbornici proti stavkovni postavi
Washington. — Kongresnik Lesinski iz Michigana je vložil v poslanski Zbornici predlog, ki naj bi odpravil nedavno sprejeto postavo proti sta vikam.
-o-
Suhadolnikov pogreb V sredo ob 8:30 bo pogreb Frank Suhadolniika iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Ameriške ladje so dospele v Sredozemlje, poročajo
•vi • * *
osiski viri
London. — Reuterjeve depeše iz Stockholma pravijo, da so dospele ameriške bojne ladje v Sredozemsko morje ih se tam pridružile angleški bojni flotili. Poročilo je prišlo iz nemških virov.
Dan prej so pa poročila trdila, da je o d p 1 u 1 a italijanska bojna mornarica na morje. Ne ve se, ali je odšla k napadu, ali pa si hoče poiskati varnejšega zavetja pred neprestanimi zračnimi napadi zaveznikov.
Uradnih poročil ni na razpolago ne za prvo, ne za drugo trditev.
led vojaškega sodišča liubljani
P2 Jutra, z dne 31. marca V v izvirnem besedilu.) ■°jaško vojno, sodišče vrho-B* poveljništva oboroženih ■°Venija-Dalmazia, odsek v Rani, je izrekel naslednjo
v zadevi proti: PRlčU FRANCU, pok. Ma-Ane Cvelbar rojenemu v vasi 7. III. 1909, tam bi-Pemu na št. 8, v zaporu. Obli1 je bil:
P ločina, ker je v dobi pred Povembrom 1942-XXI, so-B^l v Mršeči vasi pri zdrti-B^Perjeni za nasilni prevrat 1'Učnega, gospodarsega in ■pbnega reda v državi; HjNočinna, ker je v istih kra_ B1 in časovnih okoliščinah B^Val s prevratniki stalne jim dajal zavetja v svo-
Revu;
■ ločina, ker je v omenjenih
BVr'ih in krajevnih okolišči-B^šil propagando za nasilni B^t reda v državi. BH razlogov je sodišče spo-B Bariča Franca za krivega B^nih mu zločinov in ga ob-Brv dosmrtno ječo z vsemi Brcami zakona, na plačilo B^vnih stroškov in pristoj-
B* sodbo.
R •-o—-
Zaroka
William Brgles, 775 E. m St., Euclid, O. naznanja, B* 3e zaročila njena hčerka E ^ecovich z John F. Mra-sinom Mrs. Emma ■S? iz Lost Nation Rd., Wil. BV, O. Miss Pecovich je B^rala iz Shore višje šole Brzdaj zaposlena v vojni in-Bpii pri Breckenridge Ma-1; Co. Zaročenec je pa uslu-B t>ri Pittsburgh Steamship ■Nduiral je 1939 iz Wil-BV Union višje šole in se '[ffe od časa graduacije v Br Lakes 111.
Jodruž.' št. 2 JPO/SS '
[jT;0.] ob osmih bo seja za-B'W podružnice št. 2 HpS v spodnji dvorani SND Bf- Clair Ave. Vsi zastopni-Bf zastopnice so naprošeni, gotovo udeleže te seje.
Papež je poslal moko grškemu narodu
Vatikan. — Da nekoliko olajša veliko pomanjkanje med grškim narodom, je poslal papež Pij XII. 65 ton moke stradajoči Grčiji. Moka je bila odposlana na apostolskega legata v Atene, ki bo moko razdelil najbolj potrebnim ljudem.
--o-
Črnogorci so ubili laškega poveljnika
Washington. — Glasom oddaje rimskega radia, je bil komandant 28. italijanskega pešpol-ka, polkovnik Paolo Vercisi nedavno ubit v ičirni gori, Italijanska radio oddaja se pritožuje nad "črnogorskimi uporniki," da so ujeli polkovnika v zasedo z vsem njegovim spremstvom in ga ubili.
-o-
Indijanci so sprejeli k teamu Frank Doljacka
Clevelandski žogometni teair "Indians" je najel za rednegt igralca žoge Franka Doljacka Doljack je igral z. detroitskin teamom Tigers od 1930 do 1934 Potem je pa igral pri manj šil ligah.
Walter Woznicki umrl
Zadet od kapi je umrl mei Slovenci dobro poznani groce rist Walter Woznicki na O,sag Ave. Pogreb bo v četrtek zju traj iz cerkve sv. Stanislava.
Rekordni izdatki za našo mornarico
Washington. — Predsednik Roosevelt je podpisal račun za $33,000,000,000, kateri denar bo šel za mornarico v teku enega leta, začenši od 1. julija. To so največji izdatki v zgodovini Amerike za mornarico. $5,000,-000,000 je določenih za nadalj-nih 27,000 bojnih letal za mornarico.
Tedenski koledar za raciomranje
•lEso, sir, itd.—Rdeče znamke iz 2. knjige J, K, L, M in N '■lavne do konca junija. P so bile veljavne od včeraj; Q bo 4. julija, Ril. julija, S 18. julija. Vse te bodo veljav-
' julija.
^ZERVE—-Plave znamke iz knjige 2—K, L in M so ve-ie do 7 julija. N, P in Q bodo veljavne od 1. julija do 7. sta.
-fiVLJI—Znamka 18 iz 1. knjige je veljavna do 31. oktobra. 5UdKOR—Znamka 13 iz knjige 1, ki kupi 5.funtov slad-je veljavna do 15. avgusta; znamki 15 in 16 kupita vsaka )t(>v sladkorja za prezerviranje.
KAVA—Znamka 24 je veljavna do 30. junija; znamka 21 žliavna od 1. do 21. julija za en funt kave. Znamka 22 bo lvfta od 22. julija do 11. avgusta.
^AZOLIN—Znamka 6 iz knjige A je veljavna do 21. julija. ^JRIVNO OLJE—Kupon 5 iz lanskega knjige je veljaven septembra. Lahko se napravi že prošnja za nove knjige. '"Hi v novi knjigi bodo veljavni od 1. julija.
/
Prememba naslova
Družina John Jeskar, znani papirar in barvar, ise je preselila na novi naslov in sicer 3604 E. 80. St. v svoj lastni dom. Telefonska številka je Diamond 8408. Sinko Raymond je priden raznašalec Ameriška Domovine.
rtf'lft- 1 .III*-1 i '.i 'i.y 'i^J
■ iij'»-Tf1 !

Naši
vojaki
ki bi radi zobali našo koruzo, pa pridi zopet nazaj v našo sredo, nič več in nič manj kolikor Te pošiljamo zdaj obdelavat ko-mis. Zdravo, Maks!
tisi m m Pvt. Joe A. Zupančič, sin Mr. in Mrs. Zupančič, !ki so prej stanovali na 66. cesti, zdaj pa na 916 E. 73. St., je prišel domov za 10 dni na dopust. Nazaj se bo| vrnil 5. julija. Njegov naslov v armaidi je: Pvt. Joe A. Zupančič, 35525487, 42nd Quartermaster Co. 42nd Inf. Div. Army Post No. 42, Camp Gruber, Okla. na M
Pvt. Matthew F. Nousak Jr. sin Mr. in Mrs. Matthew Nousak iz 1133 E. 67. St. je prišel domov na dopust iz South Caroline. Nje-i gov naslov pri vojakih je: Pvt. i Matthew ,F. Nousak Jr., 725 M. , P. Bn. Co. C. Fort Moultrie, S. C.
Po 10 dnevnem dopustu se je zopet vrnil v taborišče Camp Hood, Texas, Pvt. Edwin Baraga, sin Mr. in Mrs. Matt Baraga i iz 15612 Saranac Rd. Tem potom se želi zahvaliti vsem svojim in prijateljem za prijaznost in .naklonjenost za časa njegovega dopusta med njimi. Takoj po vrnitvi bo njegova stotnija odšla v 1 drug kraj. Kako daleč, še ne ve. 1	f® M
Danes bo odšel nosit "pu-škico 1 nabasano" naš dobri prijatelj • Maks F. Traven, bivši gl. pomo-1 žni tajnik Slovenske dobrodelne zveze. Doma bo pustil mlado soprogo Caroline in ogromno i število prijateljev. Le fino se po-
-	stavi, Maks, v lepi uniformi e Strica Sama in kadar boš dobro
-	premikastil Nemce, Japonce in Italijane, pa vse druge take tiče,
Imeriški letalci zopet nad Grčijo
na podpora preprečila inflacijo razen, ako se narodu z davki ne odvzame nakupovalna moč.
Davis je postal administrator za prehrano 25. marca, ko je predsednik to pozicijo ustvaril. Davis je že večkrat izjavil, da bo odstopil, ako ne bo dobil kot živilski administrator več oblasti. V njegov urad bi moral priti ves sistem racioniranja in kontrole cen, kar je zdaj v ura-du OPA. _
Washingto n.—Predsednik Roosevelt je sprejel resignacijo Chester C. Davisa, ki je bil dozdaj živilski administrator. Na njegovo mesto je imenoval bivšega k o n g r e s n i k a Marvin Jonesa.
Davis je odstopil, ker se ni strinjal s predsednikovim programom glede prehrane in vladne denarne podpore produ-centom živil. V pismu na predsednika je Davis izjavil, da ne verjame, da bi federalna denar-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMXS DEBEVEO. Editor
G117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
Published daily axc&pt Sundays and Holidays
Cleveland 3, Ohio.
naročnina:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.80. Za Cleveland do poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko ta Kanado, 6ctrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland ta Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 _Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $9.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year O. S. and Canada $3,50 for 0 month«. Cleveland by mall $1.00 for 0 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 tor 6 months. $2.00 for S months Single copies, 3c
BESEDA IZ NARODA
Že štiri leta
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
at
No. 152 Tue., June 29, 1943
Barbarsko postopanje Italijanov z našimi ljudmi
Miha Krek, podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu je imel nedavno na londonskem radiu govor, v katerem je obelodanil in ožigosal barbarsko postopanje Italijanov z našimi ljudmi, ki so jih natrpali v koncentracijska taborišča kot živino. Med drugim pravi dr. Krek:
Težko bombardiranje Italije in Nemčije je vzbujalo največjo pozornost v minulem tednu. Posebno Italijani so mojstri v kričanju in polna so jim sedaj usta samih pritožb, kako barbarske so angleške bombe, ki nič ne pazijo kam padejo in rušijo vse, kar dosežejo. Ni še tako dolgo, da bi nam šlo iz spomina, kako so se Italijani hvalili in bili ponosni, da so mogli poslati nekaj svojih bombnikov obstreljavat London in Anglijo. Sicer so jih angleški topovi in bojna letala skoro dobesedno vse razbili, a njihove bombe so vendar tudi uničevale. Mi Jugoslovani pa vemo, da se Italijani sami sebi niso zdeli prav nič barbarskim, ko so obstreljevali našo obalo in naša mesta.
Ko je že padla beseda o barbarstvu, pa bi rad podčrtal italijansko res barbarsko postopanje z nedolžnim našim prebivalstvom. Italijani posnemajo Nemce tudi v tem, da hlade svoje roparske nagone nad slovenskimi,, hrvaškimi in srbskimi ženami, otroci, starčki in možmi s tem, da jih enostavno polove na njih domovih in delavnicah, po poljih in cestah, jih kot živali odtrgajo od njihovega doma in natrpajo v svoja koncentracijska taborišča. Tam zanje ni pripravljenega niti stanovanja, niti hrane, niti druge človeške oskrbe. Nad 50,000 takih sužnjev naše narodnosti ječi in umira po raznih krajih Italije. Življenske prilike po teh taboriščih so tako strahotne, da umirajo po 20 do 40 ljudi na dan. 80 odstotkov novorojenih otrok v teh taboriščih je mrtvih rojenih. Po 10 in več tisoč ljudi živi v vročini in mrazu, v vetru in dežju pod milim nebom. Za snago in zdravstvo je tako nezadostno poskrbljeno, da nalezljive bolezni neomejeno in neubranljivo divjajo in more; onim, ki so in bodo pri življenju ostali, pa puste trajne posledice. Tako Italijani ne delajo samo s prebivalstvom in okupiranih krajev, ampak tudi s svojimi lastnimi državljani Slovenci in Hrvati iz Primorske in Istre. Kako naj to početje imenujemo drugače kot barbarsko. To je vojni zločin najhujše vrste, zločin, ki mora biti kot tak žigosan in kaznovan. Nič niso pomagale niti prošnje niti ponudbe mednarodnega Rdečega križa. Italija po nevrednim smatra ta vnebovpijoč greh za svojo notranjo zadevo in ne dopušča, da bi se mučenikom dostavljala pomoč kot vojnim ujetnikom. Celo interniranim jugoslovanskim častnikom in vojakom je to odrekla. Ne preostaja nam torej nič drugega kot pribiti, da tako nečloveško ravnanje kriči po kazni in maščevanju. Apeliram pa obenem pa italijansko ljudstvo, naj prisili svojo fašistično upravo, da preneha z zločinskim nečloveškim ravnanjem z našimi ljudmi, ker to kliče po kazni in maščevanju do neba. To naj si zapomnijo tudi Madžari, ki so vredni krvoločni učenci svojih učiteljev, Hitler in Mussolinija."
Res hitro, hitro teče čas, ki z isto brzino spreminja razmere in zahteva, da moramo biti aktivni v mislih ih z delom, ako hočemo vsemu slediti. Ni časa, da bi človek premišljeval o usodi, pač pa vsak strmi za tem, koliko več bi dobrega svetu doprinesel in nekateri pa za to, koliko bodo le sebi koristili in to je bilo od nekdaj. V torek 29. junija, bodo potekla že štiri leta odkar nas je nenadoma zapustil Mr. Louis Pire, urednik Ameriške Domovine. Da, že štiri leta so potekla od tedaj, ko je naselbino pretresla vest o prerani smrti enega najboljšega prijatelja Slovencev, kateremu je bilo veliko večje veselje doprinsti napredek naselbini v Splošnem kot pa sebi.
Naštevati njegove zasluge, to vendar ni potreba, ker vsi vemo, koliko dobrega je on doprinesel, in kako se je žrtvoval za narod, za naše narodne ustanove in zlasti za naša društva. Mr. Pire je storil toliko koristnega za nas, da odsev njegovih del ne bo izumrl, dokler bo utripalo slovensko srce v Clevelan-du.
Vem, da vas je mnogo, ki sploh ne mislite, da ga ni več med nami, ker s svojo neomag-ljivo energijo je postavil temelj tolikim dobrim stvarem v katerih zdaj mi nadaljujemo, da se nam zdi, da je še kar med nami. Resničen je rek: Tvoja dobra dela bodo ostala živa tudi po Tvoji smrti! Kdo izmed nas si želi zapustiti lepšo in bolj plodonosno dedščino? Tudi, če nikdar ne vidimo spomenika v kamnu, njegovi prijatelji bomo vedno slavili njegov spomin, saj Mr. Pire je zapustil v srcih njegovih prijateljev visok obelisk v obliki ljubezni, ki ne bo nikdar podrta.
Še par misli Vam, Mr. Pire: Danes štiri leta ste mirno zaspali in od tedaj snivate večni sen, katerega Vam včasih kar zavidamo, ker borba za življen-ski obstanek nas mnogokrat silno utrudi in si skoraj želimo mirni kotiček v jamici tihi, in kjer bi uživali večno bratoljub-je, ki ga. na svetu ni . . .
Teh par vrstic, Vam poklanja v blag spomin,
Albina Novak. -o-
Kratko pismo veliko pove
P. Bernard, Ambrožič
Tako je pismo in tolik je dar v blagajno Pomožne Akcije Slo-venskh Župnij od te zavedne katoliške žene in matere. Ne vem, če bo dobri ženi všeč ali ne, ko bo videla svoje pismo v časopisih. Toda nisem se mogel premagati, da ga ne bi objavil. Tako rado se nam zgodi, da jamramo po časopisih in se pritožujemo nad mrzloto in takimi nelepimi rečmi pri sebi in drugih, res ne vem, zakaj bi ne spregovorili tudi o toploti, katere je med nekaterimi našimi ljudmi čudno veliko?
Dokaz o tej toploti je to pismo, ki sicer ni popolnoma bela vrana med pismi, vendar je eno najlepših, kar jih je zadnje čase priromalo v moj urad. Čast ženi, ki ga je pisala, drugim pa korajžo in dvoje pred oči: Prvič "termometer toplote" v Ameriški Domovini," ki kaže že nekam v peti tisočak. Drugič pa dva naslova-, ki sta: P. Bernard Ambrozic, Box 608, Lemont, Illinois, in
Mr. Anton Grdina, 1053 E. 62 St., V Cleveland 3, Ohio. --o-
Naši na farmah
Piše Anton Grdina
Sforzo so lepo prezrli
V času, ko so se vršile v Washingtonu konference glavnem glede povojne Evrope, niso italijanskega grofa j Sforzo nič vprašali za nasvete. To je bilo nedavno, ko je bil tukaj angleški premier Churchill na obisku. Zelo je značilno, da niso državniki vprašali za mnenje človeka Sforzove-ga kalibra in vpogleda, ki se je toliko udejstvoval v italijanski oziroma evropski politiki in ekonomiji.
Kaj leži za vsem tem nam ni znano, čas bo šele zadevo pojasnil. Toda fakt je, da grof Sforza ni zaželjen obiskovalec pri ameriškem državnem oddelku, dočim je bilo ameri- j^Sh' dala "Tih J]bom ško časopisje še pred kratkimi meseci polno njegovih izjav ' glede bodoče demokratične Italije, ko se bo rešila fašizma.
Grof Sforza, bivši italijanski minister, ki se nahaja v prostovoljnem pregnanstvu v Zedinjenih državah, se je postavil na čelo gibanja za svobodno Italijo, torej bi človek
smatral, da deluje v soglasju z namerami Zedinjenih naro- .......
dov. Da je bil zdaj tako na vsem lepem potisnjen na stran, I Se£iTprilTko"da slkaj'pridobi-
< a x r f\ 4- /~v I r A	rt T « n 1 oa »1 7(1/11 in I _ /-v V ^	I . ^ i. _ -. , ,	.
Na dan sv. Rešnjega Telesa sem prejel kot tajnik Pomožne Akcije Slovenskih Župnij naslednje pismo in sicer iz De- vi vsak dan in to je njegovo za
(Nadaljevanje)
Zakaj in kako. je to, da niso vsi uspeli, ki so se v poznih letih podali na farme? Prvič je z farmo prav tako, kakor je z vsakim trgovanjem, če se ga otiš nevede kaj to zahteva od :obe, ki si se ga lotil. Mnogi so načeli ali poskusili farmo potem, ko so že njih moči pustili v tovarni; drugi, ki so preživeli več let z obrtjo, bilo da so bi-;i v gostilni ali v trgovini z gro-cerijo, kjer so tudi pustili veliko let težkega in napornega dela. Njih moči in mladostne energije ni več. Farma, ki so si jo kupili, je vse kaj drugega kakor so si o njej domišljali. Kdor gre na farmo za luksus, se moti. Na farmi je veliko dela in veliko jela. Kdor hoče, da bo na stara leta živel zadovoljen, naj dela v mladosti na farmi, naj seje in sadi, ne samo semena, tudi drevesa, že tako ;mo se učili v šoli doma: "'Ce pite drevesa in druge sadi, ce pite v mladosti za stare dni.' Kdor se oprime farme z name r.om, da bo delal z energijo, ta bo napredoval, če le ne pridejo , kakšne druge nezgode. Med tem j co bo delal vsak dan, bo živel veseli nadi, da bo sadež obilo rodil. V tem upanju farmar ži-
je v gotovem oziru senzacija. Grof Sforza deluje, kot pra vi, za odpravo fašizma v Italiji. To je cilj tudi Zedinjenih narodov. In da to dvoje zdaj naenkrat ne gre skupaj, da človeku misliti, da se je zgodilo v diplomatskih krogih zaveznikov nekaj poseDnega. Ali se deluje na kak kompromis s fašistično vlado v Italiji, ali morda z Savojsko hišo? To bo pokazala bodočnost, ker za vrata diplomacije navadni zemljani nimamo pogleda. Poročamo samo to, kar ve vsa javnost.
Kar se tiče nas Slovencev, ne bomo pretakali solz zara di grofa Sforze in njegovega potisnjenja v stran ob času washingtonskih konferenc. Od njega Slovenci ne morejo pričakovati nič dobrega in koristnega. Saj se je izjavil, ko
m o za
doščenje za delo in trud. On v da dela za sebe in svojo družino, katera je na farmi odgojena bolj družinsko kot v mestih in od katere imajo starši več has-ni za dom in za domačo govori co, za domače delo in za narodnost. Na farmi vzgojena družina je manj izpostavljena raz uzdanem življenju otrok, ker se nudi staršem vedno prilika, da so otroci zaposleni z delom, ki je za otroke blagoslov
Še mnoge druge zapreke so, da nekaterim farmarjem ne uspe. O teh bi rad pisal kateri drugikrat, za danes naj se ome-dušo. Tako bomo imeli j jim na še par drugih pripomb
troita, Mich.:
"Tu Vam pošiljam DESET i dolarjev za siromake v starem kraju. Pošljite, če morete tako, da bodo dobili največji siromaki med njimi.
To so prvi dolarji, ki mi jih je zaslužila hčerka po 12 letih šolanja. Ne bom jih zase pri-
za siromake, tako sem si dejala. Saj ^ nam je Jezus povedal: Kar ubogim pomagate, meni pomagate. Zato jih polagam Bogu na oltar.
Dandanes imamo še prav po
lažje stališče pri poslednji sod-, iz mojega obiska nekaj dni muhi. 'Gospod, kdaj smo Te videli j deč se na farmi, in kdaj smo Ti pomagali?' j Naj omenim še poprej o na-Lepo bi bilo, če bi mnoge raa- j ših farmarjih, ki so izjemne vr-tere tako naredile in položile1 ste. To so, bi lahko rekel, prve otrokove cente Bogu na ''športni farmarji." To so taki, oltar. Pozdravlja Vas R. Rosa."m teh je veliko, da so na far-
državnik kaj bolj popustljiv v tem oziru. Edino, na kar morejo Slovenci upati, je pravičnost Združenih narodov ob času mirovne konference. Če je ta gigantski boj na vsej žeje še igral dokaj važno vlogo z oziroma na osvoboditev Ita- i meljski krogli res za svobodo in pravico, potem bodo tudi lije, da bo zahteval za Italijo vse one meje, ki jih je imela1 Slovenci dobili svoje. Ako ne bodo, potem bomo pripovedo-pred vstopom v vojno. To bi pomenilo, da bi Sforza ne iz-j vali svojim otrokom, naj se čez nekaj let zopet pripravijo na pustil iz rok Julijske Krajine oziroma primorskih Sloven-j. tretjo svetovno vojno. To ne radi slovenskega vprašanja sa-cev. Sicer pa ne verjamemo, da bi bil kak drug italijanski mega, ampak, ker bo ponovljeno ozračje versajske pogodbe.
mah le ob nedeljah ali nekaj dni v tednu, drugače so pa v mestu v trgovini ali gostilni, eden izmed teh je tudi veletr-govec Mr. John Potokar, ki si je ustanovil farmo in dom, kamor odhaja parkrat na teden sem in tje. Pri njem sem se mudil nekaj dni in od tam sem hodil na obiske še do drugih. Radi tega pišem ta poročila, ker sem se nabral teh misli na farmah. Če gremo na farme jih začnemo ljubiti, posebno še sedaj v zlati spomladni naravi katera oživlja upanje in nade, da bo farmar za svoje delo bogato nagrajen.
Ne morem reči, da se l^tos farmarji ozirajo iz takega vidika na svoje polje, toda, farmar ve, da je, če tudi gospodarita suša ali moča, vseeno še sledi dovršitev žetve končno v zadovoljnost v jeseni, ko dozoreva sadež za sadežem, če tudi ne vsi, ki so bili posejani ali po sajeni z velikim pričakovanjem. Mi ljudje smo ponavadi tako občutljivi, da če solnce ne sije takrat, ko bi mi radi, se že čmerno držimo in mislimo, da mora nebeški gospodar regirati vreme prav tako, kakor ga mi na naši njivi rabimo. Res je letos izvanredno vreme zamotano z dežjem in nevihtami. Ker so pa starejši in izkušeni farmarji vsega tega že naučeni, za to pa urede svoje parcele na farmi tako, da, če ena setev propade* da bo druga zadela in tako bo pridelek zadosten, če bo enega manj, bo drugega več. Za to si ne delajo skrbi tako, kakor tak, ki je odvisen le od tega, kar je sadil in sejal z določilom že vnaprej koliko mir-nikov ali bušljev bo dobil na zaj. Kdor se imenuje in hoče biti znan kot farmar, ta mora ' farmo investirati tako, kako) v trgovsko podjetje. Z nič ne more pričakovati prav malo ali nič, to je pa tisto, kar mnoge zapelja, da kupijo farmo v pričakovanj uv da bodo le iz farme jemali. Na farmi je treba pluniti v roke in nič odnehati vsake sape, nevihte ali slane se ne sme ustrašiti, vztrajnost do-/ršuje delo in rodi velike sado ve, nobena investicija ni bolja od farme, nobeno drugo življenje od farmarja ni veselejše. to, če mu je družina zdrava in če je naredil sklep da odnehal ne bo za vsako malo nezgodo.
O Mr. Potokar j evi farmi ne bom pisal, posebo še za to ne, ker mi je naravnost prepovedal, rekel je: "Prepovem ti, da bi kaj pisal o meni dobrega, ker dobrega na meni tako ničesar ne najdeš." Ker ne smejn kaj takega pisati, bom pa napisal kar hočem sam, rečem tole. Vse, kar zraste na Potokar-jevi farmi bo zelo drago! Njegova farma j g njemu za pokoro. Res je da on farmo ljubi kakor ženo, saj je največ radi žene farmo kupil in tako moderno hišo naredil. Sam se pa hodi pokorit na farmo parkrat na teden po par dni. Komaj se pripelje tje začne že kopati in orati, saditi in sejati, zgodaj vstane, gre v cerkev ministrira pri maši, gre k kosilu potem pa na njivo. S seboj pripelje enkrat na teden par hlapcev, vsakemu da orodja in pokaže kje in kako naj kopljeta pokliče še kuharico Mrs. Pavlino iz kuhinje, da gre na njivo pomagat. Ta Pavlina je pa cel hlapec. Njo dobite na njivi ali v gredi še predno solnce vzhaja, grmenje in dež je niti iz njive ne prežene, če je na njivi premo-
kro in se vdere v blato, pa čevlje sezuje in tako sadi fižo kapus (za zelje) in zgoden krompir. Ko je trava že do pa su vzame koso in gre ter kosi da vse na okrog trava leži. Pa •vlina je že v tretje v dova in pravi: Nič za to, če se dobi po stenjak, se poročim še v četer to. To je korenina, doma je iz Delnic na Hrvaškem pri Čabru Čast taki delavki!
Pa še eno služkinjo imajo Potokarjevi družbi, je tudi vdo va, to je sestra Mr. Potokar j a Frances, kateri je izročeno naj važnejše delo v varstvo, nam reč soproga, Mrs. Anna Poto kar, ki je bolna in mora imeti varstvo in pomoč, da se zamo re sprehejati na okrog. Sestra Frances je učena bolniška po strežnica z dolgimi izkušnjami in je naravnost sreča za hišo za njenega brata in njegovo soprogo, da imajo tako osebo pri rokah doma v družini. Ko človek vse to premišljuje se mora čuditi, kako se vse na svetu dogaja in preživlja naprej Krasen Potokarjev dom je ob enem posvečen kot za bolnico in na drugi strani pa rodovitni farmi, za katero obdelovanje največkrat Mr. Potokar najame izvedence-farmarje, da mu zemljo obdelajo v kolikor to za veselje hoče imeti. Tako upam :la nisem naj manj e zapisal kaj takega, da bi zopet ne smel Potokar j evim na stanovanje povem pa lahko še to, da sem kosil tisto veliko travo na vrtu tako, da so me ponoči bolele stare kosti, to sem storil radi ;ega, ker je tako delal tudi sam gospodar. Nečastno bi bilo biti pri hiši brez dela, kjer gospodar dela sam največ.
Z Mr. Potokarjem sem se pe j al na Chardon, nazaj pa z Mr t^red Lisjakom, ki je zet Mrs Mislej, katera ima veliko farno ne daleč iz Chardona.
(Konec prihodnjič.) -o-
Amerikanci na otoku Attu
Napisal Ivan Mali
Washington, junija (ONA) Predstavili vam bomo nekatere izmed mož, ki so prebredli mra? in vlago Alaske, da preženejo Japonce iz otoka Attu.
Navadni ljudje iz naroda so; ki se norčujejo med seboj, češ da so "civilisti v uniformi," akora-vno še nikdar ni bilo armade bolj borbenega duha in bolj nestrpne, da se spopade s sovražnikom.
Najprej — junak brez imena Scouti iz Alaske, katere je iz-vežbal Col. Lawrence V. Cast-ner in ki nosijo slikovito ime "Castner's Cut-throats" so odkrili Japonca, ki si je izkopal volčjo jamo na pobočju snežnega plazu.
Njegova jama je bila globoka in skrbno zaščitena. Scouti so večkrat poskusili priti do njega s spodnje strani, toda ni se jim posrečilo. Poskusili so nato od-zgoraj, a njihovi poskusi, da ga ustrele ali ubijejo z ročnimi granatami, so se zopet izjalovili. Poskusili so torej s strategijo.
Eden izmed njih je vzel polovico plahte za šotor, jo razgrnil na snegu in se vsedel nanjo; nato je dvignil spodnji konec in ga pregrnil čez noge.
Ostali scouti so ga nato krepko porinili naprej in — doli je šel drseč po snegu, ter -z veliko brzino šinil čisto blizu mimo Ja-pončeve jame. V trenotku, ko je švignil mimo, je vrgel ročno granato v jamo in je daleč doli, izven nevarnosti, predno je granata eksplodirala.
Drugi junak je vojak" James Wilson iz Marble City, Okla. in Richmond, Calif., tudi član scoutov, ki Je bil močno prizadet od vremenskih neprilik po dveh dneh prebitih v teh s snegom pokritih skalnatih hribih. Toda odklonil je oditi v bolnico, ker je bil mnenja, da so drugi bolj potrebni podpore kot on. **
Lieut. John Ellisor iz Hunts-ville, Tex., katerega je v sredo zagreblo v ozki špranji, je komaj
uspel v teku pol-druge ure P* plezati nazaj par sto jardov bataljonovega stana, da tam P" roča. Obe koleni sta mu oteW od napora in kar vrtelo se m" v glavi.
Toda ni ga držalo v bolnic" tri dni pozneje je bil že nazaj v fronti.	«
Vojak Har. Sutton iz Char'1 Town, W. Va., je stopil prav japonsko ročn0 granato, ki padla v njegovo luknjo v toi zjutraj, v teku bajonetne bo: na krvavem rtu. Raztrga'3 podplat njegovega škornja, m poškodovaila noge. Le kost v mu je zlomila. V pondeljek m traj je bil že zopet v dolini H° in prenašal municijo.
Toda mnogo je še drugih so pomagali poraziti Jap01ice' Corpl. Victor Delgado North Hollywood, Calif- j« inozemec in vrtnar, dok'61 stopil v vojsko, kjer je zamellJ vrtnarstvo za vojaško službo postal državljan. Odrezan ^ !a svoje lastne stotnije, je 'k popeljal štiri svojih ljudi na ji , "Massacre" grebena, da P0*! Ki neki drugi stotniji, ki je omenjeni greben preko n° nedeljo, kljub sovražnim 11 dom na bajonet.	. ~
Vojak Billy Gassaway, Shasta, Calif., je sicer P° jem poklicu traktorski vOz3 '! da tisto nedeljo, ko.je svojo puško in se P1'^ ]aj kemu drugemu oddelku P°S_I f\v mu na vrh Massacre G!'e ^ ^ ni bilo nobenih traktorji, r
v< i i
i«
Ur J
Po 10
na obali. On pa je pomai
bijati japonske bajonetne
de.

n»
.. tod
"Vraga, bil sem z nji"11; va
S3*1
leti" je pripovedoval ge "Moral sem z njim.	"da
tri Japonce, za katere vem. šel sem jih danes Voi kri ti, da ne bo pomote." -e Mornar Clair McLeed j Salt Lake City. Morna^ mandant na obali ima . Leed-a, se je pritožil, govori in premalo dela-je poslal nazaj na ladjo Dva dni pozneje so izkati in povpraševati
P?
Poizvedbe so ugotovile. d' „
polastil puške, ročnih
municije in več zavojev ^
cij, ter da je odšel na^01)a
jišče, da začne ta:m vojn0
jo lastno, pest.
To so nekateri
Bilo jih je na stotine P1'^. J ■ te'1
i>os kn,
izn,edt
mož, ki nikakor niso h°
hati, ki so prenašali nlllll^oi di, ko so bili že na teifl' . ^ die. Možje, ki so deh, gj dragoceno gorko oblek0^ ne vreče z drugimi, k1
lastne izgubili v boju^^g^ -
de
'j P' * i Sar *c i'
.. 19I8' i
Rožnik, sredi junUa> j, «Ut. Položaj v naših P°zlClj
' Vef 1
ar t
vzdržen. Par večer y ' 0 vražnik mirno ždel v ^
staja z vsakim dnem - :e
boU o v j
w
itan parku in misli" ^fe®^ da bo opustil nadalj,,e ^ Morda je premes 1 gjjo; materije in drugo boj«0.;
k o
10 k n
kako drugo fronto,
mi zoP1
zil, da je naša armad^. ^ ^ straže z novimi rezerva ^ ^ Toda sinoči je pa z^epfi n padel in to popolnoma fj ^ kovano. To pot je Pa > D^ od dveh strani, od sever ^
tražjj ,e
at al:
l!
ga obenem in naše	iz-
bile popolnoma nepriP^^i j ^
za ta napad, so utfpf1^ K<f bj zgub na solati, PeSl
rr 'bil
Še celo baterija zel'1* ^ ~Jc, ki smo jo pred V^j postavili na postoj»nK og\s> ^ novzhodni fronti, ni f ^ držati besnega napafla jc> ča o izgubi štirih ste tr#f Zopet smo ojačih & gtreP poslali nove rezerve v
jarke.	^
Nič ni še sledu o ni konferenci.
m1'
8A
M r*elc
pUi
pri
Njal
Hiša naprodaj
Za dve družini, 5 in 5 sob, vse nanovo dekorirano; na oknih so beneški zastori. Zglasite se na 1132 E. 66. St.	(152)
Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare Čevlje ter imamo polno zalogo finih, norih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tuea. x)
l ow MHOS WU UUM« A \
{SUBMARINE]
V—nd«——wey^..................
! pi? 9V 1 m . jtetf nu j{
Sivčevi spomini
humoristiCna Crtiica
Spisal Silvester K.
lC1 $ škode imel je torej po %em izreku še zasmehova-, 5 midva z gospodarjem sva ia B a korist. Jaz sem imel to ^ !t» da se mi je vsled svoje ' !ane jakosti godilo bolje, j, pa je imel to dobro-30 j je baron miroval napram a "i in se ga izogibal. Nekaj 111 g 8 bilo sram, nekaj pa se je ^ bal pretrdne kmetske
,led dobrega življenja pri ^njem gospodarju sem a' tako lep in vrl korenjak, ^ se dopadel vsakomur, "r sem prišel pred oči. Mo-gospodarju so začele do-"onudbe leteti od dne do in bolj v hišo. Ker se zdela škoda, da bi me ra-, 24 preprosto in težavno
J del° in ker -)e vedel
[.dobre konjske lastnosti, '■se je naposled k prodaji 'al sem v druge roke. Ka-* Pa začudim, ko me moj Gospodar odpelje črez ne-Wv baronov hlev. Bil je le navidezno moj gospo-frav za prav pa. le posre-ker si je bržčas baron v glavo, da me hoče na '^ačin imeti, a ni hotel — [Svoji užaljeni časti tudi ni priti v dotiko s kmetom, mu je na prav občutljiv Vcepil celo drugačno pre-"ije o vrednosti kmetske \ Sicer bi pa baron sam 1,6 bil nič opravil pri naku-Kakor je moj' dosedanji slJ1 ftar sovražil oholega ple-rled itaša> pokazal bi mu bil gobbet in rekel: "Kaj, tebi je !&>U bahaču naj bi prodal (jl ia- Rajši vidim, da si zlo-j j 'tat in ga odvede konjede

1 i tak
or pa bi ga privoščil te-amie so duri in hajd z Bo-' Sicer . . , " .
'sem prišel v baronov hlev, ''mnogo brigalo. Kdor pre-'e količkaj sveta in živi se-teh, sedaj v onih razme-.Ostane — posebno če je ^nekako mirnodušen. Tu->vi službi se mi je godilo } Ker sem pa živel dose-bolj v preprostih odnose dolgo nisem mogel ^iti vednemu drganju s ijo krtačami in enakimi pri-i itff^i. Kmalu pa sem prišel ^Pričanja, kako umno je tjlkšno drganje in snaže-'h zunanjosti sem postal Sgačen, lep in zalit, gla-svetel, a mišice so se mi 'e in ukrepile, da sem še poznal samega sebe. Dol-N nisem trpel skoraj prav Vo včasih sva se pelja-Vonom na izprehod, a ta-Je moralo iti po bliskovo. lako so ljudje prodajali zi-nama, kadar sva kakor ^rnik drčala po cesti. Ka-ibe so skakali ljudje raz malokdaj so imeli čas "Jf;('ati, ali bodo skočili na l ali. pa v obcestni jarek. 'N se je tako dopadalo kobicanje, da se je pre-^°krat glasno nasmejal in nalašč tiral ob cestnem Marsikatera kletvica in
iH"1 ll,
Ku
ni"1
I*
h j
R
f\ 10
i!" 0;
S, k
a beseda je zadonela vča-J^ nama, a baron se ni bri-'r| njo, jaz pa še manj. Ne-'' ^pam svojega prejšnjega Jj Narja. Kdo naj popiše oči, ]•( jte je naredil, ko me je spo-
K®5 'bi
Kakor dva laška oreha ste mu očesi izpod čela in
mu bil pogledal v glavo,
til vedel, kakšne misli so •j :tojile po njej. Da niso bile dlnfte, to sem še uganil, dru-Pač ne. Baron se ni'zme-in v prihodnjem tre
daljnje veliko mesto, kjer sva zopet izstopila. Baron je najel v imenitni hiši stanovanje, zame pa hlev, ki je stal zadaj na dvorišču. Drugega dne me vpreže v dvokolesen voz, kakršnega še nisem videl nikdar. Ves zmeden sem bil, ko sem moral v novi opravi, katere še nisem bil vajen, voziti po ulicah, po katerih so se porivali in stiskali ljudje, živali in vozovi. Cela reč se mi je zdela nekoliko nerodna. Ker še nisem bil nikdar v večjem mestu, zdelo se mi je čudno, da se gnete tolikšna množica med visokozidanimi hišami, a pri nas na deželi pa je toliko praznega prostora, da morajo na njive še celo iz slame in stare obleke narejene mo-žiclje in druge ljudem podobne postave staviti. Kako sem si oddahnil, ko sva prišla z baronom iz mesta na prosto. Že od daleč me je mikal visok plot, ki je bil gostejši od naših kmetskih plotov in sicer je bil tako gost, da se ni dalo videti, kaj prikriva prav za prav. Kakor bi mi šlo po volji, kreneva jo z gospodarjem skozi duri v ograjo. Tamkaj je bilo že več konj in dvokolesnih vozičkov; vse je tekalo in dirjalo, pa 'vedno le naokrog. Čudil sem se takšnemu obnašanju in zastonj se,m si je skušal raztolmačiti. Naposled sem prišel do prepričanja, da se mora tej gospodi nekoliko vrte,ti po glavi. Pozneje šele sem izvedel, da je ta zagrajen prostor dirkališče, kjer se izkazujejo dobri konjerejci in imoviti plemenitaši s svojimi čilimi konjiči.
Nekaj časa se mi ni nič kaj dopadalo dirkanje, pa privadil sem se vendarle te okrogle ceste brez konca in kraja. Kmalu sem začel nase vleči pozornost različnih gledajočih gospodov, kar me je izpodbujalo in mi prvikrat dalo občutiti neko posebno čuvstvo, katero se imenuje častihlepnost. Bile so za zdaj samo pred vaje. V nekaterih Ineh sem bil na dirkališču že kakor doma in nisem mogel drugače, da sem pustil vsakega konja zadaj. Res mi je pre-mnogokrat pomanjkovalo sape, a ugnati se nisem dal po no-tanem tekmecu. Prišel je glavni dan dirke. Ljudstva se je car trlo za ograjo in vozov in iconj je bilo od vseh krajev. Ta-oj se je okrog mojega barona zbrala gruča gospodov, neka-terniki pa so obstopili mene, gledali me od nog do vrha, od jlave do repa in zopet narobe m kimali ter kimali, kakor bi ne bil konj. Prerad bi jim bil pokazal kopita, češ, ko sem bil ttjad, sem bil žrebe, zdaj sem pa konj in nič drugega, pa opustil sem takšno početje, ker so me že bile izučile raznovrstne izkušnje in ker nisem hotel svo-pemu gospodarju delati nad-ležnosti.
In začela se je dirka. Najprej so dirkali jezdeci drug za dru-im kakor kobilice po senožeti in eden si je celo zlomil roko, ker se mu bolj mudilo kakor njegovemu konju; kakor klop-čič se je pognal konju črez glavo, in ko se je parkrat preko-icnil, obležal je mirno ob dir-kališčni cesti. Drugi gospodje so mu šele pomagali iz pozabljivosti ter ga postavili na noge, češ, drugokrat pa skači po tistih udih, katre ti je Bog dal | za skakanje, roki pa vtakni v žep, če ju drugače ne znaš uporabiti ali pa če ste ti napoti.
(Dalje prihodnjič.)
if
h
sva že bila mimo njega;
časa ga nisem videl več. I^elo se je zame celo novo p^je. Nekoč se odpeljeva z jil farjem v mesto in tamkaj Prvikrat videl železnico 'tal a sva se po železnici a
gospodarji črnega morja in vhoda v najvažnejšo evropsko povodno pot, Donavo. Dobave iz Nemčije, namenjene n j e |n i m vojskam, ki se nahajajo v južni Rusiji, bi bile silno otežkočene — kar bi podprlo rusko ofenzivo v tem sektorju.
3.	Nemčija bi izgubila neka tere neobhodno potrebne surovine. Rumunija, Bolgarija in Jugoslavija dobavljajo Nemčiji ogromne količine živeža, a Rumunija je povrh tega edini važni producent petroleja, ki zalaga Nemčijo.
4.	Vsi balkanski narodi bi brez dvoma podpirali invazijsko armado. To sodelovanje pa bi morali zavezniki skrbno pripraviti še pred začetkom invazije.
V tem slučaju je zelo verjetno, da bi bolgarski narod in njegova vojska prešla na stran zedinjenih narodov. Isto velja za Rumunijo, kjer je zveza z Nemčijo v narodu skrajno nepopularna. V Jugoslaviji in Grčiji, prav posebno pa v Jugoslaviji, so vojaške sile že dejansko organizirane in pripravljene na to, da podpirajo invazijske armade zedinjenih narodov.
Zavezniška okupacija Balkana bi pomagala sovjetskim vojskam, dočim bi Nemčijo odrezala od bistveno važnih dobav, čim bi zavezniške vojske predrle na obalo Jadranskega morja, bi postal položaj Italije nemogoč. Politična situacija na Balkanu: in zavezniška akcija na tem polotoku, je največje važnosti za bodoči razvoj dogodkov v tej vojni.
(J: I. C.)
-o--
ZADNJI ROKOVNJAČ
Humoreska. Spisal Janko Mlakar
SHOOT STRAIGHT
With Our Boyil 1UY WAR —""
Toda s tem strašilom smo dosegli ravno nasprotno. Potrdili"" smo jo še bolj v njenem s!/lepu, da gye z nami. Povedala nam je kar naravnost, da nima nič zoper to, če nas napade jo rokovnjači.
"Bodem vsaj enkrat ^oživela kaj nenavadnega," dejala je. "Gotovo se najde tu$i zame viteški rešitelj, ako me odvedejo ujetništvo."
Kaj ne, kako neumne želje je imelo to dekle? Vidite, to pride vse od slabega berila. Ema je venomer požirala povesti, v katerih so se junaki in junakinje klali, morili, zapirali po ječah ter reševali. Vsled tega se ji je obudila želja, da bi tudi sama doživela kaj takega. Zato je tudi naše rokovnjaško strašilo imelo tako čuden uspeh.
Na vse zadnje smo še nekaj poskusili, da bi se je odkrižali.
"Morda vam ne bo všeč družba," pravi ji Tine Coklja; "gospod Brtoncelj gre namreč tudi z nami."
"Ta tudi," začudi se hinavka. "Ako bi to vedela poprej, bi se gotovo ne ponujala; toda sedaj sem že dala besedo, da grem, in ostati hočem mož-beseda."
Zoper take zvijače se seveda nismo mogli več boriti. Imeli bi sicer lahko še nekoliko upanja, da je mati ne bo pustila, toda znano nam je bilo dobro, da se zlepa ni kdo menil tako malo za svoje otroke, če jih je imel tudi deset, kakor se je zmenila gospa Gobec za edino Emo.
Brtoncelj je bil vesel, ko smo mu povedali, da gre tudi Ema z nami. Svoje zadovoljnosti niti prikrival ni. Zato smo ga zba-dali na vse načine, da bi^ mu i veselje. Šoba
mu je kar naravnost rekel:
"Gotojvo nameravate biti vi tisti "viteški rešitelj,' na katerega se zanaša Ema."
Toda Brtoncelj se ni jezil prav nič. Namuzal se je in mirno odvrnil:
"Zakaj pa ne; kar še ni, se lahko še zgodi."
Mož je rad govoril v verzih in je koval tudi pesmice.
Talcoj drugi dan se pa pri-smeja Šoba prav potuhnjeno in nas povabi v Brtoncljevem imenu za v nedeljo popoldne v Ši ško h "'Kameniti mizi."
'Fant bi v resnici rad postal "viteški rešitelj" Eme," pravil nam je skrivnostno, "zato se želi z nami posvetovati, kako bi se to izpeljalo."
V nedeljo smo torej sedeli pri "Kameniti mizi" Brtoncelj, Griža, Šoba, Coklja in jaz. Šoba nam je takoj začel razlagati zakaj smo se sešli:
"Gospod Brtoncelj tu si želi pridobiti naklonjenost gospodične Eme. Zato bi ji rad storil tako veliko uslugo; najraje bi jo rešil iz smrtne nevarnosti. Upa pa, da. se mu ponudi na našem izletu na Kamniško sed-o priložnost, pri kateri pokaže gospodični, kako gori njegovo srce zanjo.
Toda vidite, gospod Brtoncelj, stvar ni tako enostavna. Zakaj na potu na Kamniško sedlo ni lahko spraviti koga v smrtno nevarnost. Šli bodemo epo po stezi in nikjer nam ne 30 treba plezati po strmih skalah. Slednjič, če bi se tudi posrečilo, da bi gospodična padla kak prepad, bi vi gotovo ne tvegali .svojega življenja in hoditi pobirat polomljene ženske costi.
Jaz sem mnogo premišljeval in prišel do tega, da so nam rokovnjači edina rešitev iz zagate. Ako bi nas ti napadli, pokazal bi gospod Brtoncelj prav lahko svoj pogum in svojo ljubezen."
"Seveda," vtakne se Griža vmes, "prvi bi pokazal pete."
"Tiho," posvari ga Tone Šoba, sedaj imam jaz besedo. V govor segati ni olikano.—Toda vrnimo se k stvari.
Najsitnejše je, ker ni upanja, da bi nas rokovnjači napadli. Morda bi jih mogli kje najeti; kaj menite, gospodje tovariši?"
Nato smo nekaj časa vsi molčali in iskali modrih nasvetov v dolgih požirkih.
(Dalje prihodnjič.)
-:—o--
Kupujte vojne bonde!
Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji
Layout Man Machine Shop
Machine Assemblers
Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu
Crane Operator
Radial Drill Operatorji
Barvarji
Structural Fitters
PLAČA OD URE
Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago.
THE WELLMAN ENGINEERING CO.
7000 CENTRAL AVE.
(157)
PAT DAT
BONO DAY
Snažilke za kafeterijo
Velika plača od ure in bonus. Zglasite se v
Thompson Aircraft Products Company
23555 Euclid Ave. ___(153)
ženske se sprejme
Sprejme se ženske za važno ■Jelo, v starosti 18 do 45 let. V oddelku za klobase in sekanje. Plača od ure in overtime. Pred-inanje ni potrebno.
Ohio Provision Co.
2254 W. 61. St.
(154)
MALI OGLASS
Garaža v najem
Odda se v najem garaža, Zglasite se na 1172 Norwood Kd. _ (153)
Sobo išče
Jolžef Berčan iz Drage pri Višnji gori, po domače Matiša ali Matišev Jože, išče sobo pri znancih, prijateljih ali sorodnikih. Pred leti je bil pri Tony Zaviršku na St. Clair in 33, cesta. Nazadnje je delal pri Sheets Elevator na Broadway. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 723 E. 160. St. (153)
Stanovanje iščejo
Iščem stanovanje 3 ali 4 sob za mater in otroka; najraje med E. 60. St. in 80. St. Pokličite Mrs. C. . Knuth, HE 7919.
(153)
Nedržavljani!
Ali mislite o bodočnosti? Ali bi hoteli delo, ki bo tudi- po vojni? Potem delajte za
hotel statler
Čista', tiha. krasna, mirna okolica, prijetne sobe za odpofcitek in restavracija za uslužbence. Počitnice s plačo — prosta zavarovalnina.
Dela so odprta za:
ŽENSKA-KUHARICA 1 do 10 zvečer
ZA POMOČ PRI PECIVU 12 do 9 zvečer Predznanje ni potrebno
LIKALCI ZA KROJAČNICO Od 6 zvečer do 2 zjutraj
ZA ČIŠČENJE PONOČI Predznanje ni potrebno
NADZORNIK ZA NOČ. ČIŠČENJE Predznanje ni potrebno
SOBARICE PODNEVI ALI PONOČI
MOŠKI ČEZ 60 LET STARI
Vsakojaka dela, za ves dan ali samo za delno.
Ne ozira S8 na starost, ni vam treba znati angleščine
Zglasite se osebno v uradu med 9 in 5
HOTEL STATLER
E. 12th in Euclid Ave.
(153)
Balkan je ključ Evrope
Vplivni list Washington Post je objavil pod gornjim naslovom članek bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu, Ko-ste Todorova, iz katerega prinašamo naslednje izvlečke:
Ako se bodo zavezniki odločili napasti Italijo iz Severne Afrike, bodo v istem položaju — toda v obratnem smislu, kakor v Tuniziji. Invazija Evrope z velikimi sredstvi — in le invazija z velikimi sredstvi se utegne posrečiti — je mogoča le v dveh smereh. Zavezniki morejo napasti v zapadni Evropi— Franciji, Belgiji ali Nizozemski — pri čemer bi se opirali na bazo v Veliki Britaniji, ali pa morejo napasti iz jugovzhoda, preko Turčije na balkanski polotok.
Invazija Balkana bi nudila zedin jenim narodom velike ugodnosti. Te operacije bi se opirale na Turčijo, na njene močne vojaške sile in zaloge surovin, ter na Bližnji Vzhod, kjer zavezniki razpolagajo z velikimi rezervami ljudi in materij ala. Poleg tega pa bi invazijo podpirale politične in vojaške razmere v različnih balkanskih deželah.
Umestno je, da se spominjamo dejstva, da se je prva svetovna! vojna zaključila na Balkanu. I Zavezniška vojska je prebila! fronto bolgarskih čet dne 14.1 septembra 1918 in že dne 29. j septembra izsilila brezpogojno predajo. Turčija, ki je bila radi tega odtrgana od svojih zaveznikov v centralni Evropi, se je predala dne 29. oktobra; armade Nemčije so ostale osamljene; na svojem umiku na zapadni fronti in so komaj 12 dni pozne-1 je tudi kapitulirale.
Okupacija Balkana bi zedin je-1 nim narodom nudila naslednje: j
1.	Zavezniki bi kontrolirali. Bospor in Dardanele, ter dobili v roke najkrajšo pot v Rusijo.
2.	Zaveaniki bi tako postali
Niso ravno oblečeni za k kakšnemu banketu, vendar pa bo jed vseeno dobro ■teknila našim fantom v Buna okrožju na Novi Gvineji. Poleg pošte je zanje najveselejša novica, kadar jih trobentač pokliče k jedi.
General Charles de Gaulle, voditelj bojujoče se Francije, si ogleduje častno stražo v Severni Afriki levi m sliki pa je general Henri Giraud.
Sobe se oddajo
Oddajo se 3 sobe, najraje priletnemu zakonskemu paru. Nahaja se na 5818 Bonna Ave.
(154)
Stanovanje iščejo
Dve odrasli osebi iščeta stanovanje 3 ali 4 sob v mirni okolici. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči v urad tega lista.
(152)
"Jezus! Mati!" je slabotno vzkliknila Štefana. "Gospod Henrik,kaj počenjate! Mislite na svojo dušo, na greh!"
"Misli ti na tvojega." Od Boga zapuščeni nesrečnež je dvignil bodalo — ki je švignilo kakor blisk po zraku in ni zgrešilo poti, temveč je zadelo svoj cilj, čisto srce neveste Gospodove.
Štefana je s trudno roko segla po srcu in je omahnila, zgrudila se je na kolena in potem na tla.
Tiha, bolestna prošnja: '"Jezus — odpusti mu — sprejmi me ... v svoje kraljestvo."
In Štefanina duša zapusti deviško telo in se dvigne k angelom.
Henrik, morilec, je za trenutek stal tu kakor priraščen, z morilnim orožjem v tresoči se roki, in je srepo zrl na svoj krvavi čin. Da, tu leži . . . kakor angel ... pa je vendar viačuga . . . viačuga! Nikdar je ne bodo .. . prijeli biriči. Nikdar bodo bobni bobnali njene sramote ... on jo je sodil tva je. Njemu pa ... ki je storil . . . gorje . . . njegov delež je morišče in pekel. Okoli belega obraza, v kateri je strmel s pojemajočimi očmi, medtem ko se mu je besni srd iz-premenil v mrzlo grozo, so naenkrat začeli ostudni ples biriči, volkovi, kače, vsa visliška
stavili nožarji, je klical enajsto uro, nato je pa štorkljal na levo proti Vizerfeldu, da tudi tam, kakor ponavadi, naznani uro. Kar postoji pred gostilno "pri modrem jelenu." Kaj je to? Že davno so ugasnile vse luči v predmestju, tu notri pa še gori luč. So li tako pozno gosti notri, ali kaj ? — Ponočni Vlivaj je stopical k najbližjemu oknu in je pogledal noter. Videl je na mizi gorečo svečo, toda v sobi na prvi pogled ni opazil nikogar. Pač, kdo leži tam med dvema mizama? To je vendar Švertneričina hčerka, tefka; je-li spanec premagal dekle, ki je pustilo goreti svečo? Glej no, kako lahko bi nastal požar in bi vpepelil vso hi-! Kaj takega! Ponočni čuvaj je nekoliko s sulico potolkel po oknu in je zaklical noter:
"Dekle, ugasni luč m pojdi spat, sicer še hišo zažgeš."
Plamen sveče je notri kvišku zaplapolal, toda dekle se ni ganilo. Skozi zeleno šipo se zdi ponočnemu čuvaju, da je obraz deklice čisto bled, za božjo voljo, morda ji je postalo slabo, navsezadnje se ji je še kaj primerilo, treba iti pogledat. Svetil j ko si je obesil za pas in je šel skozi vežna vrata, ki so bila še odprta, čemur se je močno začudil. Stopil je v gostilniško sobo in na ves glas zav-pil: "Dekle, ali ti je kaj?"—
svojat, praskali so proti njemu! Vse je ostal tiho, deklica se ni
in tulili: Morilec! Morilec! do čim je tihi obraz nemo tožeč zrl proti nebu. Tedaj je vrgel od sebe proč s krvjo oškroplje-no jeklo, kakor brezumen je iz hiše smrti planil v viharno noč, v kateri se je kresal blisk za
bliskom!--
Ura je bila enajst in tiho je brnel glas zvona v viharno noč, ko je po Glajnkovi ulici gori s težkim korakom po temi taval ponočni čuvaj, ki je v eni roki nosil svetiljko, v drugi pa sulico. V besnih sunkih je pihal veter v smolnatocrno predmestje, zdajpazdaj se je zabliska-lo na nebu, da se je videlo modro nebo, iz daljave pa je neprestano prihajalo votlo gro-menje. Pri križu, ki so ga po-
genila. Groza ga je. Položil je sulico na stran ter je prijel deklico za roko, ta pa je bila mrzla kakor led.
"Za Boga svetega —" je za-mrmral mož, "meni se zdi, da se to dekle ne prebudi nikoli več." Hotel jo je še potipati za srce — toda prestrašen je od-skočil nazaj. Na levi strani je bil na modrem jopiču škrlata-:;tordeč madež, ki je bil še moker. "Jezus Marija — ubogi otrok, da se najde na svetu tak lopov!" Dva, tri skoke in bil je že v veži, nato je sopihal po stopnicah gori, ob boku mu je žvenketajoč plesala svetiljka. Pok, pok, udari s sulico na vrata, za katerimi od skrbi in truda vsa zdelana in spehana z ma-
Pvt. Walter S. Cooper iz Baltimora je pohvalil kor-pomla Jirigari kraljeve papuanske straže za čiščenje puške. Domači policist na Novi Gvineji so kaj ponosni na svojo uniformo in na novo orožje.
limi otroci spi uboga mati.
Prebudivši se iz spanja vsa prestrašena v temi vprašuje mati: "Kaj pa je? Kdo je tu?
"Jaz sem!" kliče nekdo pri vratih, "hitro pridite, vaši hčerki se je nekaj pripetilo." Žena je v hudi slutnji in groznem strahu zaklicala: "Pridem, za božjo voljo, kaj se je zgodilo? Otroci so se prebudili in so- začeli izpraševati ter so udarili v glasen jok, ko so pri odprtih vratih videli čudnega moža s svetiljko v roki. Tresoč se po /sem životu se je mati za silo oblekla in je hitela ven. "Kaj pa je, kaj je?" je klicala, "z mojim otrokom, kaj se je zgodilo moji hčerki?"
Ponočni čuvaj je rekel: '"Žena, na tleh leži in se ne gane ter krvavi." "Jezus, Zveličar sveta!" je zakričala mati in je, kolikor hitro so jo le nosile omahujoče noge, hitela pred čuvajem po stopnicah doli. Stopila je v gostilniško sobo in je z boso nogo zadela ob nož, toda nič ste ni zmenila za to, planila je k svojemu detetu, ki je ležalo na tleh . . . beli obrazek je je obrnjen proti nebu, oči so zaprte. "Štefka! Štefka!" je klicala uboga mati. "Jezus, moj Zveljčar, moje dete, kaj se je zgodilo?"
Z roko je pokonci dvignila bledo glavico, ki pa je takoj omahnila nazaj na desko. "Vode, prinesite vode!" je tarnala žena in je, medtem ko jI je zastajala hropeča sapa, svojemu mrtvemu otroku odpela modre. Mozeg in kosti pretresajoč jok in stok uboge matere je vzbudil vse speče v okolici, prestrašeni so vstali in so hiteli k oknom. Na uho jim je prihajal klic: "Zabodli, zabodli, moje dete so mi zabodli!" Medtem je ponočni čuvaj s tal pobral bodalo, na katerem so bili še sledovi krvi nedolžne žrtve, in je rekel: 'Žena, s tem-le je bila zabodena, tega lopova bomo že dobili in ga bomo spravili na vislice."
"Na vislice, ali he," je kričala nesrečna mati, "kaj mi pomaga, moje dete zato ne bo oživelo, moje dete je mrtvo." Zdajci so tri majhne postavice glasno ihteč v belih srajčicah in bose prihitele v sobo. Krištof, ki so mu šklepetali drobni zobki, je vprašal:
"Mamica, zakaj tako kričiš _y>
"Oh, zakaj, otroci, pridite sem! Otroci, poglejte!" in uboga žena je nadse zvila roke in si je ruvala v dolgih štrenah doli /iseče lase. "Vaša sestra, moje lajljubše dete, je mrtva zabodli so mi moje dete, ki nikomur ni skrivilo lasu, moja Štefka je nrtva."
Materine solze so se mešale s solzami bratcev in sestric, ubogi malčki so gladili in poljubljali mrtvo sestro ter so mislili, da se mora vzbuditi, toda ni se ganila, ostala je nema in Sleda.
Medtem se je ob oknih gostilne "Pri modrem jelenu" zbralo vse polno ljudi in vse povprek je zunaj v besnečem viharju in ob kresanju bliskov popraševa-lo: "Kaj se je zgodilo? Kdo je mrtev? — Švertneričina Štefka! Zabodena! Zabodli so jo! Je-li to mogoče, zabodle — tako dobro hčerko! Kdo je to storil? Gotovo še pride na dan!; Tak lopov! na najvišje vislice ž njim. Gotovo je to storil kak uteran!"
Ko se je zunaj puntala vsa ulica, je v sobi čepela mati na tleh, v katera je nedolžna kri njene hčerke naslikala krvave rože, in je držala v svojem na-očju mrtvo truplo, okoli nje ja so glasno se jokajoč stali malčki: rezko je donel proti nebu jok in stok nesrečne matere, da so si angeli, ki so ravnokar s harfami sprejeli zmagoslavno mučenico, s peroti zakrivali oči in so žalovali za oropano materjo.
"Štefka, moja Štefka! Moje ljubo dete, sili mrtvo? Si li zapustila svojo ubogo mater, ki te je nosila pod svojim srcem,
pa samo veselje sem imela s teboj ! Štefka,, ne boš li nikoli več pogledala svoje matere, daj, odpri še enkrat svoje oči, sa-io se enkrat poglej svojo mater, moje najljubše dete! O jaz lesrečnica, pustila sem te samo n sem šla spat, pa je prišel mo-ilec in te je zabodel! Nikoli več se ne boš vrnila, nikoli več pomagala svoji ubogi mamici! Moje zvesto dete, zadnji vinar si dala svoji materi. O, kaj sem zagrešila pred Bogom, da je tako moralo umreti moje dete, ki nikdar nikomur ni storilo hu-ega, da mi je je moral zabo-sti nečloveški, zverinski morilec, zabosti moje ljubo, najljub-! dete!"
Ko je tako tarnala v rez-
ki boli, je zunaj pred hišo v votlo hruščeči in brneči ulici nekdo glasno vzkliknil: '"To ni mogoče, da bi se bilo kaj takega zgodilo. To je nezaslišano v Štajru."
In v gostilniško sobo je stopil gospod v dežnem plašču in brez klobuka, to je Luc, ki so mu skozi okno zaklicali grozno vest; takoj je od postelje svoje na smrt bolne sestre prihitel semkaj.
Ko je Luc zagledal Švertne-rico z mrtvo deklico v naročju in je slišal njene srce pretresajoče klice, mu je za trenutek zastala beseda, bil je namreč dober človek in je imel mehko srce. Toda osrčil se je in je rekel Švertnerici: "Mati, to je
Kar oče to sin. — General Henry H. Arnold, poveljnik V. S. zračne sile je bil kaj ponosen na svojega sina, ko je isti, kadet William P. Arnold, prejel diplomo v West Point vojaški akademiji. William je bil med 206 kadeti te
Posebne priprave kot jih vidimo na sliki vporabljajo za treniranje zrakoplovnih topničarjev, ki se momjo izuriti v hitrem obračanju topa na vse strani. Slika je posneta v
za ves Štajer dan žalosti, toda zahvalite Boga, da je vaše dete umrlo v nedolžnosti." Pobožal je jokajoče se otroke in se ozrl na Štefano, ki je bila še v smrti tako lepa, kakor bi spala iz voska narejena svetnica. Dol-
go jo je gledal, in solze so1 lile po licih. Nato je rel( "Samo dobra in sveta dela vršila, zato je bodla v oko diču, ki je vsled tega mu človeku navdihnil tak<| klensko dejanje.
Ujetnik s zvezdami. — Italijanski general Belletti, ki ga vidimo-v sredini na sliki, se je kaj kislo držal ob prihodu na zrakoplovno polje nekje v Angliji, kjer bo za časa vojne v internaciji. Zajet je bil v bojih v Tuniziji.
Imenik raznih društev
DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO
Predsednica Mary Ivane, 1165 E. GO. St.; podpredsednica Prances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapismikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Prances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliskar. dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu.
DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ
Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Stanley Zupan, tajnik Joseph J. Nemanich, 1145 E. '<4. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.
DRUŠTVO SV. ŠT. 138. C.
Predsednik Jos. Me
sednik John Hrovat st„
John Hrovat ml., 6711 --------
pisnikar in tajnik bolniškega 00 t
Joseph Hrovat; 6731 Edna Aye-. &
gajnik Prank Turek. Nadzorni«.
Turek. Joseph Kostanjšek, Jo92,f"0 zl
Vratar Anton Gregorač. DruSl Mll
ruje vsak tretji pondeljek v m«
7:30 zvečer v dvorani stare
Vida.	__—i
---—-"Tgi !,«W
SLOVENSKO ŽENSKO PODl'%
DRUŠTVO SRCA MARIJE ^
Predsednica Julia Brezovar, P«^ 'a
sednica Mary Ordinal, prva . ^v
Mary Otoničar, 1110 E. 66. St-
ničarka Louisa Pikš, finančna ^
Mary Bradač, odbornice: M ^^ovepla
Anna Erbežnik, nadzornice
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Louis Efste. 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Lawrence Zupančič, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. For-tuna, zaplsnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Marion Kuhar. Lawrence Zupančič. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo j dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društve-1
nih sejah._j
~ i
DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik John Levstik. 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše. 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek. 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St., nadzorniki John Princ, Matija Oblak in Anton Pozelnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo
v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje._
SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-šovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle, Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na Iruštvene zastopnike.
Zupan, Jennie Brodnik, Ag«es., , vich, rediteljica Frances Kasu»^ I $5 stopnici za skupna društva 1 c; , Vida: Mary Pristov, Mary TeKa'g, l*ui klub društev SND in konferenc p„r( Mary Stanonik; za JKV, Mar-Lstv< nik in Julia Brezovar; f gei '«.): zdravniki: dr. Seliškar st., °r,t p 1 p kar ml., dr. Perme, dr. OmaB. " ' je 1, ko. dr. Opaskar. Društvo i0"^ stari šoli sv. Vida vsako dnuP ^ fm s-v mesecu ob 2. uri popoldn-1-se sprejema v društvo dojfrj^ J 6
Qf • fiz
DRUŠTVO DVOR BARAGA-
REDA KATOLIŠKIH BORS*" bt< ""I
Za leto, ki se začne z uri (]a 1942. je društvo izvolilo sledeč } j nike: Duhovni vodja Msgr- -ju®1 nikvar fare sv. vida; na\. Frank Perme Sr., podborštn« Hlabše. bivši borštnar J°fp , man, finančni tajnik Chares 1580 E. 133. St.; blagajni« Bazilik, tajnik-zapisnikar »» nik, nadzorniki: Lawrence Frank Skerl. Ivan Zupan; tel j a Louis Erste, Frank ZnWa vornik Ivan Zupan, delega« » crv Chapter John Hoceva'-Znidaršič, Ludwig Maro"; Baznik. Skrbnik pri pogret Tel- Si*
Skrbnik pri pogreb® Tel-
Društvo zboruje vsak tretJ
Hlapše, 1082 E. 72. St.
P «
mesecu ob 7:30 zvečer v s' Vida.
,tari i
DRUŠTVO CLEVELAND.
ZAPADNA SLOVANSKA*,
glavni urad: Denver, t Predsednik John Kadunc- j, 71. St. tajnik Frank Mihel^. .< 73. Place; bagajnik John P6 1, 58. St. Društveni zdravn** . Kern. Društvo zboruje vSa* !jo v mesecu ob desetih dw domu tajnika. Društveni ®s ; pobira na domu tajnika od 'v mesecu. V društvo se sp d0 i mladinski oddelek od rojstva jg ( ta. v odrasli oddelek pa od f leta. Društvo plačuje boim** , ro $7 do $14 na teden. Za^ e u-nila' se obrnite na gori omew nike.
DRUŠTVO CARNIOLA T® (The Maccabees)
Predsednik Joseph Babm*. jK sednik Joseph Susnik, z Tavčar, blagajnik Louis P1*^ kar Anton Zupan, nad^j^p Anton Zupan, Frankie D dbor: Felix Strumbelj, bolniški seph Drobnich, Frank f^V Frank Kožar; društveni zdI pru5t' F. J. Kern, dr. M. F. Oman. seje so vsako 4. nedeljo v SND, dvorana št. 1.
23-
t
lPC
iii
1% »hc
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine JarnC> Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Ce hočei dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri na; itenl In nadsolventni podporni organizaciji,
Najstarejša slovenska podporna organizaC v Ameriki. . . Posluje že 49. leto
Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,0°°
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24%
jbolJ*1'
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTt
Me Pr°
kjer se lahko zavarojeS za smrtnine. razne poškodbe, operacu * bolezni in onemoglosti.
r,o let*'
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. o° u ' otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. 8. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat« dobe od $250.00 do $5.000.00.
. . nIsi
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Ce se V pO' ali članica te mogočne In bogate katoliške podporne organiw trudi se In pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge podrobnost^ se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih drusw K. S. K Jednote. ali pa na:
GLAVNI URAD . 351-353 No. Chicago St.	Johet,
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERšE