Poštnina platana v gotovini. Posamezna številka velja 1*50 Din Izhaja vsak mese< enkrat. Uredništvo in uprav-niitvo je v Salendrovi ulici St.6. Oglase se ratuna po posebnem ceniku. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Frelih Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih [posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Štev. 12. Ljubljana, 31. decembra 1926. Leto VI. Paglad v preleteno leto. 0 božičnih praznikih in ob zatonu .starega leta se vedno napravi pogled v pretečeno leto in tako moramo tudi hišni posestniki napraviti kratko bilanco o našem delu, doseženem uspehu v minulem letu in si začrtati smernice, po katerih hočemo! deloval^ v prihodnije, da bo bilančni uspeh še večji. Kaj naj reče hišni posestnik o letu 1928, ki se v par dneh nagne h koncu in kakšno sodbo naj imajo o tem letu splošno gospodarski krogi. Posestniki ne moremo zanikati doseženega uspeha v stanovanjskem in davčnem vprašanju. Iz splošnega gospodarskega stališča pa mora zlasti Slovenija zaznamovati veliko pasivno bilanco, to je veliko gospodarsko krizo, ki se stopnjuje od dneva do dneva in ki hoče v Sloveniji uničiti skoro ves srednji stan. Stanovanjska zaščita se v letu 1926 sicer še ni odpravila, toda najnovejša stanovanjska novela ima namen in tendenco stanovanjsko omejitev odpraviti v letu 1927. Tedaj bo prihodnje leto za hišne posestnike brez dvoma najvažnejše, ko sigurno pričakujemo izvršitev veljavnega zakona in danili obljub, da more tudi hišni posestnik v prihodnjem letu priti do prostega razpolaganja s svojo, do sedaj tolijko let omejeno lastnino. V tem pogledu se je za posestnike v letu 1926 stan. zakon mnogo izboljšal, ker se je že od 1. novembra 1926 znatno skrčilo število zaščitenih najemnikov. Celo pretečeno leto se je bil boj za zjednačenje direktnih davkov ter se je končno posrečilo, da je odsek za davčno reformo svoje delo dokončal in da more sedaj izdelani zakon odobriti Narodna skupščina. Trdno je upati, da bo novi zakon o direktnih davkih stopil v veljavo 1. januarja 1928. Še so nekatere trdote za hišne posestnike v tem načrtu in se nadejamo, da dosežemo spremembe nekaterih točk, a že v splošnem je izdelani načrt mnogo boljši od prejšnjih načrtov in pomeni veliko razbremenitev hišnih posestnikov. Navedemo naj samo to dejstvo, da so prvotni davčni načrti vsebovali davčno stopnjo za hišno najemninski davek 30%, da se je pa nam posrečilo doseči znižanje na 16%, torej skoro za polovico od prvotnega načrta. V teh za nas najvažnejših problemih moramo biti hišni posestniki z uspehom zadovoljni in bi lahko vsi posestniki v Sloveniji to priznali naši organizaciji. Zlasti bi to morali upoštevati ljubljanski hišni posestniki, ki so dosegli največji uspeh pri znižanju hišno-najemnin-skega davka. Tz splošno gospodarskega stališča pa mora Slovenija podati žalostno sliko najslabših gospodarskih razmer, ki nas silijo gospodarske kroge že k obupu. Naj nas ne motijo besede o bogati Sloveniji, o navideznem luksuzu, udobnem življenju in o Jv so se travniki, njive itd., odnesli na d ’enjskem skoro vsi mostovi in ceste, odoš iie so se hiše in druga poslopja in pretile so katastrofe, da iz površja zginejo cele vasi. Treba bo ■dela in truda leta in leta, da se vse to popravi in če nas pri tem ne iznenadijo zopet nove nezgode. Pa ne samo nepredvidne elementarne nezgode, celo ljudje v zverinski podivjanosti hočejo sedaj uničiti še to, kar je ostalo od katastrofe. Dan na dan se zažigajo domovi po Gorenjskem in do sedaj se še ni tem nečloveškim ljudem posrečilo priti do živega. Torej dovolj žalostna slika pretečenega leta o našem gospodarstvu, katero nam končno hočejo uničiti,, kar je še preostalega, davčna oblastva in njih izvedenci, ki iščejo in iščejo, kje bi se dalo še kakega davkoplačevalca hujše obremeniti, in stisniti od njega še kak denar. Zadnja vejica je dobra, samo da se davkoplačevalcu ne ustreže in odbije njegova pritožba ali prošnja, če je splošno še tako utemeljena. Zamuda 24 ur onemogoči pritožniku, da bi se njegovi tehtni pomisleki upoštevali. Tudi v tem oziru bo treba mnogo dela in pazljivosti, da bo davčni vijak vsaj že enkrat obstal na primerni stopnji svojega gibanja. Kljub vsem tem žalostnim pojavom smo posestniki precej dosegli, a nas čaka v prihodnjem letu še mnogo dela in hudega boja. Prošli so časi, ko smo se morali boriti za vsak odstotek povišane najemnine. Sedaj pa prehaja v ospredje veliki boj dveh svetovnih naziranj: sociju-lizeni in neomejena lastnina posameznikov. Tudi ta svetovni boj bodemo posestniki zmagovito končali, če bodemo razumeli združiti vse moči in jih na pravem mestu zastavili in izkoristil. Vsem našim članom, naročnikom Mojega Doma' voščimo srečno novo let > s prošnjo za nadaljni in skupni boj brez vsake malodušnosti in obupa. Nevstrašna borba za pravične zahteve hišnih in zemljiških posestnikov naj velja proti vsem onim, ki hočejo ta steber države- tlačiti še nadalje s kako demagogijo. Ob prestopu v novo leto kličemo vse posestnike iz Slovenijo v naše vrste, da delo nadaljujemo do končne zmage in gospodarske osamosvojitve. Uredništvo »Mojega Doma . NaSe delo v prihodnjem letu. Pred kratkim se je oglasil v naši pisarni eden prvih, odličnih gospodarskih delavcev v Sloveniji z željo za razgovor o razširjenju naše organizacije in našega lista v svrho večje zaščite naše lastnine. Ozirajoč se na gospodarski propad v Sloveniji in boječ se razširjenja komunistične propagande v naši državi, je uvidevni odlični strokovnjak prišel do prepričanja, da se komunizem, ki se pri nas še skriva, a nismo brez njega, prepreči samo z močno protiorganizacijo, v čemer so ravno poklicani hišni in zemljiški posestniki, torej naša organizacija. Pri skupni seji z navedeno odlično osebo smo videli, da se zlasti med mladino razširjajo razne komunistične ideje in da je za pobijanje teh treba pridobiti kak list. Najbolje pa bi bilo, če razširimo Moj Dom , da bi izhajal v začetku vsaj mesečno dvakrat, pozneje pa vsaj tedensko. Mi torej nameravamo razširiti naš list v propagandne %vrhe za našo lastnino; a preden to storimo, moramo vprašati za mm en je naše organizacije in naše dosedanje naročnike. Prosimo torej naša društva in naročnike same, da naj se o tem našem mišljenju posvetujejo in nam v najkrajšem času sporoce svoja mnenja. Seveda pri tem igrajo glavno vprašanje denarna sredstva, brez katerih smo sedaj popolnoma in nam že sedaj naši naročniki dolgujejo za Moj Dom ob koncu leta okrog 20.000 Din. Treba bo torej pri naročnikih večje požrtvovalnosti in točnosti in iskati bodemo morali nove vire v pokritje nameravanega razširjenja našega glasila »Moj Dom«. V pi'vi vrsti bodemo v prihodnjem letu otvorili prometno pisarno za prodajo in nakup hiš in posestev ter oddajo in zamenjavo stanovanj, za kar čutimo že delj časa živo potrebo. S tem bomo prihranili kupcem in prodajalcem mnogo običajnih stroškov. Že delj časa se kaže nujna potreba po lastnem denarnem zavodu, kakor jih imajo jednaka društva v vseh drugih državah. Od začetka zamišljen denarni zavod v manjšem obsegu, lahko postane ob smo-trenem delu in pravem vodstvu najtrdnejši zavod v Sloveniji. S tem bomo pomagali mnogim posestnikom, a za svoje stanovske zadeve bomo imeli zopet siguren dotok dohodkov. Pa ne samo lasten denarni zavod, tudi lastno zavarovalnico bodemo morali ustanoviti, kakor jih imajo posestniki v drugih državah. Iz teh organizacij in ustanov pa se mora končno dvigniti in razširiti ne samo »Moj Dom« temveč »Društveni dom« vseh posestnikov v Sloveniji, kakoršne imajo posestniki v Nemčiji in drugih državah. Da j.e tak dom tudi mogoč omenjamo, da je v Dresdenu eden največjih in najlepših palač: hiša saške hišne posesti. (Haus des sächsischen Hausbesitzes). Da so ustanovitve in obstoji navedenih gospodarskih institucij mogoči, ^ naj našim posestnikom ob kratkem sporočimo, da obstoji v Berlinu Berliner Bank für Handel und Grundbesitz, ki je v Berlinu eden največjih denarnih zavodov ter ima samo v Berlinu 14 podružnic (filijalk). — Kazen tega obstoji v Nemčiji 2000 društev hišnih in zemljiških posestnikov s približno 700.000 članov. Ta društva pa imajo v Nemčiji okrog 50 bank in gospodarskih zadrug in 22 lastnih zavarovalnic. To naj naši člani razmotrivajo in uvidijo, kaj se da napraviti z dobro in smotreno organizacijo. Pri nas se pa posestniki ne upajo ustanoviti male denarne zadruge. Vsi posestniki pri nas mislijo, da se z odpravo stanovanjskega zakona preneha tudi potreba naše organizacije. A to je popolnoma zgrešena pot; to miel morajo hišni posestniki opustiti in zreti realneje v daljšo bodočnost. Ker v Nemčiji obstoji velika nevarnost za obstoj lastnine, zlasti v mestih, je ta nevarnost združila vse posestnike v skupno delo v stanovskih organizacijah posestnikov. Posestnikom v Nemčiji in Nemški Avstriji se neprimerno slabeje godi kakor nam, a niso obupali in zapustili svojih organizacij, temveč vztrajajo dalje v boju za svoje pravice in nikomur ne pride na misel, da bi zaradi tega svoje sobojevnike zapustil. Pri nas pa za vsako malenkost samo kritika in zabavljanje, da •mu društvo nič ne pomaga. In če tak naivnež izstopi iz našega društva ali odpove list, misli da se je s tem dobro nad nami maščeval. Ne pomisli pa, da je s tem ponižal samo svojo stanovsko zavest in škodoval sam sebi. Pri tem ne smemo pozabiti omeniti, da večina društev na deželi prav nič ne deluje, in da bo ž niimi prava težava razširiti našo organizacijo v navedenem smislu. Tak delaven program smo si začrtali za prihodnjost in na posestnikih je sedaj ležeče, da se ta načrt stopnjema tudi . izpelje. Vse to smo si zamislili provesti z veliko požrtvovalnostjo in trudom. Če pa posestniki v Sloveniji ne čutijo potrebe za to in tudi nimajo smisla za izvedbo prepotrebnih gospodarskih institucij, potem bo naš program ostal samo na papirju. — Tega pa ne želimo toliko radi nas, temveč radi gospodarske potrebe posestnikov. Pri tem se bodemo seveda še nadalje borili, da dne 1. novembra 1927 preneha vsaka stanovanjska zaščita kakor tudi za izvedbo davčne reforme. Nastopili bodemo proti vsaki no'vi obremenitvi hišne posesti, preprečili vsak predlog in načrt, s čemur bi se ogrožalo našo lastnino. Razmišljajte sami o tem obsežno za-inašljenim delu ter se posvetujte s sosedi, na kar nam v kratkem sporočite svoje misli. Z delom bomo šli naprej, brez dela pa nazaj v pogubo. Predsednik. L.: Cgroisnosi naše iastnšne. S pričujočim se Vam iskreno zahvalim za Vašo neutrudljivo požrtvovalnost, s kältere se poslavljate v bran proti kršiteljem •lastninske pravice, proti ljudem, ki nepoklicano silijo v ospredje, da na tuje stroške delijo dobrote, na delitev dobrot iz lastnega žepa pa popolnoma pozabijo. Ljudstvo, koje ni direktno prizadeto po* škodljivih uspehih demagoštva, ne sluti, kaj se skriva za frazami o človečan-stvu, ki so le pretveza za lov na mandate v zakonodajnih korporacijah. Usojam si pri tej priliki opozoriti na nesoglasje državnih ukrepov z najvažnejšo določbo naše ustave glede varstva osebne lastnine. Ne le hišni posestniki so ogroženi v razpolaganju s svojim hišnim posestvom, tudi drugi sloji ,in sicer zemljiški posestniki, ki so si v teku generacij po svojih prednikih in z lastnim trudom pridobili take zemljiške posesti, ki slučajno presegajo za par kvadratmetrov oktroirano mejo površine zemljiške posesti, bodisi poljoprivredne, bodisi šumske vrste, občutijo gorostasno sedanje stanje. Pri teh nesrečnikih posega vtikanje državnih mogotcev še dalje nego pri hišnih posestnikih, ker se jim odvzemlje ne le pravica prostega razpolaganja glede uživanja te lastnine, marveč se jim od-jemlje tudi lastnino samo brez odškodnine. Pa tudi glede preostanka popolnoma omejene lastnine zamislili so si državni mogotci neko vrv, ki so jo lastniku vrgli okolu vratu, da ga popolnoma zadavijo, kakor največjega zločinca. Zabranjena mu je prosta odtujitev, zabranjena je obremenitev v slučaju dejanske potrebe po cenih hipotekarnih kreditih, zabranjeno je tudi podedovanje na otroke in sorodnike ali prijatelje. Vsak posestnik navedene kategorije ni le omejen glede razpolaganja zemljišča, marveč tudi glede vsih zgradb, naj se nahajajo iste bodisi kjer* koli v drždvi, naj bodo te zgradbe kmetijskega ali industrijskega ali stanovanjskega značaja, na deželi ali v mestih. Even-tuelno dovoljenje od ministrstva za pre-membo lastnine je možno v najugodnejših slučajih doseči le s plačilom visokih pristojbin 10% vrednosti. Ker ima torej večji posestnik popolnoma vezane roke, vsled vknjižbe ministrske zabrambe na njegovem posestvu, mu je odvzet tudi vsak možen kredit po znosni obrestni meri, ostane mu le še omejen osebni kredit nanašajoč se na posestnikovo poštenje. Če pa človek išče leka proti takemu nasilju in se sklicuje na jasne določbe ustave o zaščiti osebne lastnine, ne dobi v celi skupini sodnikov in odvetnikov v državi nikogar, ki bi si upal jasni zakoniti ustavni določbi pomagati do pravice in udejstvovanja. Vsakdo se zaletava v one ustavne omejitve lastnine, ki so bile uvrščene v ustavo pod pritiskom občega bolj-ševiškega razpoloženja ob času ustvaritve državne ustave, ker med vsemi skupšči- narji tedaj ni bilo nikogar, ki bi bil pogumno nastopil in opozoril na nesmiselnost ustave, če en poragraf druzega pobija. In pri tacih pravnih razmerah, podi katerimi živi danes hišni in večji zemljiški posestnik, se more kdo še čuditi, če naša država v vsem inozemstvu nima nikakega kredita! Inozemec, ki mnogo bolje pozna naše razmere, kakor pa mi sami, ki gledamo razmere v domači državi le po strankarskih strasteh pobarvanih očalih, nam ne more zaupati. Od tod zaman naše iskanje po neopravičljivo visokim obrestnim kreditom, katerim moramo pridružiti še privatna bančna jamstva in od tod tudi najnovejša tendenca po prisilnem notranjem posojilu. Če hoče država obstati, če hoče imeti ugled na svetu, mora v prvi vrsti urediti domače neznosne razmere, posledice povojnega boljševizma in skrbeti za varnost lastnine in z modrimi ukrepi odstranili kvarna poseganja v privatno gospodarstvo. Ljudstvo si bode samo uredilo razmere v državi tako, da bode znosno medsebojno družabno razmerje, ki se bode takoj vrav-nalo po obstoječi hudi konkurenci v ne-odvrlačljivem boju za obstanek. Zavest zaščitene lastnine po zgledu pametnih predvojnih razmer bode ustvarila potrebno stavbenost; zidali se bodejo domovi v tolikem obsegu, da bode hitro zadoščeno vsem stanovanjskim potrebam in da bodejo hitro postala nepotrebna stanovanja po železniških vagonih. Državi pa zakličemo na ves. glas: »Hands off!« (Roke proč!) od naše lastnine. Dr. J. R-i. Kako sodi višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu. Tudi dijaki so podnajemniki. Višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu je z razsodbo z dne 3. nov. 1926 br. 3931 razsodilo, da je tudi dijaka smatrati za podnajemnika) in da najemnik, ki ima vkljub prepovedi lastnika dijake na sta* novanju izgubi stanovanje po čl. 8 slan. zakona in ga je izseliti tekom 15 dni. Ta razsodba viš. stanovanj, sodišča v Zagrebu je izpremenila dosedanjo prakso stanovanjskih sodišč, ki dijakov niso smatrala za podnajemnike, češ, da je podnajemnik le tisti, kateremu odda najemnik celo stanovanje ali del stanovanja v izključno vporabo za določeno najemnino. Če pa ima pri sebi dijake, ki vpo-rabljajo tudi ostale dele stanovanja razen tistih, v katerih stanujejo in jim daje tudi hrano, ni smatrati dijakov za podnajemnike, ker ima najemnik glede takih dijakov tudi še druge pravice in dolžnosti, izbirajoče iz pooblastila starišev glede vzgoje in nadzorovanja teh dijakov, kakor pa jih ima najemnik do podnajemnika. To stališče stanov, sodišč I. stopnje seveda ni imelo nobenega pravnega temelja in je višje stanov, sodišče vi Zagrebu z omenjeno razsodbo uveljavilo le jasni pojem, ki ga ustanavlja obč. drž. zakon glede podnajema. Višje stanov, sodišče v Zagrebu je v razlogih zgoraj navedene razsodbe izreklo, da je za podnajemnika smatrati vsakogar, komur daje najemnik stanovanje protif plačilu. Opomba: Po navedeni razsodbi viš. stanov, sodišča v Zagrebu odpovedo lahko vsi hišni lastniki stanovanje vsakemu najemniku, ki ima pioti plačilu na stanovanju dijake ali druge takozvane sostanovalce, ki nimajo posebnih sob, ampak prebivajo v skupnih prostorih z najemnikom oz. lahko zahteva od najemnika, da odstrani take podnajemnike in če se najemnik zahtevi lastnika ne ukloni, zahteva /lahko lastnik pri stanov, sodišču po čl. 8 stan. zakona izselitev najemnika samega. Sestanek hišnih posestnikov llubljanskih. ' Dne 4. t. m. se .je vršil na verandi hotela »Union; v Ljubljani ob 8. uri zvečer zelo dobro obiskan sestanek hišnih posesv-nikov, ki ga je otvoril in vodil g. Ivan Frelih, društveni predsednik s pozdravom vseh udeležnikov. Velika udeležba je pokazala, da se posestniki vsestransko zanimajo, kaj jim je donesla stanovanjska novela im kako hočejo urediti svoje stališče napi aru najemnikom v prihodnjem letu, ko preneha vsaka stanovanjska zaščita. Glavno (poročilo je imiel g. Frelih, ki je najpoprej orisal težave posestnikov, ki so ga imeli pri izdelavi nove stan. novele pri raznih političnih strankah. Nekatere politične stranke so bile odločno na strani posestnikov, tako tudi minister socijalne politike g. Simonovič, ki je izjavil najemnikom1, da se more enkrat končati z izjemnimi zakoni in priti do normalnih odnošajev med posestniki in najemniki. Na strani najemnikov pa je bila vsa opozicija skupščine, ki je delala proti vsakim olajšavam in spremembami stani, zakona. Važne spremembe so glede termina, da se s 1. majem 1927 preneha dodeljevanje stanovanj in da bodo od tega časa hišni posestniki sami oddajali stanovanja najemnikom, ki si jih bodo sami izbrali. Določilo glede državnih uradnikov v tem času je nejasno. Važna pridobitev je nadalje, da se je število zaščitenih najemnikov po novi stan..noveli zelo zmanjšalo in da niso več zaščiteni nobeni trgovci in obrtniki ne glede na število pomočnikov ali vajencev. Dalje niso več zaščiteni bančni in drugi zasebni uradniki, delavci pa samo do 2.500 Din skupnih mesečnih dohodkov. Nesmiselno pa je določilo v smislu čl. 4 novele, da se mora vsak posestnik, ki stanuje v tuji hiši seliti v svojo lastno hišo. Ker bi se s tem število stanovanj v mestu zmanjšalo in je bilo najbrže mišljeno to samo za nove hiše, ker v Beogradu ostajajo stanovanja v novih hišah prazna, je pričakovati, da se stan. sodišča ne bodo v polni meri posluževala tega člena, kar bi dovedlo do mnogih absurdnosti. Stanovanja s petimi sobami so izuzeta od dodelitve in če so stanovanjska sodišča v Sloveniji začela drugače to določbo izvajati, je sigurno pričakovati, da bo višje stanovanjsko sodišče odločilo v smislu zakona v korist hišnil posestnikov, kor nikakor vendar ne gre, da bi poseslnik mesto enega najemnika dobil kar dva. Kar se tiče najemnin se je povišalo za enkrat samo stanovanja s štirimi sobami 8 kratno predvojne najemnine, za ostala stanovanja pa je določen prost sporazum in se imajo najemniki s posestniki pobotati za najemnino za 1. november 1927. Ako se do takrat ne doseže sporazum, je hišni posestnik upravičen odpovedali stanovanje za 1. november 1927, katera odpoved se mora izvršiti do 1. oktobra 1927. Nejasno pa je, katera oblast je izvršilna, pri kateri naj se odpoved vloži. Kadi tega se bo pravočasno vložila odpoved, da se reši eventualni kompetenčni spor. Glede novih najemnin predsednik priporoča skrajno obzirnost in naj bi se vsi posestniki strogo držali, da ne povišajo preko zlate valute, t. j. za manjša stanovanja' 10-kratno, za večja 12 kratno in za luksurijoz-na in dobro situirane najemnike pa nikoli ne čez 15 kratno. Posestniki, ki bi se ne držali teh določil, bi grešili proti lastnim interesom in je treba to preprečiti. Obenem pa naj se zahteva od vseh najemnikov, da sprejmejo hišni red na znanje in se zavežejo po njem ravnati, kdor bi ne •sprejel, se ni potreba z njim pobotati. Po tem poročilu je o nekaterih točkah natanko in obširno poročal še društveni zastop-nik g. dr. 1. Regali, ki je enako priporočal skrajno previdnost pri prekomejnem povišanju, ker bi to lahko doneslo slabe posledice. Razlagal je tudi še druge točke stan. novele iz pravnega stališča in spodbijal nekatere razlage v dosedanji praksi stanovanjskih sodišč. O volitvah v oblastno skupščino poroča predsednik, da se kot nepolitično društvo ne bodemo v nji direktno umešavali, pač pa smo upravičeni zahtevati, da vsaka politična stranka vzame na volilno listo kandidatov, nekaj posestnikov, ki se bodo zavezali zastopati naše zahteve. Z oblastnimi skupščinami pa bodemo imel še mnogo poslov in težav, ker nas bodo brez dvoma skušali zopet obremeniti z raznimi dokladami in davščinami. Morali se bodemo energično braniti vsakemu novemu obdavčenju hišne in zemljiške koristi. Predsednik kratko govori o zadnjem kongresu in graja one posestnike, ki niso upoštevali važnosti kongresa, ter se niso udeležili slavnostnega zborovanja niti razobesili zastave na čast delegatom in tujim gostom. Predsednik jim je nato poročal še o davčni reformi, ki bo v slučaju sprejetja donesla posestnikom mnogo olajšav, drugi stanovi pa bodo prekomerno obremenjeni. Končno je omenjal brz. povabilo na protestne shode hišnih posestnikov na Dunaju, ki se ga udeleže zastopniki skoro vseh držav v Evropi, nakar se je jednoglasno odobrilo, da naj se pi’edsednik še islo noč odpelje na Dunaj, ker je določen za govornika. na dveh shodih, nakar se j» sestanek zaključil. Naredbe velikega župana ljubljanske oblasti a) 0 pobiranju kanalske pristojbine v Ljubljani. Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme pobirati mestna občina ljubljanska kanalske pristojbine, uvedene z zakonom z dne 28. julija 1917., oež. zak. št. 40, in sicer v izmeri 2% povprečne najemnine, uradno ugotovljene v dvoletju 1925./1926., tudi v koledarskem letu 1927. Pridržujem si pravico, da to davščino lahko vsak čas na zahtevo delegacije mini-slrstva financ v Ljubljani znižam ali ukinem V L j ubijani, dne 22. dec. 1926. U. br. 147/61. b) 0 pobiranju vodovodne naklade v mestni občini ljubljanski. Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme pobirati mestna občina ljubljanska v delno kritje stroškov za vzdrževanje in obratovanje občinskega vodovoda v letu 1927. posebno 10 % no (desetodstotno) vodovodno naklado od povnrečja najemnin, uradno ugotovljenih v dvoletju 1925./1926. Pridržujem si pravico, da to davščino lahko vsak čas na zahtevo delegacije ministrstva financ v Ljubljani znižam ali ukinem. V Ljubljani, dne 22. dec. 1926. U. br. 147/65. c) 0 pobiranju gostaščine v mestni občini ljubljanski. Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano dovoljujemi sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme pobirati mestna občina l jubljanska v letu 1927. gostaščino v izmeri 8 % (osem odstotkov) od povprečne najemnine, uradno ugotovljene v dvoletju 1925./1926., z omejitvijo, da so povprečne najemnine do vštetih 200 Din gostaščine proste. Pridržujem si pravico, da to davščino lahko vsak čas na zahtevo delegacije ministrstva financ v Ljubljani znižam ali ukinem. V Ljubljani, dne 22. dec. 1926. U. br. 147/66. Objavljeno v »Uradnem listuv z dne 30. decembra 1926 št. 459, 461, 463/120. Hišni posestniki ljubljanski, katerim najemmiki, razun čiste najemnine še posebej plačujejo vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino, se opozarjajo, da od 1. januarja 1927 računajo te naklade od povišane, v zadnjih dveh letih vplačane povprečne najemnine. Razno. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico je mestnemu magistratu podalo dne 26. oktobra 1926 pod št. 87 sledeče predloge: Za dosedanjo upravno dobo računalo se je na podlagi najemnine, iz 1. 1928 in 1924 ter vzelo za osnovo svoto okoli 7.75 milijonov dinarjev in sicer: 20 % gostaščina, 12 % vodarina, 5 % kanalske pristojbine, skupaj torej 37 %. Za novo upravno dobo 1927 in 1928 bodo se upoštevale najemnine iz 1. 1925 in 1926 z davčno osnovo okoli 18 milijonov dinarjev. Ker je mestna občina izhajala z dosedanjo davčno svoto v znesku 7.75 milijonov dinarjev (37%) bi zadostovalo, ako bi se namesto dosedanjih 37%, z ozirom na dejstvo, pa so se najemnine 2, 3 in 3l/2 krat povišale, računalo le 15%, kar bi bilo ludi v sorazmerju s staro in z novo najemnino primerno. Ako bi se računalo 20%, bilo bi to novo obremenjenje ne. samo hišnih posestnikov, temveč tudi najemnikov najmanje za 900.000 dinarjev. Kar se tiče občinskih doklad, računale so se na podlagi stare najemnine v višini 40 % in ravno tako bi se morale tudi iste z ozirom na nove povišane najemnine sorazmerno znižati na 16Mj. Okrajne doklade pa so se računale v višini 60 % in bi se tudi iste morale znižati na 27 %. Z ozirom na to, da se mora mestna občina za popravilo svojih cest sama pobrigati, bilo bi umestno, da bi občina posredovala pri kompetentnih činiteljih, da bi se sploh ne računalo okrajne doklade, ker se lo tudi ne zgodi v Ljubljani, kjer ne poznajo okrajnih doklad. Radi odstotkov za gostaščino itd. za katere zgoraj predlagamo 15 odstotkov, prosimo naj bi vzela občina v svojo režijo tudi izvažanje greznice in smeti iz hiš in bi pristali, da bi občina zahtevala za isto še nadaljnih 5 %, tako da bi dobivala občina za gostaščino, vodarino in kanalske pristojbine ter za izvoz greznice in smeti skupaj 20 %. Tudi v Ljubljani je samo 20 odstotkov pri čem je tudi računjeno izvoz smeti. Pri tem si usojamo pripomniti, da se je že zglasil kontrahent, kateri bi z nekaterimi drugimi kontrahenti prevzel od občine omimjenb izvažanje proti primernemu plačilu. Po našem mnenju bi imela občina dober dobiček s tem, da bi izkoriščala oziroma prodajala fekalije in smeti kot kompost (gnoj - mešanec) za kar bi bilo gotovo veliko odjemalcev s strani poljedelcev. Občina bi samo morala nek prostor določiti, karfior bi se odvažalo smeti in fekalije iz greznic. Hišni posestniki predlagajo, da se uve- v Ljubljani, ki je bil združen z velikimi de omenjeno odvažanje iz hiš po občini radi tega, ker so naše smetišnice ne samo smetišnice, ampak prostori, kamor spravljajo stranke vse le mogočne gnusobe. Naše krasno mesto Maribor je poznato širom inozemstva kot zdravo mesto — lujci imenujejo naš Maribor Tirolski Meran«. Vendar pa kakor kažejo mestna zdravstvena poročila, posebno v zadnjih časih, pojavljajo se v mestu nalezljive bolezni v taki veliki obširnosti, da so tudi naši zdravniki mnenja, da je ogroženo zdravje mestnega prebivalstva. Prosimo torej naj bi mestni mgistrat mariborski naše predloge upošteval, iste povsem razmotrival in nas obvestil o dotič-nem sklepu. Nadalje je isto društvo dne 17. oktobra pod št. 88 poslalo mestnem magistratu v Mariboru sledečo prošnjo: Piadi pospeševanja novih stanovanjskih stavb in da se čimprej odstrani stanovanjska beda, zaprosili smo že z našim pismbm št. 14-26 z dne 2. marca 1926, naj bi se oprostile vse nove stavbe, prezidki in dozidki od državnih davkov. Z današnjim dopolnujemo našo prošnjo, da bi se oprostitev dovolila pa vse stavbe, ki so se zgradile v času od 1. jan. 1924 od državnih davkov, občinskih in okrajnih doklad za najmanje 25 let, glede gostaščine vodarine in kanalskih pristojbin pa bi se dovolile po mogočnosti olajšave za dobo 6 let. Prosimo še tudi naj bi intervenirala občina z vso močjo za znižanje državnih davkov, kateri so dosegli tako višino, da preti hišni in zermlj. posesti, obrti, industriji in trgovini popoln gospodarski polom. Treba bi torej bilo, da se vendar reši in odobri zakon b izenačenju davkov čimpreje in še v sedanji dobi skupščine. Ako bi se ne znižali davki in raznovrstne doklade, je pričakovati velike nezadovoljnosti prebivalstva vseh slojev. Članarina za ljubljanske in okoliške hišne posestnike. Za leto 1927. se je določila sledeča članarina:‘pri hišah do letne najemnine 5000.— Din 25. Din; do letnih 10.000 Din 40.— Din; do letnih 20.000,— Din 80,— Din; do letnih 40.000,— Din 120.— Din; nad letnih 40.000.— Din 160.— Din. Hišni’ posestniki ljubljanski in okoliški se prosijo, da 'določeno članarino poravnajo po v današnjem Mojem Domu priloženih položnicah v najkrajšem času. Hišni posestniki, ki se nahajajo v boljših razmerah in so pripravljeni za našo organizacijo več prispevati, naj blagovolijo nakazati primerno večji prispevek. Vsekakor naj posestniki pošljejo vsaj toliko, kolikor znaša članarina po spredaj določeni^ na-jfemnilnh Društvo ima ogromno stroškov, zlasti z izdajanjem svojega prepotrebnega glasila Moj Dom , z vzdrževanjem društvene pisarne itd., radi česar je nemogoče, da bi člani ne plačevali niti teh članarin. Hišni posestniki, kateri za kongres stroški niso še ničesar prispevali, naj razen določene članarine nakažejo v pokritje teh izvanrednih stroškov po svoji pre-vdarnosti še prostovoljni prispevek. Hišni posestniki ljubljanski naj ven dar upoštevajo, da so edino po naši organizaciji dosegli znatno znižanje hišno-na-jemninskega davka in da so že v letu 1926 od vsakih 1000.— Din najemnine plačali letos manj 300.— Din hišno-najemninske-ga davka z dokladami vred. Če bi ne bili mi tako vztrajno delovali, bi hišni posestniki tudi v tekočem letu in nadalje plačevali mnogo višji hišno-najemninski davek z dokladami vred, a kakor se nam vidi, bi to rajši storili, kakor nekaj žrtvovali za našo organizacijo. Še za leto 1926 je v zaostanku za plačilo članarine nekaj posestnikov in ne bo preostalo druzega, kale or da jih črtamo iz članstva. Prosimo tudi da takoj po prejemu položnice nakažete denar, da poravnamo dolg, ki nam je nastal zadnji dve leti ob priliki izvanrednih izdatkov in da ne bodemo končno primorani pobirati članarine od hiše do hiše, to je od člana do člana, kar nas stane mnogo Časa in denarja, a je treba nekaterega posestnika! 3 do 4 krat obiskati, da dobimo včasih malenkostno članarino. V letu 1927 mora zginiti vsaka zaščita stanovanj, torej nas čaka mnogo dela in boja, kar je vse združeno velikimi stroški. Če nas hočejo pri tem posestniki podpirati, delajo to v svojo, naj-večio korist. Če pa člani ne bodo vršili svoje dolžnosti, naj se (Kitom ne zahteva od društvenega odbora ugodno rešitev vseh mogočih in nemogočih stvari. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Ljubljana. Pred nedavnim sem poslušal pogovor dveh železniških strojevodij, ki se je glasil: Vprašanje: ali boš Ti zidai hišo? Odgovor: kaj da bi jaz hišo zidal, ali misliš, da sem na glavo padel?! Mari imam denar naložen, mi vsaj nekaj nese, pri tem pa tudi lahko podpiram svoje organizacije. — Toliko časa, dokler mie gospodar ne more ven vreči, bi bil osel, če bi zidal hišo. — Le dajmo rajši podpirati društvo stanovanjskih najemnikov in dolgo bomo še zainogli sekirati gospodgarje! — Moža, opazivši, da morda kaj slišim, sta zašla na drugi tema. Takle pogovor bil bi seveda nekaj malenkostnega in nevredno upoštevanja, da ni v stvari nekaj tako resnega, da ne rečem naravnost tragičnega. Tu se namreč spomin jam izvrstnega govornika iz Nemške Avstrije dne 8. sept. v hotelu Union , ki je opozarjal na pretečo nevarnost utiho-tapljajočega se komunizma in boljševizma, ki nevidno, a zato tem resnejše ogroža ne samo privatno lastnino, temveč ves kulturni družabni red. Da, takile, na tihem po večini komunistično navdahnjeni ljudje, rajši podpirajo vsa komunistična in boljševiška stremljenja, kot bi dali kralju kar je kraljevega«, se po sebi razume. Veliko število hišnih posestnikov ne prejme niti toliko najemnine, kolikor izdajo taki ljudje za podpiranje boljševizma. S. S. Hišni posestniki, kateri še niso vložiii pri davčni administraciji ali drugih davčnih oblastvih stanovanjskih izkazov, naj nemo-doma store. Rok je potekel že 30. novembra 1926. Nekaj hišnih posestnikov ljubljanskih pa še do danes ni vložilo napovedi za hišno-najemninski davek za leto 1927-28. Tem se bode hišnanajemninski davek radi njih malomarnosti odmeril uradnim potom po lastni uradni cehitvi. Plačali bodo kazen 180 Din in po lastni krivdi neprimerno visok davek. Davki na Francoskem. Francoske tinančne zadrege izvirajo odtod, ker državljani ne marajo plačevati dovolj davkov. Da to ni res, je ondan pokazal Marcel Marion, prof. francoskega kolegija (ljudskega vseučilišča). Evo nekaj zgledov v okroglih številkah. Globalni davek se začenja na Francoskem pri 7000 fran-kih, na Angleškem pri 50 tisoč frankih (2000 šterlingov), v Zedinjenih državah pri 70.000 fr. (14.000 dolarjih). Najvišja mera obdavčenja znaša v Franciji 60 odst., v Angliji 33.33 odst., v Uniji 20 odst., v Italiji 10 odst., in sicer se ta maksimalna mera uporablja šele pri i milijonu dohodkov ... Francoz, ki ima 10.000 fr. dohodkov, plača 72 fr., Anglež in Američan pa nič. Milijon dohodkov plača: na Francoskem 475.272 frankov, na Angleškem 242.800 frankov, v Zedinjenih državah 270.100 frankov, v Italiji 100.000 frankov. Trboveljski premog, drva, koks, angleški premog, šlezijske brikete dobavija „ILIRIJA“, LJUBLJANA Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. ■ ■ ■■ ■ ■ ■■ mm ■■ [fll f Vodovodni instalater, ? klepar In krooec zaloga Skrile (strešnikov) Poljanska cesta številka 8 •■«•■»«•••■■■i mm ■■ mn mm :: si •m ai aa aa šili aa aa • 0 M« ■ B ■» ■ ■ ■■ mm aa aa aa «a aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa «• aa aa aa aa aa aa aa aa aa a» aa aa aa 91 *" šili aa aa aa aa S! SE :[:: aa aa aa aa iiii Ljubljansko kreditna banka n Ljubljani. Dunajska cesta (v lastni palači) Ustanovljena 1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog Din 60,000.000. iekovnl Mit. «. 10.509. - Buojav. naslov: Banka LJubliana. - Telo», it. 261, 413, 502,503, 504. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.