Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 7. SEPT. 1961 Leto XIII. — Štev. 35 Cena 15 din V NOVO ŠOLSKO LETO Okrog Šolskih poslopij se ponovno zgrinja naša mladina: vedra, nasmejana, spočita in zagorela. Kot so se naši otroci veselili počitnic, tako jih sedaj spet mika šola, kjer se bodo ponovno srečali s tovarišico učiteljico, prijatelji iz šolskih klopi. V veselem živžavu se pojavljajo prve skrbi okrog nakupa učbenikov in ostalih šolskih potrebščin, že v naslednjih dneh pa se bo pričelo resno šolsko delo, kjer se bodo mlade glave poglobile v življenjsko učenost in v velike dogodke, ki jih preživlja naš svet. Šolska vodstva in šolski odbori so dostojno pripravili sprejem otrok v očiščenih, ponekod celo v novih učilnicah. Pred učnimi zbori stoje stare in nove naloge. Reformirana šola terja svojo dinamiko. Vse sile bodo morali vložiti kolektivi na šolah v to, da bo naša šola dobila čimpopolnejši družbeni značaj in to zlasti v kolektivnem soodločanju v šolskem in učiteljskem zboru, kjer je to sedaj marsikje samo še na papirju. Prav tako se bodo morali marsikje malo hitreje prilagoditi novim družbenim in ekonomskim odnosom. Na nekaterih šolah se je nagrajevanje po gibljivem delu dohodkov lepo uveljavilo, zlasti tam, kjer so se poglobili in dojeli bistvo nagrajevanja. Prvič čez šolski prag Na včerajšnji seji ObLO Murska Sobota: 0 pereči šolski problematiki Včeraj je bila skupna seja ObLO Murska Sobota, na kateri so obširno razpravljali o izpolnitvi družbenega plana za prvo polletje 1961 in o poročilu Sveta za šolstvo pri ObLO ter o kadrovski problematiki šol. V poročilu Sveta za šolstvo pri ObLO Murska Sobota je ugotovljeno, da se je število prosvetnih delavcev na osnovnih šolah letos nekoliko povečalo, saj jih manjka samo še 15 odst. (lani 28 odst.). Kljub temu pa se še vedno pojavlja problem nadurnega dela, ker se je število oddelkov na više-organiziranih osnovnih šolah letos povečalo. Ta problem skušajo reševati na ta način, da pri posameznih učnih predmetih, kjer ni dovolj učnega kadra, skrčijo število učnih ur. Letos je bilo na osnovnih šolah soboške občine nameščenih 36 novincev, od tega 7 z dovršenim 5. letnikom učiteljišča, 19 z dovršenim 4. letnikom učiteljišča in 10 absolventov ostalih srednjih šol. Mlademu učnemu kadru, zlasti učiteljiščnikom 4. letnika in absolventom srednjih šol, bo potrebno nuditi posebno pozornost predvsem pri njihovem strokovnem izpopolnjevanju. Razen osnovnih šol so v soboški občini tudi tri nižje strokovne šole; ki pa so s strokov- nim kadrom slabo zasedene. S 1. julijem letos so prišle v pristojnost ObLO Murska Sobota tudi gimnazija, učiteljišče, ESŠ in šola za zdravstvene delavce. Tudi na teh šolah je opaziti vsakoletno zviševanje števila oddelkov. Z ozirom na to je na primer v lanskem šolskem letu primanjkovalo 41 odst. potrebnega kadra, letos pa celo 43 odst. ali 27 rednih učnih moči. Ob takem pomanjkanju prosvetnega kadra je razumljivo, da je normalno delo na šolah, zlasti na srednjih, silno ovirano ali pa ponekod celo nekvalitetno. Samo s štipendijami tega problema ne bodo mogli rešiti, saj na primer letos štipendirajo le 11 slušateljev raznih višjih in visokih šol, ki bodo po končanem šolanju prišli poučevat na srednje šole. Po končani skupni seji so odborniki na ločenih sejah sklepali o Odloku o spremembi statuta občine, o spremembi Odloka o notranji organizaciji upravnih organov ObLO in o Odloku o sistematizaciji delovnih mest v upravnih organih LO. SLADKE JAGODE GROZDJA Navzlic temu, da je naše Pomurje med proizvajalci odličnega jedilnega in drugega grozdja, so znane iz prejšnjih let težave okrog preskrbe potrošnikov s tem žlahtnim domačim sadjem. Tudi letos ni vse zlato, kar se sveti. To najbolje vedo potrošniki v Murski. Soboti in drugih pomurskih središčih. Če greš zjutraj mimo izložbe trgovine, ki prodaja sadje, te brž privabijo lepi grozdi za steklom. Drugače pa je, ko prideš v trgovino. Za prodajno mizo grozdje že ni več tako kakovostno, v začetku pa je bila cena še kar nepristopna. Do zdaj so se stvari že malce zboljšale, saj so dozorele tudi že domače (Nadaljevanje na 2. strani) Sladke jagode grozdja (Foto: Bojan Sinko) V RADENCIH vedno več gostov V Radence prihaja vsako leto več gostov. In kako tudi ne, saj redko katero zdravilišče nudi toliko različnih možnosti za zdravljenje raznih bolezni, ki se lahko uspešno zdravijo s kopanjem in pitjem mineralne vode, kakor je to primer v Radencih. Že v predsezoni in medsezoni je bil dotok gostov (domačih in tujih) večji kakor lani, v glavni sezoni pa je še zmanjkalo prostorov, saj razpolaga zdravilišče največ z 370 ležišči, okrog 60 gostov pa stanuje pri zasebnikih. Sedaj, ko je sezona na višku, morajo zaradi pomanjkanja prostorov goste odklanjati ali pa se morajo zadovoljiti za nekaj dni s skupnim, oz. zasilnim ležiščem. Trenutno bi rabili še najmanj 100 ležišč, da bi lahko ugodili vsem željam. Kakor so nam povedali v upravi, letos problem prostorov še ne bo rešen, pač pa prihodnje leto, ker bodo že na jesen začeli graditi nov hotel s 120 sobami. V zvezi s hotelom bodo zgradili tudi 4 nove ambulante in nastavili 4 zdravnike. Letos je zdravilišče odprlo novo zobno ambulanto, opremljeno z najsodobnejšimi aparati ter uredilo center za zdravljenje paradentoze. Ker sedanje poti v parku, posute z ostrim peskom, ne ustrezajo, bodo, tako pravijo, na spomlad glavne poti, ki vežejo zdravilišče, asfaltirali. Uredili bodo ponovno dietično restavracijo ter staro razsvetljavo zamenjali z moderno, sodobno, s podzemeljskim vodom. Lani so zaključili sezono v Radencih 15. decembra, letos pa se dogovarjajo z republiškim zavodom za socialno zavarovanje tudi za zimsko sezono, ker lahko ogrevajo prostore za 150 gostov. Od domačih gostov je v zdravilišču trenutno največ Slovencev in Hrvatov, od tujih pa Avstrijcev, Tržačanov in Italijanov. Občni zbori sindikalnih podružnic POLLETNI OBRAČUNI DELA Živahne razprave o polletnem gospodarjenju, novem sistemu nagrajevanja in o sestavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka. Kaj pravijo predsedniki sindikalnih podružnic? Medtem ko so v nekaterih pomurskih gospodarskih organizacijah že končali s polletnimi občnimi zbori sindikalnih podružnic, se še v ostalih nanje’ vneto pripravljajo. Upajo, da bodo s polletnimi občnimi zbori končali prihodnji teden. Uspehi, pa tudi. neuspehi posameznih podjetij pri realizaciji družbenega plana za prvo polletje letos, dajejo dovolj snovi za široke razprave članom sindikalnih podružnic. Kaže, da člani sindikatov z dokojšnjo natančnostjo obravnavajo polletno gospodarjenje in kritično primerjajo sedanje rezultate z rezultati v letu 1960. Odvračajo negativne pojave, ki nastajajo v podjetjih in se zavzemajo za skupno reševanje vseh problemov. Le-teh pa ni malo. Z decentralizacijo delavskega samoupravljanja so kolek- tivi dobili najširšo materialno osnovo, ki daje tudi vse pogoje za kar najbolj demokratično obravnavo problemov. Člani sindikalnih podružnic ne stojijo tudi ob strani pri uvajanju in uveljavljanju novega sistema nagrajevanja in pri sestavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnega dohodka v smislu novih gospodarskih instrumenitov. Sicer pa poglejmo, kaj pravijo nekateri predsedniki sindikalnih podružnic pomurskih podjetij, ki sem jih obiskal te dni. Predsednik sindikalne popodružnice radgonskega Avtoremonta Jože Rakuša pravi takole: »Na polletnem občnem zboru sindikalne podružnice smo razpravljali o poslovanju našega podjetja v prvem polletju letos. Ugotovili smo, da smo polletni plan dosegli z najvišjim odstotkom med vsemi gospodarskimi organizacijami radgonske občine, kar nazorno kaže o vsestranskem prizadevanju članov kolektiva. Novi sistem nagrajevanja smo začeli uveljavljati že s 1. januarjem 1961, vendar ga še (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik sindikalne podružnice v soboškem »Agroservisu« v razgovoru s predsednikom DS Pri odkupu boljše kot lani Odkup zgodnjega sadja kaže, da so se kmetijske zadruge letos bolje pripravile na odkupno sezono kot prejšnja leta. Sadna letina je srednja, obeta pa se boljša kvaliteta. Po približnih ocenitvah predvidevajo, da bo letos v Pomurju dozorelo okrog 8.100 ton jabolk ali za polovico manj od lani. Za slive je nekoliko boljša letina, saj predvidevajo 1200 ton sliv. Tržni viški pri jabolkah se bodo gibali okrog 3 500 ton ali za 8.700 ton manj kot lani. Sliv bomo letos prodali 400 ton. Kmetijske zadruge odkupujejo sadje po svojih odkupnih zbirališčih od individualnih proizvajalcev. Tako ima na primer KZ Gornja Radgona pet takih odkupnih postaj. Komercialno službo imajo enotno. Poleg centralnega skladišča v Gornji Radgoni imajo vse poslovne enote tudi lastna skladišča. Podobno imajo organizirano odkupno službo tudi ostale pomurske zadruge. Odkupljeno blago prodajajo potrošnim centrom brez večjih posrednikov. Letos so začeli že zgodaj odkupovati industrijska jabolka. Cena tem jabolkam se je gibala od 6 do 8 dinarjev za kilogram. Ugotavljamo pa, da so cene trganim jabolkam nevsklajene, saj plačujejo kmetijske zadruge na raznih področjih za enako kakovostna jabolka od 12 do 20 dinarjev za kilogram. Sliv bomo letos prodali verjetno še manj, kakor predvidevamo, saj je industrija postavila zanje zelo nizke cene 9 do 13 dinarjev za kilogram. Vzrok za to je prevelika ponudba sliv v Bosni, kjer cenijo letošnji pridelek tržnih viškov sliv okrog 15 tisoč vagonov. Zato so se posamezne kmetijske zadruge odločile, da bodo večje količine sliv pulpirali. Poleg jabolk odkupujejo kmetijske zadruge tudi hruške, vendar v manjših količinah. Računajo pa, da bodo letos kmetijske zadruge odkupile večje količine grozdja od individualnih proizvajalcev in ga same predelale v mošt. Odkup krompirja se še ni začel. Na desnem bregu Mure so si- (Nadaljevanje na 2. strani) Svetovna javnost budno spremlja razgovore državnikov azijskih, afriških južnoameriških ter dveh evropskih držav, ki so se 1. septembra sestali v Beogradu. Tudi v Pomurju je vzbudila beograjska konferenca izvenblokovskih držav veliko zanimanje. Ljudje so se zbirali ob televizijskih sprejemnikih in radioaparatih. Ponekod so namestili televizorje prav v ta namen, drugod pa — kot na primer v Murski Soboti, — so se poslužili med drugim tudi televizorjev v izložbenih oknih. V televizijskih klubih ob televizorjih v podjetjih, ustanovah in zasebnih stanovanjih že od petka naprej vsak dan spremlja dogajanja v Beogradu na tisoče ljudi Pomurja. Kot smo zvedeli, namerava v soboški občini prirediti občinski odbor SZDL več predavanj o beograjski konferenci. VREME za čas od 8. do 17. sept. 1961 Okrog 8. sept. padavine z ohladitvijo, nato 3 ali 4 dni lepo vreme. Nekako od 13. sept. dalje zopet nestalno s pogostimi padavinami in hladneje. Zaključne besede zgodovinskega sestanka Nekaj pred eno uro v noči med torkom in sredo se je začelo zaključno zasedanje beograjske zgodovinske konference miru. Na tem svojem posvetovanju je konferenca sprejela zaključne dokumente sestanka, v katerega so bili od 1. septembra dalje uperjeni pogledi vsega miroljubnega človečanstva. Šefi delegacij so zavzeli svoja mesta. Z njimi so bili tudi njihovi svetovalci. Galerije so bile popolnoma polne. Vsi so pričakovali konec zgodovinskega sestanka. Predsedoval je šef marokanske delegacije kralj Hasan II. Državniki so prišli v dvorano iz zgradbe Zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu, kjer je bila zaprta seja. Na tej seji so pripravili zaključne dokumente konference. Pripravljeni in odobreni dokument konference vsebuje izjavo o nevarnosti vojne in apel za mir. Dokument med drugim pravi, da je ta konferenca šefov držav in vlad neangažiranih držav globoko zaskrbljena spričo kritične situacije, ki kot nikoli prej ogroža svet s spopadom, ki bi se lahko razvil v svetovno vojno. V tem obdobju jedrskih orožij, — pravi dalje dokument, — in akumulacije sile množičnega razdejanja, bi takšen spopad in vojna gotovo privedla do razdejanja, kakršnega doslej ni bilo in bi prav gotovo uničila svet. Ta konferenca smatra, da se je temu treba ogniti in zato smatra, da je nujno, da morajo zainteresirane stranke, posebej pa ZDA in Sovjetska zveza, takoj prenehati s pripravami in da ne podvzamejo nobenih korakov, ki bi poslabšali položaj, upoštevajoč načela ustanovne listine organizacije Združenih narodov. Dokument nadalje pravi, da se je treba zavzeti za razorožitev in zagotoviti trajni mir. Med tem, ko so sklepi, ki vodijo k vojni ali miru, odvisni od velikih sil, se tičejo posledice celega sveta. Vse nacije in narodi so zato zainteresirani, da bi morale biti 'akcije velikih sil takšne, da bi zagotovile človeštvu pot k miru in napredku in ne k usodi uničenja. V želji, da se zagotovi mir, apelira ta konferenca na predsednika ZDA in predsednika sveta ministrov Sovjetske zveze, naj takoj pristopita k zbliževanju in odklonita spopad ter vzpostavita mir. Ta konferenca izraža iskreno upanje, da bodo vsi narodi, ki na konferenci niso zastopani, zavedajoč se skrajne nevarnosti situacije, poslale enak apel vodjem sil, ki jih to zadeva, s tem, da proklamirajo in vzpodbudijo željo, da bi se vzpostavil trajen mir in zagotovila varnost vseh narodov. Sefi držav in vlad naslednjih neangažiranih držav: Afganistan, Alžir, Saudska Arabija, Burma, Kambodža, Cejlon. Ciper, Kongo, Etiopija, Kuba, Gana, Gvineja, Indija, Indonezija, Irak, Libanon, Mali, Maroko, Nepal, Združena Arabska republika, Somalija, Sudan, Tunis, Jemen in Jugoslavija ter naslednje države, ki so bile zastopane po opazovalcih: Bolivija, Ekvador, Brazilija, so na konferenci, ki je bila v Beogradu od 1, do 6. septembra 1961. leta z namenom izmenjave gledišč, ki bodo prispevali k miru, varnosti in mednarodnemu sodelovanju, sprejeli naslednjo deklaracijo: Šefi držav ali vlad prej omenjenih držav so se sestali v trenutku, ko so mednarodni dogodki krenili v najslabšo smer in ko je svetovni mir resno ogrožen, globoko zaskrbljeni za stvar miru in izražajoč željo večine narodov sveta da v našem času noben narod in nobena vlada ne sme opustiti svoje napore in obveznosti za ohranitev miru. Države udeleženke, potem, ko so podrobno proučile v duhu sodelovanja tendence, ki obstajajo v današnjem svetu, dajejo to deklaracijo. Šefi držav ali vlad neangažiranih držav, ki so opazile, da obstajajo krize, ki vodijo do svetovnega spopada, ki opažajo v tem prehodnem obdobju med obdobjem dominacije in proti novi ureditvi socialne pravice in napredka, upoštevajoč dinamični proces in duhovne sile, ki se menjajo in često pripeljejo do konflikta med staro ureditvijo in novimi silami, ki se pojavljajo, in smatrajoč, da je moč doseči trajni mir samo v svetu, kjer bo dominacija kolonializma, imperializma in neokolonializma v vseh svojih manifestacijah radikalno odpravljena. Upoštevajoč, da obstajajo v tem obdobju spopada dve resni težavi v Evroni, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki in da bi to rivalstvo lahko privedlo do svetovnega spopada, pomeni, da bi bilo treba v izogib spopada odstraniti imperializem in kolonializem v vseh njegovih manifestacijah in vzpostaviti načela mirne koeksistence. To lahko da čvrsti temelj bratstva med narodi. Vojna ni nikoli ogrozila človeštva z večjimi nevarnostmi kakor danes, pravi deklaracija. Z druge strani ni imelo človeštvo nikoli prej na razpolago večje sile za odstranitev vojne kot instrumenta politike v mednarodnih odnosih. Imperializem slabi. Kolonialni imperij in druge oblike tuje vladavine v Aziji in Afriki ter Latinski Ameriki polagoma izginjajo iz svetovne zgodovine. Veliki uspehi so doseženi pri mnogih narodih v borbi za nacionalno neodvisnost in svobodo. Narodi Latinske Amerike mnogo doprinašajo k mednarodnemu sodelovanju. Vse to ne samo ograža konec epohe tujega gospostva nad narodi, temveč tudi privaja do sodelovanja na osnovi enakih pravic in osnovnih temeljnih pravic in svobodo. Nato dokument omenja velik napredek v tehniki in splošnem razvoju. Države udeleženke, nadaljuje doku- ment, odločno odklanjajo vojno in hladno vojno, ker je to gledanje nasprotno razvoju in napredku sveta. Dokument obsoja tudi obstoj vojaških blokov v svetovni skupnosti ter poudarja, da je treba najti pot k stabilizaciji miru. Države udeleženke smatrajo, da so načela koeksistence edina alternativa za hladno vojno in možno jedrsko katastrofo. Dokument se zavzema tudi za aktivno mednarodno sodelovanje na področju materialnih in kulturnih odnosov med državami z raznimi družbenimi sistemi. Šefi držav in vlad neangažiranih držav ne dajejo konkretnih predlogov za reševanje vseh svetovnih nesoglasij, še posebno pa nesoglasij med dvema vojaškima blokoma. Pri tem opozarjajo na realizem pri reševanju problemov, ki nastajajo zaradi različnih sistemov. Države udeleženke ne želijo formirati novi blok in ne morejo biti novi blok. Iskreno želijo sodelovati z vsako vlado, ki želi krepiti zaupanje in mir v svetu, ki zavisi v mnogočem od medsebojnih odnosov med velikimi silami. Velike sile naj podvzamejo odločnejše korake v smeri reševanja problemov s pomočjo pogajanj. Aktivnost neangažiranih držav za ohranitev miru je eden najvažnejših činiteljev za ohranitev svetovnega miru. Neangažirane države naj sodelujejo pri reševanju teh problemov, ker pri njihovem reševanju ne more nihče stati ob strani. Države udeleženke podpirajo vse narode, ki se borijo za svojo svobodo in enakopravnost. Naposled udeleženci konference zahtevajo, naj se takoj podvzamejo koraki proti vsem oboroženim ukrepom proti narodom, da le-ti lahko delujejo v smislu nacionalne svobode in da se spoštuje njihova integralnost, ker so oboroženi ukrepi v nasprotju z načeli ustanovne listine OZN. Dokument vsebuje tudi zahtevo držav udeleženk po takojšnjem umiku francoskih oboroženih sil s področja Tunisa in navaja stališče držav udeleženk do trenutno najbolj perečih svetovnih problemov, pri čemer je poudarjena vloga organizacije Združenih narodov in zavzeto stališče do razorožitve in prekinitve atomskih poskusov v vojaške svrhe itd. Države udeleženke smatrajo, da je treba poslati to deklaracijo organizaciji Združenih narodov v proučitev kar tudi vsem njenim članicam in ostalim državam. Dokument, ki vsebuje apel predsedniku ZDA J. Kennedy-ju in predsedniku ministrskega sveta SZ N. Hruščovu ter deklaracijo šefov držav in vlad držav neangažiranih držav je prebral poročevalec — član burmanske delegacije James Barington. Oboje je konferenca enoglasno in z navdušenjem sprejela. Predsednik Tito na predsedniškem sedežu ob otvoritvi konference POLLETNI OBRAČUNI DELA (Nadaljevanje s 1. strani) vedno izpopolnjujemo. Imamo pet obračunskih enot, na katere so prenešene tudi nekatere pristojnosti delavskega samoupravljanja. Za pripravo osnutka pravilnika o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnega dohodka imamo v podjetju posebno komisijo.« Ko je Jože Rakuša pripovedoval, kakšen sistem nagrajevanja imajo in kako ugotavljajo osebne hodoke posameznih oddelkov, je omenil, da je sindikalna podružnica v tesnih stikih z upravo podjetja, s katero skupno rešuje vse probleme. Ko je govoril o delu sindikalne podrunžice je dejal, da se je njihov sindikat že večkrat močno zavzel za to, da čimvečim delavcem omogočijo ceneno letovanje v počitniških domovih. Tako je letos sindikalna podružnica tistim, ki so bili na letnem dopustu v kateremkoli počitniškem domu, prispevala toliko finančnih sredstev, da dnevni penzion za posameznega člana ni bil višji od 300 dinarjev. Zato ni čudno, da je od 60 zaposlenih v Avtoremontu — brez vajencev — letos letovalo 26 ljudi v počitniških domovih. Na koncu mi je Jože Rakuša še povedal, da bo sindikalna podružnica v kratkem organizirala dvodnevni izlet V Logarsko dolino. Mirka Vičarja, predsednika sindikalne podružnice opekarne v Križevcih pri Ljutomeru, sem našel pri nakladanju opeke. Ko sem ga vprašal o zastoju prometa z opeko, mi je dejal, da so ta problem morali reševati tako, da so znižali cene zidnim in strojnim elementom. Ko pa sva se kasneje pogovarjala o polletnem občnem zboru njihove sindikane podružnice, je Mirko Vičar dejal: »Polletni občni zbor sindikalne podružnice smo imeli v torek. Poleg razprave o polletnem gospodarjenju našega kolektiva smo se pogovorili tudi o problemih trenutnega zastoja v prometu z opeko. Dokaj živahna pa je bila razprava o novem sistemu nagrajevanja. Tega še izpopolnjujemo in ga bo DS dokončno sprejel okrog 1. oktobra. Novi sistem nagrajevanja je v veliki meri vplival na storilnost dela. Le-ta se je v prvem polletju letos povečal za 13,7 odst. v primerjavi z istim razdobjem lani. Ob tem pa so se občutno povečali tudi osebni dohodki. Lani je bil povprečni osebni dohodek na zaposlenega 14.190 dinarjev, letos pa se je že povečal na 19.205 dinarjev ali za 30 odst. povprečno na zaposlenega.« Sindikalna podružnica skrbi tudi za tople malice. V ta namen je DS odobril 600 tisoč dinarjev. Ugotovili pa so, da se delavci toplih malic vse premalo poslužujejo, čeprav so zanje določili le minimalni prispevek 40 dinarjev za obrok za posameznika. Letos je bilo med člani kolektiva tudi premalo zanimanja za letovanja v počitniških domovih, čeprav je sindikalna podružnica tudi pri tem pomagala s finančnimi sredstvi. Vzrok je bržkone iskati v tem, ker so letošnji dnevni penzioni mnogo dražji kot lani. V Agroservisu v Murski Soboti mi je predsednik sindikalne podružnice Vinko Črepnjak povedal, da so na polletnem občnem zboru, ki so ga imeli v torek, podrobno analizirali poslovanje po obračunskih enotah. V podjetju imajo pet obračunskih enot, od katerih servisna enota, ki opravlja generalna popravila, dela že v okviru novega načina nagrajevanja, vendar zaen- krat le poskusno in na pogodbeni način. Tudi v ostale enote bodo letos uvedli nov sistem nagrajevanja. Težave pa imajo s tem, ker je njihova dela težko normirati. Zato bodo morali pri novem sistemu nagrajevanja upoštevati predvsem zmanjšanje stroškov in uvajanje pogodbenih ur. Na polletnem občnem zboru so govorili tudi o rekonstrukciji podjetja. Ves kolektiv si prizadeva, da bi čimprej končali novo halo. Novi prostori so jim namreč že dolgo nujno potrebni. Mirko Vičar Predsednik sindikalne podružnice »Avtoremont« J. Rakuša V NOVO ŠOLSKO LETO (Nadaljevanje s 1. strani) Preživljamo zadnje leto težke personalne krize na naših šolah. Vendar so tudi letos domala vse občine v Pomurju zamašile pomanjkanje učiteljev. Tako je nastopil čas, ko bomo lahko odločneje zahtevali predvsem kakovost dela učiteljev v razredu in upraviteljev v učnih zborih. Vendar so še ostale šole v katerih bodo morali poučevati še ves dan, drugim prosvetnim delavcem pa bo treba omejiti prevelike težnje za nadurnim delom in jih usmeriti delno v izvenšolsko družbeno-politično delo. Načrtno pedagoško delo in dobri odnosi v naših učnih zborih nam lahko zagotavlja, da bo reformirana šola izvedla naloge, ki jih pred nje postavlja družba. Ivo Orešnik SLADKE JAGODE GROZDJA (Nadaljevanje s 1. strani) sorte jedilnega grozdja, spričo večje ponudbe pa so se znižale tudi cene. Kaže, da bo ponudba še večja in da bodo cene še padle. Pri »Merkurju«, ki prodaja grozdje v soboški delikatesi, so povedali: »Spočetka smo dobivali grozdje redno od podjetja »Sadje-zelenjava« iz Ljubljane ter od mariborske »Povrtnine«. Pri pomurskih proizvajalcih je bilo spočetka slabo, ker grozdje še ni bilo zrelo. Sedaj dobivamo skoraj vsak dan grozdje z Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer. Grozdje je dobre kakovosti, nabavna cena pa 100 dinarjev za kg. Južno grozdje, ki smo ga dobivali iz Ljubljane, ni bilo najboljše, spričo prevoza pa je bila tudi cena višja. Na splošno stanje ni mnogo boljše kot lani, ko smo dobivali odlično domače grozdje iz Mačkovec. Dnevno ga prodamo po 30, a tudi po 50 kg, prodali pa bi ga lahko še več, če bi ga pri proizvajalcih dobili.« Pri kmetijski zadrugi v M. Soboti so rekli: »Izkušnje kažejo, da pri domačih proizvajalcih — vinogradniških gospodarstvih — ni dovolj razumevanja. Manjše količine za njih niso zanimive, a tudi predelava v vino je donosnejša. Tudi nam so dobavljali grozdje isti dobavitelji. Zadnje čase je grozdje, ki ga dobivamo iz Ljubljane, dobro, a tudi cena je nižja. Bila bi še nižja, če ne bi bilo pri južnem grozdju toliko posrednikov.« Kmetijsko gospodarstvo Rakičan: »Naše jedilno grozdje iz Mačkovec prodajamo v naši prodajalni v M. Soboti. Žal ga ni dovolj za druge trgovine. Grozdje je že dozorelo, zato se je prvotna cena 140 dinarjev znižala za več deset din. Skušali bomo našo prodajalno zalagati tudi v prihodnje.« Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona: »Naše jedilno grozdje prodajamo v zdravilišču v Radencih, kar dela tudi kapelsko gospodarstvo. Žal pa bo najboljše namizno grozdje — žlahtnina — zrelo šele septembra. Po našem mnenju ranina ni primerna za trg, čeprav ima odličen okus, saj ima po jugospodarskem standardu številko 2. Kaže, da bomo prodali na trgu več tisoč ton jedilnega grozdja, seveda če bo vreme lepo. Marsikaj je odvisno od vremena!« Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer: »Dnevno pošljemo trgovinam v M. Soboti in Ljutomeru po 200 kg grozdja sorte čabski biser. V kolikor bi ga trgovine želele več, jim bomo ustregli!« Prav bi bilo, da to ni zgolj izjava za tisk, o čemer se bodo potrošniki še prepričali. Podoba pa je, da potrošniki vedno bolj segajo po grozdju, ki sodi prav tako v zdravo prehrano. Segali bi še bolj, če bi ga bilo še več in če bi bilo še bolj poceni. Bj. S. PRI ODKUPU BOLJŠE KOT LANI (Nadaljevanje s 1. strani) cer z izkopom krompirja že začeli, vendar ga prodajajo le za takojšnjo potrošnjo, ne pa še za ozimnico. Pri odkupu krompirja bo pomembno to, da bodo kmetje z ozirom na uvajanje predpisov JUS glede kvalitete, odbirali krompir že na njivah in prodajali le zdrav in lep krompir. V teh dneh je prenehalo tudi negodovanje živinorejcev glede zastoja prodaje pitane živine. Trg z živino je zopet odprt in prodaja živine poteka brez zastojev. Pred dnevi smo bili priča, ko je Agromerkur v M. Soboti v enem dnevu naložil 15 vagonov živine za izvoz. Večje pošiljke živine predvidevajo tudi v prihodnjih dneh. VESTI LENDAVA — Pred nekaj dnevi je imel v Lendavi sejo Svet za šolstvo. Navzoči so razpravljali o razporejanju učiteljskega kadra po šolah. LENDAVA — Na svoji seji, ki je bila pred kratkim v Lendavi, je Svet za kmetijstvo razpravljal o ureditvi pašnikov bivše urbarialne skupnosti. LENDAVA — V soboto, dne 9. septembra bodo v Lendavi predali zgradbo Srednje tehnične šole svojemu namenu. V nedeljo pa bo otvoritev nove šole v Turnišču. DOBROVNIK — Poročali smo že, da je zgradba šole v Dobrovniku dotrajala in da so potrebe po novi šoli upravičene. Pred kratkim je bila licitacija parcele, kjer bi naj stala nova šola. Sredstva za gradnjo nove šole v Dobrovniku bo dala republika. H gradnji šole bodo pristopili takoj, ko bodo imeli pripravljen ves gradbeni material. POMURSKI VESTNIK, 7. SEPT. 2 PET DNI ZA MIZO KOEKSISTENCE Od Milka Čepiča, našega izrednega dopisnika iz Beograda V ponedeljek popoldne je konferenca nerazvrščenih dežel v Beogradu zaključila svojo generalno razpravo. Popoldne se je 25 šefov držav in vlad zadržalo na zaprtem sestanku, zadnji dan pa bodo posvetili razpravi in resolucijah. V štirih dneh so govorile vse delegacije, zavzemale stališča do svetovnih problemov in pripravljale predloge, da bi v odločilnem trenutku ohranili človeštvu mir. Največje zanimanje je vladalo za govor predsednika Tita, ki je kot domačin v petek zjutraj odprl konferenco. Pogled na konferenčno dvorano je izredno impresiven, kajti ne gre samo za to, da lahko vidimo 25 uglednih svetovnih politikov, pač pa lahko opazimo, kako aktivna miroljubna koeksistenca manifestira svojo moč in svojo veljavo v svetu. V dvorani vidimo številne rase, barve in družbene sisteme. Poleg predsednika socialistične dežele sedi kralj, zraven njega predsednik mlade republike in podobno. Črnec se rokuje z belcem, le-ta pa ima iskren pogovor z Indijcem. Zunanja manifestacija prijateljstva je odraz notranjega hotenja, da bi pet minut pred dvanajsto prihranili človeštvu veliko uničenje. Govorniki v generalni razpravi so obravnavali tista vprašanja, ki so jih vnesli že v dnevni red. V tem primeru gre za kolonializem in imperializem, kot sistema, ki zavirata normalen razvoj mladih ter gospodarsko nerazvitih narodov. Razorožitvi so vsi posvetili mnogo besedi, kajti nerazvrščene dežele nimajo teženj po nadvladi, niti niso za to, da bi z orožjem v roki vsiljevali drugim narodom njihovo voljo ter sistem. Dejansko enakopravnost narodov ter zagotovilo, da ne bo prišlo do svetovnega uničenja, vidijo nerazvrščene dežele v splošni ter popolni razorožitvi. Pomoč nerazvitim deželam je tesno povezana z razorožitvijo. Nerazvrščene dežele poudarjajo, da nočejo blokovske pomoči s političnimi koncesijami, pač pa želijo mednarodno pomoč in dvostransko pomoč z Vzhoda ali Zahoda, brez vsakega poskusa vmešavanja v njihove politične in gospodarske zadeve. Sefi držav in vlad so v svo- jih govorih zavzemali posebna stališča do nemškega, berlinskega, kitajskega, alžirskega, laoškega, kongoškega, kubanskega ter južnoafriškega problema. Čeprav so v predlogih posamezne razlike, so vsi enotni v enem, da je potrebno najti rešitev s pomočjo načel miroljubne koeksistence. Podobno je s vprašanjem Združenih narodov, ki so jim državniki v Beogradu pripisali izredno vlogo. Iz vseh predlogov, sugestij in mnenj je razvidno, da je potrebno sesti za zeleno mizo ter začeti pretresati tiste svetovne probleme, ki lahko preko noči uničijo človeštvo. Potrebna so pogajanja o Berlinu, o razorožitvi, o utrditvi svetovne organizacije in podobno. Dokončno podobo o akciji nerazvrščenih dežel bomo dobili po sprejemu resolucije, ki jo pripravlja poseben odbor vseh delegacij. V tem kratkem izvlečku iz obilnega štiridnevnega gradiva je moč opaziti, da pripisujejo državniki nerazvrščenih dežel politiki miroljubne ko- eksistence izreden pomen in da se zavedajo svoje zgodovinske vloge. Moralna moč nerazvrščenih je vsak dan večja in ker postajajo glasovi mladih, gospodarsko nerazvitih dežel v svetovni politiki pomembni, skušajo velike sile, predstavnice dveh blokov, vplivati na politiko nerazvrščanja. Posegi v to politiko so najrazličnejši. Ena izmed oblik je ta, da začne velika sila z atomskimi poskusi točno 1. septembra, ko se je v Beogradu začela konferenca nerazvrščenih dežel. Naslednji poskus ima na prvi pogled povsem teoretičen odnos. Na Vzhodu in na Zahodu bi radi dokazali, da je politika nerazvrščanja politika nevtralizma, kar pomeni, da se te dežele nočejo opredeliti, ne samo za blok, pač pa niti za posamezna svetovna vprašanja. Očitajo nam, da smo strahopetni, slabotni in celo »nemoralni«, ker v odločilnem trenutku govorimo o politiki, ki ni lastna blokom. Takšno teoretiziranje ima dvojen namen: na eni strani naj bi dokazali »nesmiselnost« prizadevanja malih, da bi reševali svetovne probleme, na drugi strani pa skušajo nerazvrščene dežele vtisniti v nekakšen tretji blok. Ena in druga teorija je že davno ovržena, sedaj v Beogradu pa so mnogi državniki definirali nerazvrščenost ter povedali, da je nevtralnost politična linija dežel, ki se nočejo vmešavati v politične dogodke, nerazvrščenost pa je politika, v kateri zavzemajo dežele zelo jasna in opredeljena stališča do svetovnih dogodkov, toda brez primesi blokovskih interesov. Nerazvrščene dežele zagovarjajo samo načelo miru, ohranitve neodvisnosti, nedotakljivosti, so proti vmešavanju tujih sil v notranje zadeve in ostro obsojajo silo ter intervencij okot sredstvo za reševanje svetovnih problemov. Zanimanje za konferenco nerazvrščenih dežel je izredno veliko. V Beograd je prišlo preko tisoč domačih in tujih novinarjev, da bi iz Beograda, takoj po govorih posameznih državnikov, poslali po- ročila vsem svetovnim agencijam ter redakcijam. Organizacija konference je odlična. Nikjer ni opaziti nobenega zastoja, tuji novinarji pa pravijo, da dobivajo zveze s svojimi redakcijami v desetih do petnajstih minutah. Že med govori posameznih državnikov so razdelili v domu tiska njihove govore, v petih prostorih pa so razvrstili televizijske sprejemnike. Na galeriji skupščinske dvorane, kjer je okrogla miza koeksistence, kot ji pravijo novinarji, je premalo prostora, da bi vsi lahko spremljali delo sej. Zato posedamo v domu tiska in na ekranih zasledujemo vsak gib ter vsako izgovorjeno besedo. Beograd se je v dneh konference spremenil. Dobil je izredno svečam zunanjost. Na važnih križiščih in trgih so gesla: »Konferenca v Beogradu je manifestacija miru«. Ulice so polne ponosnih meščanov, ki toplo pozdravljajo vsako delegacijo. Veseli so, da so gostitelji predstavnikov skoraj petine človeštva in da bo Beograd s svojo širino in toplino. predvsem pa s svojim junaštvom med NOB, vliv energije tistim, ki se še borijo za svojo neodvisnost. Mirko Čepič Pogled na veliko dvorano Zvezne ljudske skupščine, ki so jo preuredili v konferenčno sobo. Tu so se v petih dneh zvrstili na govorniškem odru govorniki najvišjih predstavnikov 27 dežel. BEOGRAJSKI UTRINKI Ves svetovni tisk objavlja daljše ali krajše sestavke o poteku beograjske konference in komentira tiste dele, ki jih smatra za najpomembnejše. Pri tem ne zaostajajo niti dežele obeh blokov, saj imajo — vsaj one večje — svoje dopisnike v Beogradu. Nekaterim dopisnikom pa nikakor ne gre v račun, da svet s takim zanimanjem spremlja delo doslej največje konference najvišjih predstavnikov 25 dežel. Zato skušajo v svojih poročilih ali izjavah pomen sestanka zmanjšati. Zvečer prvega dne konference, ko so spregovorili prvi govorniki, je v hodniku pred skupščinsko dvorano isti dopisnik pripomnil: »Malce dolgočasno mi je, ko vsi govore eno in isto ...« Nek praški novinar se je pritoževal domačinu, ker ni dobil vstopnice za skupščinsko dvorano. Kot je znano, so spočetka zaradi prevelikega števila predstavnikov »sedme sile« — žrebali. »Galerija je majhna, pa ni mogoče vsem ustreči,« so ga tolažili »Ali je sploh dobil vstopnico kdo izmed dežel socialističnega tabora?« je skušal biti piker. Neko dekle-prevajalka, ki je stalo v bližini, je z nasmehom pripomnilo: »Vaš argument je kaj slab! Najprej: novinarji iz socialističnega tabora so dobili vstopnice. Kar pa zadeva bloke, bo zanje le težko najti mesta ...« Dopisnik zahodnonemškega dnevnika Die Welt, Gruber je pričel naravnost žaliti. V po- nedeljkovem poročilu je n. pr. napisal: »Skupaj jih držita siromaštvo in strah kakor otroke, ki so lačni in prestrašeni in katerih edina uteha je v tem, da jih je mnogo...« Omenjenega gospoda je najbrž razjezila ugotovitev predsednika Tita, da za Berlin zares ne kaže pričeti nove vojne. Iz takih »zaključkov« Gruberja izhajajo tudi hote ali nehote teze o nemškem »nadčloveku«, v očeh katerega so vsi ostali manjvredni. Ni dvo- ma, da bo v Zahodni Nemčiji naletel na ljudi, ki jim bodo ti stavki godli. Tik pred konferenco je neki tuji novinar takole modroval na vročem soncu pred Centrom za tisk: »Sodeč po tem, kar vem, so nesoglasja med državniki velika. Ne, ti ne bodo zlahko našli skupnega jezika.« VOJSKA JE POPUSTILA Predsednik Brazilije, ki je 1. februarja prevzel predsedniške posle ter se z odločnostjo lotil reorganizacije uprave in nekaterih gospodarskih reform, je prejšnji teden nenadoma odstopil. »Premagala me je reakcija,« je izjavil. Pri tem je mislil predvsem desničarske politične kroge in pa del vojaških vrhov, ki jim neodvisna brazilska politika in pa naslavljanje na nevezane sile v svetu ni všeč. Nasledil ga je predsednik Goulart, kakor predvideva ustava. Gre za osebo levičarskih nazorov, ki se je v času Quadrosovega odstopa mudila na obisku v Hong Kongu, LR Kitajski in Indoneziji. In prav to »medvladje« so hoteli izkoristiti vojaški krogi, posebno obrambni minister Denys, da bi uveljavil neke vrste vojaške diktature vojne junte. Toda taki nameni se niso posrečili. Najprej ni pridobil na svojo stran vse vojske. Na- to so sledile demonstracije sindikatov in levice, posebno v državi Rio Grande de Sul. Skupšična je z veliko večino glasov potrdila Goularta za predsednika, posebno po zaslugi laburistične stranke, ki ima v njej največ glasov. Čeprav napetost v deželi še vedno ni popustila, vse kaže, da bo prišlo do pomiritve. Po brazilski ustavi je predsednik republike tudi predsednik vlade in ima torej tudi izvršno oblast v svojih rokah. Zato ima odločitev predsednika Quadrosa le toliko večji pomen. Kaže, da ima jo pri tej zadevi svoje prste vmes tudi severni sosedje, čeprav del tiska sodi, da utegnejo ZDA z odstopom brazilskega voljenega predsednika izgubiti ugled. (Slejkopiej bodo prišle na dan tudi one skrivne niti, ki povezujejo brazilsko desnico z določenimi ameriškimi krogi.) Na konferenci v Beogradu se je nekaj govornikov dotaknilo tudi brazilske krize kot dokaz tujega vmešavanja proti vsemu, kar bi utegnilo spremeniti dosedanje panameriške nazore (v očeh ZDA), t. i. dregniti na doslej tipično ameriško vplivno področje. Generali v Braziliji so vendarle morali popustiti. Protesti delavcev, študentov, poslancev v skupščini so bili le preveliki. Pa tudi primer Kube še vedno lebdi pred očmi enega dela latinskoameriške javnosti, ki želi resnično neodvisnost In pošteno mednarodno sodelovanje. BOJ ATOMSKI SMRTI V Sovjetski zvezi so te dni preizkusili dve atomski orožji manjše jakosti. Ta vest je močno odjeknila med miroljubno svetovno javnostjo in sicer toliko bolj, ker so prav te dni najvišji predstavniki nevezanih azijskih, afriških, latinsko-ameriških in evropskih dežel v Beogradu zahtevali, naj ustavijo vse jedrske poizkuse ter izvedejo splošno razorožitev. Nič čudnega ni, če nekateri celo zlobno namigujejo na to »naključje«... V Washingtonu bodo sledili sovjetskemu primeru. Res je sicer, da sta predsednik Kennedy in premier Macmillan v posebni noti priporočila premieru Hruščevu, naj bi se domenili o prenehanju jedrskih poizkusov v zraku. Prav tako je najbrž resnica, da po mnenju nekaterih SZ s svojo odločitvijo želi samo prisiliti ZDA in njene zaveznike, da se lotijo razgovorov ne le o prenehanju poizkusov z morilnim jedrskim orožjem, temveč tudi ostalih najbolj perečih svetovnih vprašanj (nemškega problema, razorožitve itd.). Toda ali preostane zares samo še pritisk s pozicij sile? Ali se ni mogoče domeniti na miren način o vprašanjih, ki utegnejo povzročiti nov svetovni spopad z neslutenimi posledicami? Na beograjski konferenci nismo kar tako slišali pripombo, da se velesile strinjajo z določenimi odločitvami v OZN, kadar gre za njihove ozke, t. j. blokovske koristi, molče pa gredo mimo želja in hotenj večine v tem organu, kadar so ti interesi v nevarnosti. V trenutku, ko grozi svetu katastrofa, se nehote postavlja vprašanje, ali smejo velesile ravnati samo po ozkih, nacionalnih kriterijih, ki nikakor ne služijo koristim njihovih narodov. Ni dvoma, da so sovjetsko odločitev pozdravili na Zahodu posebno tisti krogi, ki jim je bil moratorij glede jedrskih poizkusov trn v peti. Odločitev ameriške vlade o okrepljeni oborožitvi je zbudila v Moskvi nezaupanje. Sovjetski sklep o novih izdatkih za oborožitev, pa tudi najnovejše eksplozije, povezujejo s tem. Vendar dajejo taki sklepi odprte roke tudi ostalim. Znano je, da se je Francija lotila poizkusov v Sahari navzlic svetovnim, posebno pa še afriškim protestom. O atomski bombi sanja Izrael. Pravijo, da so to morilsko orožje sposobne zgraditi tudi manjše, industrijsko razvite dežele. Ali se naj že tako mogočnim zalogam atomskega orožja v skladiščih velesil pridružijo še nove zaloge drugje po svetu? Tudi ni mogoče mimo poročil sovjetskega tiska, da nameravajo izdelati doslej najbolj rušilno termonuklearno bombo. Apel, ki ga bodo poslali z beograjske konference vsem velesilam in Združenim narodom, bo terjal skrajne napore, da ustavijo oboroževalno dirko te vrste. To bo glas ponovno zbujene vesti človeštva. Da ne bo prepozno... Obsodbe do 15. septembra ANKARA — Sef turške države in vlade general Gürsel je sporočil, da bodo volitve v Turčiji 15. septembra. Sodi, da bo čas do volitev »zelo kritičen«. Član odbora nacionalne unije, polkovnik Jildiz, pa je novinarjem dejal, da bodo izvršili obsodbe nad politiki nekdanjega režima najpozneje do 15. septembra. Iz vseh krajev REKA — Na postaji Drvenik v Gorskem kotaru je prišlo pred dnevi do železniške nesreče. Trčila sta dva tovorna vlaka, zaradi česar so morali za šest ur ustaviti ves promet na železniški progi Reka—Zagreb. V nesreči je bil poškodovan pomočnik strojevodje, 15 vagonov je iztirilo. PALIĆ — V Paliću pri Subotici je bilo zadnje dni avgusta posvetovanje kmetijskih strokovnjakov. Obravnavali so priprave na jesensko setev visokorodnih sort pšenice Predvidoma naj bi bilo jeseni zasejanih z visokorodnimi sortami pšenice okrog milijon hektarov zemlje. Podobna posvetovanja bodo tudi po posameznih okrajih. BEOGRAD — V zadnjih nekaj dneh je v Beogradu izbruhnilo več požarov in to v skladišču ljubljanskega podjetja »Lesnina«, v tovarni pohištva »Žarko Zrenjanin« in v tovarni pohištva »Stil«. Ogenj je povzročil za okrog 160 milijonov dinarjev škode Vzroke požara še raziskujejo. POMURSKI VESTNIK, 7. SEPT. 3 Razglednice radgonskih gradenj Pred dnevi je radgonsko podjetje »Elrad« dogradilo novo halo v izmeri 600 kv. metrov, ki jo bodo predali svojemu namenu ob občinskem prazniku 15. oktobra. V njej bo oddelek za proizvodnjo visokofrekvenčnih kablov, strojni oddelek, sestava anten in mehanična obdelava anten ter antenskega pribora. V novi hali so že montirali stroje, da so lahko začeli s poskusno proizvodnjo. Imajo pa težave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev pri nabavi surovin. Prejšnji četrtek je Vino gradniško gospodarstvo Gornja Radgona prevzelo novo stavbo, v kateri je 6 družinskih stanovanj. Nova stavba je v Panonski ulici. Pri trgovini »Železnina« gradijo združeni investitorji novo trgovsko-upravno stavbo, v kateri bodo imeli svoje prostore Narodna banka, podružnica Socialnega zavarovanja in trgovina »Sloga«. Tu bo tudi 15 družinskih stanovanj. Stavba bo gotova še letos. V teh dneh so v Gornji Radgoni dokončno zgradili novo avtobusno postajo. V njej je čakalnica, bife in sanitarije. Vse nove objekte v Gornji Radgoni gradi radgonsko Gradbeno podjetje, ki je letos marca zgradilo mimo omenjenih stavb še 8-stanovanjski blok na Partizanski cesti. Pripravljajo pa še načrte za dva 6-stanovanjska bloka. Radgonsko Gradbeno podjetje gradi tudi izven Gornje Radgone. V Lukavcih je dokončalo gradnjo tamkajšnje opekarne, v Konjišču pri Cmureku dva hleva za 1.000 bekonov, v Podgorju adaptirajo iz zadružnega doma novo šolo, v Stogovcih gradijo 4-stanovanjski blok, v Križevcih pri Lju- tomeru pa novo šolo in 6-stanovanjski blok. Nova hala radgonskega Elrada PI0NIRJI, STARŠI IV VZGOJITELJI! Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod »Borec« je v maju in juniju izdal dve številki mladinske revije »Kurirček«. Mladinska revija »Kurirček« si je po prvih dveh številkah pridobila velik krog bralcev in prijateljev. S svojo vsebino iz težkih, slavnih dni naše ljudske revolucije, z dogodki iz današnjih bojev zatiranih ljudstev v svetu in s svojo pestrostjo je navdušila otroke, starše in vzgojitelje. Prinaša jim prijetno čtivo za dom in šolo. Čeprav je namenjena otrokom od osmega do petnajstega leta, je marsikdo starejših segel po njej. Številne pohvale dokazujejo, da je revija opravičila namen in pričakovanja izdajatelja. V drugi polovici septembra bo izšla nova številka revije »Kurirček«. To bo prva številka novega letnika, ki bo obsegal deset številk. Novi letnik bo bralce razveselil z dvobarvnim tiskom in povečanim obsegom, s primernimi nagradami za reševalce križank, rebusov, slikovnih ugank in drugih zanimivosti. V reviji »Kurirček« bo vsakdo našel kaj zanimivega. Cena revije bo še naprej 60 dinarjev za izvod, celoletna naročnina je 600 din. Poverjeniki pa imajo za skupinska naročila 10% popusta. Sole, pionirske organizacije, delovni kolektivi in posamezniki! Mladinska revija »Kurirček« je primerno darilo za vsakega otro- ka. Zato poskrbite, da bodo vsi otroci imeli naročeno svojo revijo »Kurirček«, ki jih bo vsak mesec razveselila z novo številko. Če hočete imeti celoten letnik revije, jo naročite čimprej na naslov: Uredništvo in uprava revije »Kurirček«, Ljubljana, Trg revolucije 1 ali po telefonu na številko 22-736. Uredništvo in uprava revije »Kurirček«. Najmlajši Pomurci Vlak je potegnil proti Beltincem. Na kolodvoru so ostali mamice in očetje. Nekateri obrazi malih potnikov so se čudno na- kremžili: prvič na pot brez mamice . . . Ko je pri Milanu resno kazalo na jok, je vprašala tovarišica Zdenka: — Bi rad šel domov, ali greš rajši na morje? Po nekaj zavrtljajih koles se je nagnilo razpoloženje spet v prid morja. Vožnja z ladjo od Reke do Baške je bila čudovita. Otroci so gledali velike ladje, mimo katerih smo se vozili. Burje ni bilo. Vstajamo ob pol osmih, spat gremo ob pol devetih. Tak je dnevni red, toda ves dan, saj nimamo časa . . . Vsak teden se tehtamo in zapisujemo grame. — Ja, punca, punca, kaj bo s tabo? — je rekla tovarišica Zdenka Milici, ki se je zredila v enem tednu skoraj za dve kili. Najrajši gredo vsi na plažo. Sonce je toplo, voda tudi. Tovarišica Ema, medicinska sestra, vsakega namaže z oljem, češ septembrsko sonce na morju bi lahko opeklo naše Pomurce. — Ka mi včasi lače doj slečeš! — je morala tovarišica ponoviti dečku, ki ni takoj slekel mokrih hlačk, ko se je vrnil, iz vode. Stara ribiška ladja, se zdi, ni več za rabo. Ob pomolu sloni, na boku leži malo postrani in gleda na morje. Toda, ko pridejo naši Pomurci do nje kakor da se čudež zgodi. Ribiška ladja je prekoceanski parnik, Lali je kapitan in usmerja vožnjo. — Muca, pazi, da ne padeš v morje, ne sedi preveč na robu! Ti, Bojan, ti si prvi mornar, poglej ali je motor v redu. Krmar tako močno dela rrrr, da sline prše naokoli . . . Vsa idila se podre, ko Franci reče: — Tovarišica, lulat in drugi spet — tovarišica, glejte, kakšno školjko sem našla . . . Da, tovarišice vodniki od Ivanke do Mimice se mnogo trudijo, da je malim lepo. Zase res nimajo nič prostega, ko otroci zvečer zaspe, so pa sestanki kaj bo jutri itd. Za dober apetit ni kriva samo zdravilna klima Baške, ki je svetovnega slovesa, ampak najbrž tudi kuharica in ekonom, pa seve- da dobra uprava. Tovarišica Zdenka pravi — hrana mora biti dob- ra, naj stane malo več, KALORIJE SO VAŽNE. Odgovarjamo za otroke, vse mora biti v redu. Najrajši se sprehajamo ob morju, kjer lahko pričakamo parnik. Najlepši je Vuk Karadžić, pravi Lali, kapitan. V Baški je velika zanimivost tudi osel. Otroci se začudijo vsakemu . . . Muca ni hotela prvi dan grozdja jesti. Tovarišica Ivanka pa bi rada, da bi vsi jedli pridno. Pa Je rekla: Veš, grozdje je zdravo, mamica bo zelo vesela, Če boš jedla. In Muca ima sedaj rada grozdje in ga jé že za sebe, (prvi dan ga je jedla za mamico). Potem pišemo domov: se pravi rišemo Baško, morje, sonce in ladje. Potem pa željno pričakujemo pošte od doma. In? Prvi teden je bil dolg, drugi teden je kratek. Tretji in zadnji teden pa? Kakor so si mamice in očetje oddahnili, da so male kričače izgubili za tri tedne, jih vendar že nestrpno pričakujejo, kajne? (P. S.) Ko smo povprašali vodnike, kako in kaj. so nam zaupali. da so v preveliki vnemi za otroke, da jih v redu izkrcajo iz vlaka in spet v redu vkrcajo na parnik, pozabili na vlaku kahlico, ki je skupna last iz vrtca. Zbra- li so že denar za nakup nove . . . PA TEGA NE DAJTE V ČASNIK! — so še zaprosile. Reportaža N. B. Horuk v morje . . . Tako na blazini je kar prijetno Pa tudi v senci je prijetno Veliki pomorci UTRINKI Z LJUBLJANSKE RAZSTAVE Okrogla dvorana Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je bila polna veselih ljudi. V rokah so držali premajhne kozarce, jih dvigali proti luči, gledali prelivajoče se barve od zlate do škrlatne. Poskušali so vina, preudarno pokimavali in se nasmihali drug drugemu. Žarka luč neonske razsvetljave se je svetlo prelivala po veselih obrazih in mežikala v živahnih očeh. Od vseh vetrov sveta so se ponujale vitke buteljke in trebušaste steklenice, ki so bile razporejene po ličnih in prikupnih policah, radovednim ustom, pred njimi pa so stale mične deklice in se nasmihale žejnim veseljakom, toda te deklice niso imele pojma o vinu in so kaj rade pomešale med seboj šampanjce z vini in desertnimi vini. Če si jih vprašal po kakšni vrsti vina, so celo prijazno zardele in nerodno segale po napačnih steklenicah. Toda to ni bila nobena posebna nesreča. Tudi jaz sem bil med temi veselimi ljudmi in sem dvigal kozarček, občudoval vonj, okus in barvo vin, ki so jih rodile grude našega planeta. Nad mano je pisalo: Romunija, Grčija, Turčija. V rokah sem držal kozarček, v njem še je pretakala rubinasta barva. Čudno, vino mi ni ugajalo! Ta reč se ne more meriti z našimi vini! Bogme, da ne! Tudi italijanska vina, čeprav jim poje slavo ves svet, niso bila boljša. Morda je dober le šampanjec iz te dežele, toda imel je okus, ki mu ga ni dala mati zemlja, barva pa je bila čudovito višnjeva in vsa reč se mi je zdela kot našminkana in napudrana dama z globokim dekoltejem. Zdaj sem bil pri francoskem vinu, to je resničen polbrat italijanskega vina pa me ni navdušil. Morda zaradi tega, ker nisem strokovnjak in ne. znam meriti vinskih sil med seboj. Pač pa sem ostrmel ob madžarskem tokajcu. Krasna reč! Čudno! V njem so bile kar naše besede in ta ljubi tokajec se je smehljal, kot bi bil doma tam nekje z Goriških brd ali pa s Prlekije. Ne vem, kakšno kolajno je dobil; jaz bi mu dal vsekakor zlato. Še dalje sem okušal, gledal barvo in srkal vonj raznih vin od Evrope do Avstralije in Amerike. Vse skupaj je bila pravzaprav čudna harmonija sladkih in nesladkih tekočin, naravnih in nenaravnih barv in vonjev. Gledal sem obraze; preveč je bilo mladih, takih, ki jim je puh komaj začel dobro poganjati pod nosom. Teh ni pripeljala želja, da bi ocenjevali vina, jih med seboj primerjali in ugotavljali kakovost. Škoda! Videl sem tudi zrele in preudarne ljudi, ki jih ni pripeljala sem žeja. Zanimiv je bil debelušast Nemec, ki je premetaval vino v ustih, da se mi je kar smililo. Le kaj je počenjal z njim! Najraje se je ustavljal pred jugoslovanskimi vini, z iskro v očeh je otipaval vitke buteljke in nekaj brundal predse. Človek je imel res dober okus! Srečal sem tudi delavca z Vinogradniškega gospodarstva na Kapeli, ki se je pripeljal na razstavo. Ponosno je dvignil glavo, kajti njegov kolektiv je cingljal v žepu z zlato kolajno! Prijazno sva si pokimala in si stisnila roke, čeprav morda v življenju še nisva spregovorila besedice, saj sva se poznala le na videz. Da, tako je bilo na razstavi. To je bila velika reč. Na njej so se postavila tudi prleška vina, med njimi najbolj naš slavni Jeruzalem, ki je dobil kar pet zlatih kolajn, enajst srebrnih, njegov Sauvignon pa častni naslov šampiona! TRGOVINA, DVORANA IN KLUBSKE SOBE V KROGU V Krogu je nedvomno eden osrednjih vaških načrtov dograditev vaškega doma. Začelo se je pravzaprav lani, ko so vaške organizacije sprejele pobudo organizacije SZDL o gradnji vaškega doma. Delo se je kmalu začelo. V kratkem času so zgradili temelje ter začeli s pripravami za nadaljnjo gradnjo. Ustavilo se je pri opeki, za katero je bilo premalo sredstev. In takrat so se odločili, da bodo opeko izdelali doma. Sklep so hitro uresničevali. Že čez zimo so zbrali domala ves potreben les za žganje, spomladi pa so začeli kopati zemljo. Kljub vmesnim težavam so opeko napravili ih jo ožgali. Skoraj 100 tisoč kosov je imajo, čeprav bodo za gradnjo. porabili največ kakih 75 tisoč kosov. Odvečno opeko nameravajo prodati, da si bodo tako zagotovili denar za plačevanje strokovne delovne sile. Da — samo strokovne, vse ostalo pa delajo sami. Naj povemo, da so doslej opravili vaščani že preko tisoč prostovoljnih delovnih ur ter precej prevozov. Opeka je sedaj pripravljena, prav tako apno, gramoz in strešniki. Potrebnih je le še nekaj denarnih sredstev in v Krogu lahko začnejo z gradnjo. Žal pa so s sredstvi težave, saj so društva prispevala vse svoje zaloge. Seveda pa to ne pomeni za vaščane nepremostljivega problema, vendar bodo morali začetek gradnje nekoliko preložiti. Do takrat pa bodo zbrali tudi les za ostrešje in ostalo gradivo. Vaški dom v Krogu bo eden večjih, saj bodo imeli v pritličju razen gasilskih prostorov in skladišča še vaško trgovino, ki se za sedaj še stiska v zasebni hiši. Vas pa bo dobila v nadstropju tudi večjo dvorano za prireditve ter klubske sobe. In prav zato si gradbeni odbor skupno s vsemi organizacijami prizadeva, da bi z gradnjo kar najprej končali. -ko M. Miloševič »soboški čevapčičar«, kot ga vsi nazivajo, ima predvsem poleti polne roke dela Na en hektar letno le 10 ljudi Sprehod med žlahtnimi trtami in oglašanje klopotcev nas prepriča, da se bliža čas trgatve. Medtem ko rumenijo trsni listi, dobiva grozdje vse bolj vabljivo barvo. Po mnenju vinogradnikov bo letošnja trgatev nekaj dni prej kot lani, seveda, če bo še naprej lepo sončno vreme. Do trgatve nas loči samo še mesec dni. V tem mesecu je treba dobro pripraviti sode za sladki mošt. Tudi na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela se na letošnjo trgatev že pripravljajo. V moderno opremljeni vinski kleti pripravljajo sode, kjer bodo tudi letos vkletili samo mošt. Stare kleti, ki so raztresene po okoliških vrhovih, bodo uporabili le za sadjevec. Ob mojem obisku na Kapeli so mi povedali, da bo letos srednja letina. To pa zaradi tega, ker je ob cvetenju vinske trte močno deževalo. V zadnjih letih posvečajo na tem gospodarstvu veliko skrb kakovosti pridelkov. Dokaz za to nam je tudi letošnja mednarodna razstava vin v Ljubljani, kjer so za dva poslana vzorca prejeli tudi dve kolajni: za renski rizling 1959 zlato, za ranino pa srebrno. VG Kapela obsega 550 ha površin, od tega 120 ha vinogradov, 100 ha sadovnjakov, 100 ha njiv in travnikov, 150 ha gozdov, ostalo pa so pašniki in drugo. Polovico vinogradov so po osvobditvi popolnoma obnovili, drugo polovico pa bodo obnovili do leta 1965, za kar imajo odobren kredit. Obnova sadovnjakov je v glavnem zaključena. Zasaditi nameravajo še 10 ha črnega ribeza, 5 ha pa ga že imajo. Že pred dobrimi tremi leti so začeli z mehanizirano ob- delavo vinogradov. Zemljo obdelujejo s traktorji, škropijopa z motornimi škropilnicami. Z uvedbo motornih škropilnic se' je število delovne sile zmanjšalo od prejšnjih 25 ljudi na 12 ljudi na 1 ha. To število pa se bo še zmanjšalo, ko bodo nabavili atomizerje oziroma turbinske zameglilnike. Z atomizerjem bo 1 ha vinograda poškropil en sam človek. Koliko pomeni mehanizirana obdelava vinogradov, nam pove tale podatek: pred štirimi leti je bilo potrebno za ročno obdelavo 80 ljudi let- no, pri sedanji strojni obdelavi pa le 10 ljudi. Delavci so razdeljeni na tri vinarsko-sadjarske enote — Kapela, Svobodni vrh in Murščak — in eno živinorejsko-poljedelsko enoto v Turjancih. Na te enote so prenesli tudi nekatere pristojnosti delavskega samoupravljanja. V precejšnji meri skrbi gospodarstvo za družbeni standard svojih delavcev. Tako gradijo na vseh treh sedežih vinarsko-sadjarskih enot kopalnice in pralnice, graditi pa nameravajo tudi nova stanovanja. Posebno pa so nujna stanovanja za delavce živinorejsko-poljedelske enote v Turjancih, kjer so letos zgradili nove hleve za 100 glav goveje živine in uredili moderno električno molzišče. Rudi Jaušovec MALA KRONIKA Z MOTORNIM KOLESOM ZAVOZIL V JAREK Dne 29. 8. se je peljal z motornim kolesom znamke Puch Ludvik Horvat iz vasi Gaberje proti Kapci. Vsled velike hitrosti je v vasi Gaberje na ovinku pri pokopališču zavozil v obcestni jarek. Materialne škode na motornem kolesu je za približno 20 tisoč dinarjev. VINJENI KOLESAR Do manjše prometne nesreče je pred kratkim prišlo v vasi Mele, ko se je neprevidni in nekoliko vinjen kolesar peljal proti Gornji Radgoni po sredini cestišča. Za njim je privozil motorist Janko Rauter iz Maribora in ga podrl. Pri padcu sta bila oba lažje poškodovana. Škoda na vozilih znaša okrog dva tisoč dinarjev. MOTORIST PODRL KOLESARJA Minulo soboto se je pripetila prometna nesreča na Stefana Kovača ulici v Murski Soboti. Motorist J. Š. se je z motorjem peljal iz Črnelavec proti M. Soboti. Na Stefana Kovača ulici je prehiteval pešca Janeza Nača. V tem času pa je pripeljal iz nasprotne smeri neznan osebni avtomobil, tako da se motorist ni mogel več izogniti pešcu in ga je podrl. Oba sta pri padcu dobila lažje telesne poškodbe in bila prepeljana v soboško bolnišnico. Škode na motorju je za okrog 10 tisoč dinarjev. ROJSTVA Rodile so: Julijana Horvat iz Lipe — deklico, Jožefa Pozvek iz Nuskove — dečka, Marija Kranjc z Mote — dečka, Regina Brenčič iz Murske Sobote — dečka, Marija Strtak od Grada — deklico, Angela Časar iz Kramarovec — deklico, Marija Ritoper iz Moščanec — dečka, Helena Repič iz Žitkovec — deklico, Ana Ferčak iz Lipe — dečka, Marjeta Somi iz Banute — de- klico, Marija Kozar iz Murske Sobote — deklico, Cecilija Vavroš iz Šulinec — dečka, Marija Zver iz Turnišča — deklico, Danica Recek iz Cvena — deklico, Ana Farkaš iz Bogojine — deklico, Marija Slavic iz Dokležovja — deklico. Rodile so: Vera Ciglar iz Petanjec — dečka, Marija Rezar iz Bakovec — deklico, Ljudmila Benko iz Kapelskega vrha — dečka, Elza Rogan iz Ženavelj — dečka, Marjeta Gabor iz Murske Sobote — deklico, Terezija Baranja iz Pertoče — deklico, Marta Štuhec iz Šalinec — deklico, Marija Ferenc iz Veržeja — dečka, Frida Peček iz Beltinec — dečka, Verona Radovan iz Lendave — dečka, Cecilija Balažek iz Male Polane — deklico, Ana Pucko iz Renkovec — dečka, Gizela Bauer iz Bodonec — deklico, Alojzija Ropoša iz Orehovskega vrba — dečka, Elizabeta Matko iz Ižakovec — deklico. SMRTI Umrl je: Mihael Kološa iz Hotize, star 55 let. Umrl je: Janez Janaš iz Murske Sobote, star 75 let. IZ ORMOŽA NOVA PEKARNA V ORMOŽU V Ormožu bodo v kratkem izročili namenu novo sodobno pekarno s prodajalno kruha, skladišči in ostalimi potrebnimi prostori. Gradnja nove pekrane, ki je bila nujna zaradi zastarelosti dosedanje pekarne, bo stala blizu 8 milijonov dinarjev. PRED OTVORITVIJO KLAVNICE V ORMOŽU Kakor smo zvedeli, bodo v Ormožu v kratkem spustili v pogon novo klavnico in predelovalnico mesa, katere investitor je tamkajšnja kmetijska zadruga. Novi obrat pa bo razen za domače potrebe dajal precej mesa in izdelkov tudi za izvoz. POMURSKI VESTNIK, 7. SEPT. 4 Z obisku v Zavodu za zaposlovanje invalidov v Ljutomeru Od uslug do proizvodnje Zavod za zaposlovanje invalidov v Ljutomeru sodi med tiste mlade zavode, ki so ubrali pot pospešenega razvoja. To potrjuje tudi dejstvo, da ima zavod že v tretjem letu obstoja vrsto obratov, ki zaposlujejo preko 100 ljudi, od tega dobro polovico invalidov. Žal pa zavod nima dovolj prostorov, pa tudi vseh obratov nima skoncentriranih. Marsikdo še vseh njegovih dejavnosti ne pozna; nekateri celo mislijo, da opravlja samo usluge. To je bilo na začetku, danes pa . . . V zavodu so mi najprej predstavili tekstilni oddelek. V pritličju se stiska prikrojevalnica, v nadstropju novozgrajenega poslopja pa je precej obsežna krojaška in šiviljska delavnica, v kateri je tudi nekaj pletilnih strojev. V tekstilnem oddelku imajo precej dela, saj zaposluje kar 29 ljudi, od teh jih skoraj polovico šiva po meri. Vse ostale izdelke pa prodajajo trgovskim podjetjem v Mariboru, Murski Soboti in Ljubljani. V pritličju novega poslopja je bil precejšen trušč. Na vseh konceh so bili kupi bakrene pločevine. Pod veščimi rokami kleparjev s pomočjo strojev oblikujejo lične bojlerje za kopalnice, katerih proizvodnjo sp prevzeli pred tremi meseci od Mariborske livarne. Čeprav so bili na začetku brez izkušenj, so se s proizvodnjo bojlerjev hitro uveljavili. Povpraševanje zanje je veliko, saj jih razpošiljajo po vsej Jugoslaviji. In kljub temu, da jih izdelajo vsak mesec od 500 do 600, še ne morejo zadostiti potrebam. V tem oddelku pa seveda izdelujejo še razno kovinsko galanterijo. Na sprehodu pa nikakor nismo mogli mimo pletarskega obrata, ki se je s svojimi proizvodi uveljavil zlasti na tujih tržiščih. Vsakih štirideset dni odpošljejo po en vagon najrazličnejših pletarskih izdelkov, katerih gre preko 70 odst. za izvoz. Pletarski obrat se za sedaj stiska v poslopju kegljišča, nekaj pletarjev pa plete na domu. Pletarski obrat ima, kakor tudi ostali, lepe perspektive, zlasti še, ker ima bogate zaloge surovin. Ni še dolgo tega, ko so prevzeli 10 hektarski vrbov nasad, na katerem bodo pridelali blizu 150 ton vrbe. Se pravi, da bodo lahko za zdaj prodali letno po sto ton, saj ob sedanji zmogljivosti obrata porabijo le kakih 50 ton na leto. Seveda ne pletejo samo iz vrbe, ampak tudi iz slame ter iz raznih uvoženih surovin, ki dajejo izdelkom še prijetnejšo podobo. S tem pa sprehod še ni končan. Morali bi obiskati še mizarje, vodovodne inštalaterje, pečarje, zidarje . . . Vendar o teh le bežno. To so ljudje, ki se večinoma zadržujejo na terenu, vendar pa prav tako kot ostali znatno prispevajo k dohodku podjetja. Za konec naj povem še to, da vlada med zaposlenimi precejšnje zanimanje za strokovno usposabljanje. To pa na zavodu tudi odobravajo in zato so že navezali stike z Ljudsko univerzo. Tako si bo več delavcev pridobilo polkvalifi- kacije, kvalifikacije, ali pa se bodo prekvalificirali za tako delo, ki je primerno za njihove sposobnosti. -ko Ljutomerski bojlerji Več tisoč ljudi iz vseh krajev se je zbralo na nedeljski tomboli v Murski Soboti. Tisti, ki jim je manjkalo samo še nekaj številk, so se zgrnili okrog odra. . . POMURSKI FILMSKI BAROMETER OSEMNAJSTO LETO - Sovjetski film (»Sestre« — drugi del) iz znane trilogije po romanu Alekseja Tolstoja »Trnova pot«. Prvi del te trilogije v filmski inačici je videlo soboško občinstvo že pred časom. Za tiste, ki so na prvi del že pozabili, velja napisati, da je to film o sestrah Katji in Daši, ki ju je razdvojilo burno dogajanje revolucije, o Teljeginu, ki je od prvih* začetkov revolucije vezan na boljševike in pripada z dušo in telesom revoluciji in dorašča v dobrega vojaškega voditelja. Tu pa je tudi Roščin, bivši beli oficir in človek, ki ga ljubi sestra njegove žene. Srečanja Teljegina in Roščina so kasneje za Teljegina težak izpit za njegovo politično in človeško vest. Film morda ne dosega po nekaterih kvalitetah »Tihega Dona«, vendar pomeni za tiste, ki so brali delo Alekseja Tolstoja, nedvomno izredno doživetje. Film bo v začetku prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v Murski Soboti. ŽELEZNIČAR - italijanski film režiserja in igralca Petra Germija, ki ga poznamo že po drugih uspelih filmih iz sodobnega italijanskega življenja. Tudi v tem filmu je ostal režiser zvest svoji tradiciji, saj nam kaže njegov film probleme in težave malega človeka, njegove želje ih hrepenenja, a tudi udarce, ki mu jih je prizadejala usoda. Vendar režiser ni odšel v skrajnost in ni prikazal življenja v črni luči, Čeprav včasih pričakujemo, da mu bo dogajanje zdrknilo iz rok. Vera v življenje ni na zadnjem mestu komponent tega filma, ki kaže tudi socialne am- bicije. Za nas je film toliko bolj zanimiv, ker se je proslavila prav z vlogo v tem filmu v svetu naša rojakinja iz Splita, Silva Koščina, ki živi v Italiji. Film bo prihodnjo sredo in četrtek na sporedu kina v Ljutomeru. ČRNI ORFEJ — Francoski film režiserja Marcela Camusa z Marpresso. Dawn in Brennom Melom v glavnih vlogah. Ko se je ta film pred časom pojavil na festivalu v Cannesu, je bil to za prisotne velik dogodek. Film' je izzval veliko navdušenje, dogaja pa se v veličastnem dekorju Ria de Janeira, sredi omamnega in blaznega ritma karnevala. Vendar se režiser ni zadovoljil samo s folkloro, čeprav z zelo privlačnimi motivi. Hotel je dati svoji filmski zgodbi pečat vzvišenosti ter je zato aktualiziral v njej davno zgodbo o Orfeju. Režiser je vešče prepletel starogrški mit o Orfeju in Euridiki v svoji brazilsko-karnevalski inačici okrog tramvajskega nameščenca Orfeja in njegovega dekleta. Morda je v filmu tudi nekaj naivnosti, iz katere pa je režiser želel ustvariti poezijo. Navzlic vsemu pa je režiserju uspelo ustvariti delo, ki lahko ugaja tudi najširšem krogu gledalcev, saj izziva v njih razpoloženja zelo subtine prirode. To mu je bolj uspelo kot Ottu Premingerju v filmski operi iz črnskega okolja »Carmen Jones«. Posebej pa je treba pohvaliti igro glavne junakinje, ki je doživetje prve vrste, naposled pa tudi upravo kina, ki je uvrstila film v svoj repertoar in to za naše razmere zgodaj. Film bo to nedeljo in ponedeljek na sporedu kina v Slatini Radencih. -bjš ŽENA --- DOM --- DRUŽINA KRITIČNA RAZVOJNA DOBA Zdravnica, specialist za medicinsko estetiko opozarja matere: »Za lepoto žene je često odločujoče obdobje med desetim in trinajstim letom starosti.« Ne smemo dovoliti, da bi se deklica preveč zredila v puberteti. »Linija«, ki jo večina žena težko obdrži, čvrstoča in elastičnost tkiva, je v mnogih primerih odvisna prav od tega kritičnega razvojnega obdobja. »Ne vznemirjam se«, često govorijo matere, »moja hčerka bo že še shujšala po petnajstem letu starosti«. Toda to vedno ne drži. Mnoge v puberteti predebele deklice ostanejo take, ko prekoračijo petnajsto leto, pa se v šestnajstem ali sedemnajstem letu podvržejo raznim »shujševalnim kuram«. Nekatere se prično izogibati hrani (samo da bi shujšale) in pridejo tako daleč, da zbolijo, mnogokrat celo težko zbolijo. Druge, zdi se, kot da so se sprijaznile (vsaj na zunaj) s svojimi oblinami, v resnici pa dobivajo komplekse in- se vse življenje borijo proti debelenju. Eden izmed faktorjev debelenja so predvsem zmanjšanje fizične aktivnosti. Do devetega ali desetega leta starosti se deklica prav tako kot dečki igra z žogo, teka, pretepa in podobno. Okrog desetega leta nastane sprememba: preneha se igrati. Mnogim deklicam se pozneje tudi več ne ljubi telovaditi. Med desetim in štirinajstim letom starosti se deklice redkokdaj ukvarjajo s športom. Prav to mnogim deklicam primanjkuje. Deklice v desetem letu občutijo neutešljivo lakoto. V tem primeru se ni potrebno izogibati hrani, pač pa se hraniti razumno. V tem času otroškega razvoja bi morale matere posvečati več pozornosti pestrosti - hrane. V prehrani večkrat zamenjati jedi, ki debelijo (testenine, krompir, škrob) z zelenjavo, ki je enake vrednosti in poleg tega še polna vitaminov, ki so neobhodno potrebni za razvoj organizma. ALI PRISTOJAJO K HLAČAM VISOKE PETE? Mnogi ljudje, na žalost, obirajo in dajejo zaključke o človeku, ki ga prvič srečajo, po njihovem zunanjem izgledu. Čestokrat slišimo: »Obleka dela človeka«. Morda je v tem tudi nekaj resnice. Že iz izkušenj vemo, da se silno nerodno počutimo, če nismo primerno oblečeni in se nenadoma znajdemo v družbi ter smo prisiljeni iti v lokal ali ha kakšno prireditev. Vsak dnevni čas ima svoj način oblačenja. Tako na primer zjutraj ali v službo ne bomo oblekli svečane obleke. Ste morda že kdaj srečali mlado, lepo deklico, ki je k izrazito športnim hlačam nosila obute čevlje z visokimi petami? Toda hlače z visokimi petami lahko delujejo zelo privlačno. Toda najboljše in vedno prav je, da k hlačam obujete Čevlje z nizkimi petami, natikače, mokasinke, nizke sandale s srebrnimi ali zlatimi trakovi in balerinke. KOZMETIČNI NASVETI V kolikor so vam lasje brez sijaja, vam priporočamo naslednja sredstva: pomešajte tri rumenjake, dve žlici ruma in eno žlico ricinusovega olja. S to mešanico premažite lasišče in pustite deset minut. Nato izperite lase z milnico in splahnite z deževnico ali omehčano vodo. V zadnjo vodo za splahovanje las vlijte malo kisa ali limoninega soka. Črni lasje bodo dobili rdečkast sijaj, Če jih operete v enoprocentni raztopini hipermagana. Če imate slabe in obolele korenine las jih operite z močnim ka- miličnim čajem. V drugem primeru pa je kamilični čaj dobro sredstvo za barvanje las. Svetli (plavi) lasje vam ne bodo potemneli, če jih stalno perete v kamiličnem čaju, kostanjevi lasje pa bodo po- stali svetlejši. Lase je potrebno prati vsakih sedem do osem dni, poleti pa češče. Če boste tako postopali, bodo vaši lasje mehki in svilnati. Če imate kožo na licu in rokah grobo in so se vam na koži pojavili izpuščaji, naredite sledečo masko: vzemite eno jajce in ga dobro pomešajte z žlico kislega mleka. S to maso premažite lice in ga čez dvajset minut operite s kamilicami. V kolikor nimate pri roki kamilic, vam bo prav tako dobro služilo toplo, nekuhano mleko. TRIJE NASVETI Kaj boste storile, da hitro zlikate moško kravato? Držite jo nekaj trenutkov nad paro. Očala se ne bodo naprašila in ne navlažila, če jih pred uporabo premažete z glicerinom. Zadrga na čevljih nam ne bo delala sitnosti, če jo bomo od časa do časa premazali z vazelinom. ZA DEBELEJŠE ŽENE: DVODELNA OBLEKA Z leti, predvsem ko zaidemo v četrto desetletje življenja in kakorkoli bomo pazili na prehrano in telovadbo, bomo dobili nekaj kilogramov na teži. Povsem zgrešeno pa je misliti, da debelejše žene ne morejo biti prav tako »lepo grajene« in privlačne. Malo več pozornosti moramo posvetiti oblačenju in pomisliti na to, da debelejšim ženam ne pristoja vse tisto kar pristoja vitkim in visokim osebam. Potrebno je samo paziti na kroj in izbiro blaga. Za nekoliko debelejšo postavo je prikladna dvodelna obleka. Na sliki vidimo dvodelno obleko izdelano iz antracit svile s srebrnosivim vzorcem, namenjeno za popoldanske sprehode. Obleko poživi pentlja in mali plastron. Pravni kotiček VPRAŠANJE: V letu 1956 sem v lastnem gozdu posekal nekaj lesa za kar bi moral plačati gozdno takso. Takse nisem plačal, ker je še istega leta izšel predpis o oprostitvi plačila gozdne takse. Sedaj se me terja, da gozdno takso plačam, pred kratkim sem zaradi plačila imel rubež. Zanima me, če res moram plačati gozdno takso? B. Š. ODGOVOR: Gozdno takso morate plačati, ker Vam je bila predpisana na podlagi odločbe, ki je postala pravnomočna. Pravnomočna odločba je pa izvršljiva kljub temu, če je pozneje izšel predpis, na podlagi katerega bi bili oproščeni plačila, ki Vam je bilo naloženo pred izdajo predpisa. Gozdno takso morate plačati posebno še, ker je zoper Vas na podlagi pravnomočne odločbe uveden izvršilni postopek in bo v tem postopku gozdna taksa, izterjana prisilnim potom, če takse ne boste plačali prostovoljno. POGUM IN RAČUNARSTV0 Moj sopotnik — zgubljen, bajusat očanec — se ni zmenil zame. Že odkar sva zasedla mesta v skrajnem ozadju avtobusa, ga je po vsem videzu skrbelo le to, kako naj šoferja pravočasno obvesti, da ustavi. Kajti vozilo je bilo natrpano, živa stena samih hrbtov se je dvigala pred nama. Svojo skrb mi je mimogrede tudi izrazil; in ugotovil sem, da mu gneča in hrup zdaleč ne moreta predstavljati tolikšne ovire, kakor njegov šibak, prešibak glas. Le na neki postaji, ko je začasno lahko izpregel svojo nezaupljivost do šoferja, se je obrnil k meni. »Si bil na udarniškem?« je dejal ugotavljajoče in se ozrl po zelenkasti brigadirski bluzi, ki sem jo imel na sebi. Še preden sem mu lahko pritrdil, je že dodal, da je bil »na udarniškem« tudi njegove »hčere sin«. »Toda nič mu ni bilo všeč tamkaj,« je še pripomnil in hkrati s podcenjujočim pogledom ošinil mojo bluzo. Kakor komu, sem v odgovor zmignil z rameni. »Zakaj pa rinete tjakaj, kjer ni dobro in lepo,« je s komaj občutnim posmehom zamrmral predse. »Zakaj pa v brigadi ne bi moglo biti prijetno in lepo?« Skoraj bi se razvnel, pa sem spoznal, da me njegove besede ne bi smele spraviti iz ravnotežja. Ne gre vendar razpravljati. o neki zadevi, če je vsi udeleženci pogovora ne poznajo. Zakaj v brigadi ne bi moglo biti lepo, prijetno? Zakaj v brigadi ne bi moglo biti čudovito? sem torej začel pokramljavati sam zase, medtem ko je spet zabrnel motor in se je vozilo napolnilo z oglušujočo mešanico kovinskih in človeških glasov. Mar zato, ker moraš vstajati ob štirih zjutraj in si ves dan na nogah in imaš komaj kak miren trenutek res za sebe in se nikoli ne moreš pošteno naspati? Morda zategadelj, ker se za dežja tistih nekaj sto kvadratnih metrov naselja spremeni v ploskev globokega, žvekastega blata, ki potem gazi po njem od jutra do trde noči pet sto ali pa tisoč nejevoljnih, čemernih prebivalcev te začasne kolonije, ga prinaša v jedilnico, v ambulanto in v barake ter nemara celo lega s posušeno umazano skorjo po nogah na svoje pograde? Ali pa zaradi tega, ker je treba delati šest ur dnevno pod razbeljenim soncem, v potu, ki se cedi v oči in leze po telesu, ker ne moreš odvreči trdega, robatega ročaja iz akacijevega lesa ter nekje v senci in spokoju pestovati venec natrganih, žgočih žuljev na nevajenih dlaneh, ker potem ponoči ne moreš spati od razbolelih sklepov in kit? Starec se je medtem seveda že davno spet predal svoji veliki skrbi. Pogledal je zdaj skozi okno, zdaj tja naprej, kjer je nekje sedel šofer, ves nemiren v bojazni, da se bo odpeljal mimo svoje končne postaje. Kako se je notranje ves strnil, kako so mu s potnega obraza žarele sile, nakopičene v nenehno rastočo pozornost, kako se je znova in znova presedel v svojem tesnem prostoru . . ., vse v eni sami napetosti, v enem samem naporu, da prepreči neprijetnost, ki se je je bal. Bil nam je popolnoma podoben. Nam v zelenkastih uniformah, nam, ki nas je položaj tolikokrat prisilil, da napnemo do skrajnosti poslednjo kito. Narasla je reka in hlastno smo se pognali na kup težkih opažnih desak, da nam jih voda ne odplavi; vročo asfaltno kašo smo morali raztenčiti po cestni posteljici z neusmiljeno naglico, da se nam ne bi strdila; v najhujšem nalivu nam je bilo treba brez predaha in kar se da hitro izkopati zasilne odtočne kanale, samo da nam nepričakovan hudournik ne zalije gramoznih jam, kjer smo prejšnje dni — kopajoč se v lastnem znoju in ginevajoč v brezvrtrju teh zemeljskih kotlov — presejali ogromne kupe peska . . . Da, bil nam je čisto podoben: boril se je kolikor so mu okoliščine dopuščale, da opozori voznika, borili smo se tudi mi po svojih močeh v svojem okolju; borili smo se z naravo, z življenjem, ki se je upiralo, ki se je hotelo gibati po svoje. In kaj je proti takim živim, smelim spopadom kratkovidni posmeh nevedne žev? Kaj šele plitka preračunljivost tistih, ki povprašujejo po dobrem in lepem v brigadah, pa mislijo pri tem izključno na to, kako neki bi bilo na tem prostovoljnem delu, ako ne bi bilo treba vsako jutro ribati poda v baraki ali pa recimo, ako ne bi moglo nikoli priti do brezupne borbe z izsušenim humosom, ki ga je treba debelo nabiti na škarpo, pa ne gre in ne gre, kajti sipka prst živo uhaja po strmem naklonu k vznožju nasipa. Res je, to življenje najbrž ne bo všeč nekomu, ki se vključi vanj iz športa, za zabavo ali pa, »na uho povedano, zaradi morebitnih poznejših prednosti«. To življenje, tako polno entuziazma, se ne more ujemati z drobničarskimi računi, ne more poznati turističnih meril. Kaj hitro se da v brigadi opaziti, kako se izloča pleve take vrste. Ljudi, ki ne prinesejo v to življenje razen svojih piškavih »privatnih« teženj ničesar, prav to življenje tudi ne sprejme vase. Obstojita si nasproti togi posameznik in razgibana, kipeča množica ter se zastrmita drug v drugega, kakor z dveh nezdružljivih bregov. In s tem se rodi velika prigoda: preprosti očanec zve, da njegove »hčere sinu« »na udarniškem« ni ugajalo! Kakšna nevšečnost! Kar srečen naj bo, da v svojem užaljenem računarstvu ne sluti, za kaj vse je prikrajšan. In kar je še huje (česar se pa — srečnež še enkrat! — prav tako ne zaveda), zakaj vse se je prikrajšal — sam! Ni se boril, ni zmagoval in ni bil deležen ponosnega zmagoslavja. Ni čutil nikoli tiste tenke, tiste trepetajoče, tiste nadvse občutljive ločnice med veličino in neveličino svojega deleža v skupnem ustvarjanju. Ni začutil nikoli, kaj pomeni, če obogati, če se razširi posameznikova osebnost, se sprime z više razvito osebnostjo skupnosti, ki se ji je bil pridružil, in se s tem še sama, vsaj za kak čas, prelevi v plemenitejšo osebnost: kajti v njem so se prelomila ozka merila, ki jih je poznal dotlej, v njem so zaživele zakonitosti, ki jih je ustvaril, sprejel in prekalil nesebični duh brezštevilnih, nesebični duh združenih nesebičnosti. In ti, moj sopotnik? Ali zdaj, ko se že dvigaš, da bi zaklical, ali zdaj utegneš misliti na to, če ti ta sitna zadeva s šoferjem, ki ždi brezčutno tam nekje v hrupni nevidljivosti, ugaja ali ne? Pravgotovo ne: saj si vse sile usmeril k temu, da bi uspel s svojim šibkim glasom. Če te ne bodo slišali, bo sprevodnik zaklical vozniku: »Dalje« in mimo bo tvoje postajališče! Zatorej: vpij, razgrinjaj ljudi pred sabo z rokami, rjovi! Tako, da! Boriti se je treba! Pordel si v lica. Napor? Poznam to znamenje. Ničkolikokrat sem bil v podobnem položaju: nenasitni mešalec betona, ki zahteva in zahteva gramoza; voda v kesonu, voda, ki se nevarno dviga; v globokem, pravkar izkopanem jarku peščena stena, ki se hoče sesuti . . . Poznam to, poznam! In s tabo sem! Saj sva si podobna, saj smo si podobni, vsi, kar nas je pogumnih! In priskočil ti bom na pomoč! Starec je res potreboval pomoči. Avtobus. je bil neznansko hrupen; v sopari in vročini kakor da je vse pobesnelo. Dvakrat ali trikrat se je njegov glas poskusil prebiti v ospredje, pa se je vselej klavrno razblinil. Dregnil sem zato dvoje, troje ljudi ob sebi. »Zavpijmo vsi hkrati, drugače se ne sliši nič! Ko rečem ,triʻ.« Ih sem naštel: »Ena — dve — tri!« »Stoooj!« Že naslednji hip 'je vozilo trznilo in se začelo ustavljati. Starec se je nasmejano zmotal mimo mene. »E, mi je to prišlo prav!« »Vidite, oča, kjer je ena moč premalo, se jih pa zbere več!« Izstopil je in mi pomahnil. »In tega sem se naučil v brigadi,« sem dejal, pa se ne spomnim, ali na glas ali potihoma. Drago Grah POMURSKI VESTNIK, 7. SEPT. 5 PET ATLETOV NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Kakor smo izvedeli, bodo na državnem prvenstvu v atletiki zastopali Pomurje Bela Pavlič, Jože Lebar, Helena Žitek, Oto Žunec in Lojze Logar. Tekmovanje za starejše mladince in mlajše mladinke bo v Novem mestu, za mlajše mladince in starejše mladinke pa v Ljubljani. Obe tekmovanji bosta v nedeljo. -ko Prizadevanja atletov niso bila brezuspešna Preko vsega poletja je bilo na novem stadionu pri gimnaziji živahno, zlasti še v popoldanskih urah. Takrat so se tam zbirali atleti ter se pripravljali za razna tekmovanja. Uspehi pa niso izostali. Po vsestranskih prizadevanjih so bila osvojena vidnejša mesta. Tako je Oto Žunec na Balkanskih igrah osvojil v teku na 110 metrov tretje mesto, bil peti na državnem prvenstvu v Ljubljani itd. Razen njega pa so se izkazali kot dobri atleti tudi Logar, Pavlič, Antalič, Helena Žitek, Borovič, Lebar in drugi. -db- PRED ZAČETKOM PRVENSTVA V PNL POVSOD PRIPRAVE - KAJ PA V LJUTOMERU Do začetka prvenstva v Pomurski nogometni ligi nas loči le še nekaj dni. Že v nedeljo se bodo pomerili številni nogometni klubi, razen Ljutomera, ki bo igral prvo tekmo šele prihodnjo nedeljo. V Pomurju imamo precejšnje število nogometnih klubov in aktivov, ki se že lep čas pripravljajo na začetek prvenstva in so odigrali doslej vrsto prijateljskih tekem in imeli več smotrnih treningov. In prav z ozirom na to bodo moštva med seboj letos precej izenačena. Nekoliko slabše pa je z moštvom Ljutomera, ki doslej, čeprav je začetek tekmovanj že tik pred vrati, ni imelo nobenih treningov. Moštvu manjka zlasti naraščaj, ki ga je sicer dovolj, vendar ni pravega organizatorja. To pa je tudi posledica, da se moštvo doslej ni bolje uveljavilo. Zakaj še moštvo ni začelo s treningi, se sprašujemo še toliko bolj upravičeno, če vemo, da ima Ljutomer res odlične pogoje za razvoj tega športa, zlasti še kar zadeva igrišče. Letos se bo prvenstvo v Pomurski nogometni ligi odvijalo v dveh razredih. V prvem razredu bo tekmovalo kar osem moštev in sicer: Nafta, Grafičar, Radgona, Planika, Sobota II, Beltinci, Pušča in Dobrovnik. Drugi razred pa bo sestavljalo sedem moštev: Ljutomer, Tišina, Bogojina, Radgona II, Nafta II, Bakovci in Šalovci. Prvak prvega razreda si bo hkrati pridobil pravico za vstop v Slovensko consko ligo, medtem ko zadnjeplasirani izpade v drugi razred. Prvak drugega razreda pa se vključi v prvi razred. V prvem razredu se bo očitno odvijala najresnejša borba za vstop v SCL med moštvi Nafte, Radgone in Planike. Med temi je nedvomno najresnejši kandidat za vstop v SCL moštvo Nafte. Tudi v drugem razredu bodo tekmovanja zanimiva, ker bodo moštva težila zlasti za tem, da se kar najprej pojavijo v prvem razredu. To pa bo letos uspelo samo enemu. Začelo se bo tudi pionirsko prvenstvo. Tako bodo pionirji igrali predtekme prvim moštvom. Hkrati pa se bo v pionirskih moštvih usposabljal mladi nogometni naraščaj, ki ga še sedaj v marsikaterem klubu primanjkuje. Takšne so torej priprave za začetek prvenstva v Pomurski nogometni ligi, kakšen pa bo začetek sam, pa bomo videli že v nedeljo. Radgonski nogometaši na treningu ob Negovskem jezeru Pred startom v Pomurski nogometni ligi je nogometni klub Radgona omogočil enajstorici prvega moštva tridnevno taborenje ob Negovskem jezeru, kamor so tudi nas povabili na obisk. Ob rahlem šuštenju v drevesnih krošnjah se je pozibavala na drogu ob lovski koči klubska zastava, nogometašev pa ni bilo slišati. V koči sem staknil le kuharico, ki je ravnokar pripravljala kosilo. Ta mi je pojasnila, da nogometaši trenirajo. Kmalu za tem smo se srečali. Na urniku sem za tem videl naznačenih vrsto treningov, v katerih so se izpopolnjevali v tehniki nogometa ter se pripravljali na bližajoča se tekmovanja. Fantom sicer popreje niso povedali, kakšen program imaja predviden za taborenje, vendar jih urnik očitno ni razočaral, čeprav so se morali po cele ure peči na vročem soncu. Nogomet ni tako enostaven, zato jim tudi ni smelo biti žal truda in časa. Dobro so se zavedali, da jim prav redni in načrtni treningi lahko najbolje pomagajo pri vzponu na lestvici. Urnik, ki ga je sestavila posebna komisija, pa je bil tako obsežen, da fantje skoraj niso imeli časa niti za kopanje, čeprav so bili nastanjeni tik ob vodi. Disciplina je disciplina! -ko Radgona II : Partizan (Lenari) 3:1 Minulo nedeljo Je bila v Gornji Radgoni odigrana prijateljska nogometna tekma med moštvom Partizana iz Lenarta in II. moštvom NK Radgona. Tekma se je končala z rezultatom 3:1 za Radgono. Tekma je bila zanimiva In Je privabila precejšnje število ljubiteljev nogometa. Treba pa Je omeniti to, da Je bila to prva tekma, ki Jo je mlado moštvo lenarskega Partizana odigralo v Pomurju. V nedeljo začetek rokometnega prvenstva V Pomurju se bo v nedeljo začelo rokometno prvenstvo. V šestih okrajnih ligah bo letos tekmovalo kar 44 moštev. Novost v Jesenski sezoni je občinska liga v Gornji Radgoni in ustanovitev Štajersko-pomurske lige, ki bo imela sedež v Murski Soboti. Do Do sedaj so se vanjo že prijavili: Grafičar, TVD Beltinci, »Drava« Ptuj, Slovenjgradec in še nekaj celjskih moštev. -db- USPEŠEN START SOBOTE V nedeljo se je pričelo tekmovanje v SCL. NK »Sobota« je zaradi nedeljske tombole odigrala tekmo že v soboto v Mariboru. Pomerila se je z novim članom SCL z NK »Kovinarjem«. Za to tekmo je vladalo veliko zanimanje, posebno še zaradi poraza minulo nedeljo s Kladivarjem. V Mariboru so ljubitelji nogometa pričakovali zmago domačega moštva. KOVINAR (Maribor) : SOBOTA 1 : 3 Moštvo »Sobote« je nastopilo v soboto v nekoliko pomlajeni postavi: Vrdjuka, Puškarič, Martinuzi, Skalar (Klepec), Erjavec, Drvarič, Zorec, Sečko, Miloševič, Maučec in Matjašec. Sobotna prvenstvena tekma je pokazala, da bo novi član SCL zmešal še marsikomu račune. Rezultat 3:1 odgovarja igri, čeprav so domačini od časa do časa imeli več od igre. Njihove akcije so se končale največkrat s streli preko ali mimo gola. Odlični vratar Vrdjuka je tudi tokrat pokazal svoje kvalitete. Hitrejše reševanje žoge in točnejše podajanje bi za »Soboto« lahko še povišalo rezultat. Igra je bila hitra, akcije so se menjavale pred. enimi in drugimi vrati. Sodnik Blekač iz Šoštanja ni bil kos svoji nalogi. Oškodoval je o- be moštvi, predvsem pa »Soboto«. Gole so dosegli v 25. in 69. minuti Maučec in v 74. minuti Matjašec. Za Kovinarja pa Najberg v 38. minuti. V nedeljo se bo »Sobota« srečala na vročih tleh v Trbovljah z Rudarjem. Pomlajeno moštvo Sobote ODDELEK ŠOLE ZA TELESNO VZGOJO ZAČEL S POUKOM Te dni je začel v Murski Soboti s poukom oddelek Srednje šole za telesno vzgojo iz Maribora. V domu TVD Partizan so uredili kar lično učilnico ter jo opremili z novim pohištvom. Z zagotovitvijo prostorov in predavateljev, pa so tudi prebrodili začetne težave. S tem seveda ni rečeno, da bo potekalo delo brez težav. Takoj v začetku so formirali brigado, ki ureja igrišče in pomaga pri obnavljanju telovadnice. Ti objekti pa bodo seveda še naprej služili tudi TVD Partizan. Pouk obiskuje kar 40 dijakov iz vseh krajev Pomurja. Nekoliko slabše pa je zastopana beltinska občina. Pri izbiranju kandidatov so upoštevali razne okolnosti ter izbrali mladino, ki na telesnovzgojnem področju največ obeta. Pouk bo trajal štiri leta in bo seveda precej zahteven. To dokazuje tudi dejstvo, da je za prvi letnik predvidenih okrog 30 predmetov. Pouk pa bo seve slonel v veliki meri na praktičnem delu. Vse to pa zagotavlja, da bomo imeli v Pomurju kmalu dobršno število sposobnih učiteljev telesne vzgoje, ki jih za zdaj še silno primanjkuje. Že pri ustanovitvi šole pa so težili za tem, da bi bili stroški organizatorjev šole kar najmanjši. In v tej smeri so tudi začeli z delom. Tako bodo s svojim delom skušali zmanjšati marsikatere izdatke. -ko ODBOJKA »ZORIS« Ruše TVD Partizan Ljutomer 3:0 Odbojkarska sekcija Partizana Iz Ljutomera se je minulo nedeljo pomerila na domačem igrišču z moštvom »Zorisa« iz Ruš. Tekma je bila precej napeta in zanimiva, saj je moštvo »Zorisa« eno najbolj rutiniranih, pa tudi Ljutomerčani so tokrat pokazali boljšo igro kot v spomladanskem delu tekmovanja. Kljub temu pa je zmagalo moštvo »Zorisa« z rezultatom 3:0. Tudi ta igra Je pokazala, da je ljutomerskemu moštvu potreben redni trening, posebno še, ker i- ma v programu tekmovanja z moštvi, ki so že vrsto let v drugi slovenski ligi. -ko V NEDELJO ZAČETEK ROKOMETNEGA PRVENSTVA RAZPORED prvenstvenih tekem za tekmovalno sezono 1961-62 Člani — I. liga Igrišče Partizan M. Sobota: 1. ŠŠD ESŠ : ŠURS ob 9.00 - Obal; V Murski Soboti: ob 9. uri Pušča : Planika (pion.), del. Škarabot; ob 10. uri Pušča : Planika, del. Škarabot; ob 15. uri Grafičar : Sobota (pion.), del. Potočnik; ob 16. uri Sobota II : Grafičar, del. Potočnik. V Lendavi: ob 13. uri Nafta : Beltinci (pion.), del. Kučok; ob 14. uri Nafta II : Radgona II, del. Kučok; ob 16. uri Nafta : Beltinci, del. Kučok. V Dobrovniku: ob 15. uri Dobrovnik : Radgona (pion.), del. Kostrica; ob 16. uri. Dobrovnik : Radgona, del. Koštrica. V Šalovcih: ob 16. uri Šalovci : Bogojina, del sodnik. Na Tišini: ob 16. uri Tišina : Bakovci, del. sodnik Moštvo Ljutomera je prosto. NP M. Sobota 2. ŠŠD Sloga : ŠŠD Elan ob 10.10 — Roudi; 3. Tekstilec : SUT ob 11.15 — Huzjan. Igrišče v Lendavi: 4. Vajenec : Graničar ob 10.10 — Cigan. Igrišče v Beltincih; 5. Beltinci : Krog ob 10.00 — Zupan. Člani — II. liga Igrišče Osemletke II: 1. SKŠ Rakičan : Agroservis ob 9.00 — Martinuzi; 2. Pomurje : Beltinci ob l0.10 — Titan; 3. SŠTV : Ljutomer ob ll.15 — Babič; Igrišče v Lendavi: 4. Lendava II : Krog II ob 11.15 — Bratuš. Članice — I. liga Igrišče Osemletke I v M. Soboti: l. Grafičar : Krog ob 8.00 — Huzjan; igrišče Oseml. II M. S.: 2. SŠD Elan : SŠD ESS 8.00 — Ambrus; Igrišče v Beltincih: 3. Beltinci : SSD Sloga ob ll.10 — Šiftar. Pionirji — I. liga Igrišče Oseml. I. M. S.: 1. PŠD Mladost : Polet ob 8.00 — Roudi; 2. Cankova : Ljutomer ob 11.00 — Jutersnik; 3. Beltinci : Rogašovci ob 9.00 — Krenos; Igrišče v Lendavi: 4. Lendava : Krog ob 9.00 — Bratuš. Pionirke — I. liga Igrišče Oseml. I. M. S.: 1. Cankova : Ljutomer ob 10.00 — Juteršnik; 2. PŠD Mladost : Polet ob 9.00 — Šmidlehner; Igrišče v Beltincih: 3. Beltinci : Črensovci ob 9.00 — Šiftar; Igrišče v Lendavi: 4. Lendava : Krog ob 8.00 — Cigan. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 10. do 17. sept. 1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Miljenko Mažur: Komandant Krsto Gora; 8.40 Iz albuma skladb za otroke; 8.55 Orgle in orglice; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45 Štiri črnske duhovne pesmi in Gershwinova uspavanka; iz »Porgy in Bess«; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . S partizanskimi mornarji; 10.30 Po domače. . . 10.50 Nedeljska matineja; 11.40 Milenko Šober: Morje (reportaža ob Dnevu Jugoslovanske mornarice); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I.; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri; 15.30 Majhen mozaik melodij; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Zabavni zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 21.10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Nočni koncert operne glasbe. PONEDELJEK 8.05 Poje zbor p. v. Svešnlkova; 8.30 Kvintet Jožeta Kampiča; 8.55 Oddaja za otroke; 9.25 Basist Miroslav Čangalovič v vlogi Susanina; 10.15 Zabavni potpuri; 11.30 Vasilij Mirk: Štirje glasbeni utrinki; 11.41 Baritonist Tone Kozlevčar zapoje tri pesmi Benjamina Ipavca; 11.50 Janez Matičič: Poeme lyrique; 12.00 Kvartet »Štirje fantje«; 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Skladiščenje jabolk in hrušk; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Po naši lepi deželi . . . 15.40 Zabavni zbori; 16.00 Naši popotniki na tujem — Inž. Viktor Kavčič: Naš prosvetni delavec v Gvineji; 16 20 Popoldne pri Sergeju Prokofjevu; la; 18.40 Kulturni globus: 20.00 Po 17.15 Šoferjem na pot!; 18.00 Odlomki iz oper Borisa Papandopunedeljkova panorama zabavnih melodij; 21.25-23.00 Simfonični koncert orkestra Radia Leipzig, dirigent Herbert Kegel; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8.05 Orkestralni odlomki iz oper; 8.30 Zvoki za prijetno razvedrilo; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Neža Maurer: Srečno pot!; 9.25 Četrt ure z orkestrom Štern; 9.40 Poje Ženski vokalni kvartet; 10.15 Simfonični orkester Jugoslovanske Radio-televizije — dirigira Stjepan Sulek; 11.00 Pet pevcev - pet popevk; 11.15 Branje za vroče dni — Irakli Andronikov: Portret - I.; 11.35 Ivo Lhotka-Kalinski: Piščalka, Uspavanka; 12.00 Pesmi slovenskih skladateljev pojeta Otroški in Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana p. v. Janeza Kuharja; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Stefan Erjavec: Sejmo še več krmskega ječmena; 13.30 Prizori iz Puccinijeve opere Turandot; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Emil Adamič; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — Od Triglava do Ohrida; 15.40 Danilo Švara: Tri junijske pesmi; 16.00 Počitniška zgodba -M. Hlasko: Lepo dekle; 16 20 Zvočni kaleidoskop; 17.00 Lokalni dnevnik; 18 00 Človek in.zdravje; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Zbor Slovenske filharmonije; 20.30 Radijska igra — Zvonimir Bajsić: Goljufa; 21.28 Antonio Francesco Bonporti: Recitativ za violino in godala; 21.33 Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.05 Plesna glasba. SREDA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Ansambel Mojmira Sepeta; 8 55 Oddaja za cicibane; 10.15 Ali vam ugaja?; 11.00 S popevkami po svetu; 11.30 De- set minut iz naše beležnice; 11.40 Dane Škerl: Serenada za godala; 12.00 Trlo Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Naj pogostejše bolezni v skladiščih; 13.30 Poje oktet Koroških akademikov; 13.50 Friderik Chopin: Trije valčki; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Neža Maurer: Srečno pot! (ponovitev); 14.40 Skladbe Radovana Gobca poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 16 00 Radijska univerza — Dr. Anton Polenec: Iz proučevanja; 16.15 Koncert po željah poslušalcev; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku: 18.00 Četrt ure s kvartetom Jožeta Privška; 18 15 Popevke in zabavne melodije; 18.45 Šport in športniki; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami; 21.00 Koncert opernih melodij s solisti ljubljanske opere; 22.15 Zaplešite z nami!; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. ČETRTEK 8.05 Jutranji spored slovenske glasbe; 8 40 Glasbena oddaja za cicibane; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) - Emil Adamič; 9.25 Naš zvočni magazin; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 V svetu opernih melodij: 11.00 Poje zbor Srednje glasbene šole p. v. Janeza Boleta; 11.15 Branje za vroče dni — Irakli Andronikov: Portret — II.; 11.35 Češki in jugoslovanski zabavni ansambli in vokalni solisti; 12.00 Zvenele so orglice; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Furlan: Koristnost plastičnih snovi v vrtnarski prozvodnji; 12.25 Hammond orgle; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Gioachino Rossini-Ottorino Respighi: Fanta- stična prodajalna; 14.05 Poljska in sovjetska zabavna glasba; 15.40 Kvintet Zadovoljni kranjci s pevci; 16.00 Trije plesni orkestri; 16.20 Julles Massenet in Giacomo Puccini sta takole pisala o Manon (odlomki iz oper); 17.15 Hitri prsti; 17.30 Turistična oddaja; 18.00 Jazz na koncertnem odru; 18.15 Iz Debussyjevih klavirskih del; 18.30 S sporedov Britanskega radia; 18.45 Poletni kulturni zapiski; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Glasbena medigra; 20.50 Literarni večer - Srbija je velika skrivnost; 21.30 Danilo Švara: Tretja simfonija; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Nočni akordi. PETEK 8.05 Glasba ob delu; 8.40 Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester; 8.55 Pionirski tednik; 9.15 Hammond orgle; 9.25 Operni prerez Madame Butterfly; 10 15 Zvoki za zabavo; 11.00 Ciklus pesmi Zlatka Grgoševića poje sopranistka Mileva Pertot, pri klavirju Marijan Vodopivec; 11.15 Intermezzo s pihali; 11.40 Priljubljene popevke; 12.00 Narodni motivi . . . 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Spanring: Opis pšeničnih sort za letošnjo sezono; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Poje zbor Višje pedagoške šole; 13.42 Arije iz oper Glumači in Cavalleria rustinica; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer: Oglata jama (ponovitev); 14.35 Ruleta z zabavnimi zvoki; 15 40 Poje Komorni zbor RTVL p. v. Milka Škoberneta; 16.00 Šport in športniki; 16.20 Godala in vokalni zabavni ansambli; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Koncert za vas: 18.00 Klavir v ritmu; 18.15 Pesmi iz Severne Amerike; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana: 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz del An- tonina Dvoržaka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Richard Strauss: Sonata za violino in klavir op. 18 v Es-duru. SOBOTA 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8 30 Harfa, vibrafon in orglice; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Neža Mauer: Oglata jama; 9.25 Med vzporedniki in poldnevniki; 10.15 Sobotno dopoldne ob zabavni glasbi; 12.00 Slovenske narodne poje Ivica Mrak, na harmoniko spremlja Avgust Stanko; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Mihael Leonardi: Kako gnojimo v rodnih vinogradih; 12.25 Janko Gre- gorc: Melodije srca; 12.45 Orkester Alfredo Antonini; 13.30 Bedrich Smetana: Iz mojega življenja 14.00 Vedri zvoki; 15.40 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru; 16.00 Humoreska tega tedna - O. Henry: Kupili smo nov radio; 16.20 Orkester Frank Pourcel; 16.40 Planinski oktet iz Maribora; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Pevka Gabi Novak; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 Iz Boltovega Fausta; 18.20 Lepe melodije z orkestrom Melachrino: 18 45 Okno v svet; 20.00 Sobotni domači pêle-mêle; 20.20 Radijska komedija - Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri III. - Ženska zrelih let; 20.54 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše Izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 17.00-17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila; 17.20 Obvestila, reklame; 17.30 Oddaja v madžarskem Jeziku; 17.40 Glasbeni spored. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku, 17.30 Želeli ste, poslušajte! SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame, 17.30 Želeli ste, poslušajte! Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05.00 do 08.00 in od 15.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 06.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 7. SEPT. 6 Od vinskih vrhov proti Jeruzalemu so pričeli graditi novo cesto. Dela finansirata VG Ormož in ObLO Ormož. KLAVIR, dunajski, odlikovan, kratki, odličen glas (Suchfliegl) za 155.000 din prodam. Vertus, Varaždin, Blažekova 5a. M-1093 KOBILO 13-letno, rodovniško, prodam. Slatina Radenci 63. M-1094 HIŠO z gospodarskim poslopjem, posestvo, lepo, 5 ha, njive, sadovnjak, gozd, travnik, vinograd in stiskalnico (prešo), prodam. Stanovanje vseljivo. Cena 900.000 din. Vprašati pri Lovrencu Magdič, Pršetinci 29, Tomaž pri Ormožu. M-1096 ŠOFER C kategorije, poklicni, išče službo. Naslov v upravi lista. M-1098 HIŠO, enostanovanjsko, z vrtom, prodam. Lendavska c. 11, Murska Sobota. M-1099 SOBO, opremljeno izdam nežni, inteligentni osebi. Mojstrska 12, Murska Sobota. M-1100 SOBO prazno ali opremljeno, iščeta za krajši čas mlada zakonca brez otrok. Plačata vsako ceno. Ponudbe na oglasni oddelek. M-1110 POHIŠTVO za samsko sobo prodam. Mikloš Kuzmiča 3, M. Sobota. SVINJSKI HLEV v dobrem stanju v Murski Soboti kupim. Naslov v upravi lista. M-1105 OTROŠKI VOZIČEK, nov, moderen, prodam. Dr. Sonnenschein, Kolodvorska 11, M. Sobota. M-1109 ROČNO URO sem izgubila dne 19. 8. 1961 na poti Bakovci—Murska Sobota. Najditelja prosim, da Jo proti nagradi vrne pri vratarju Splošne bolnice' v Murski Soboti. M-1112 REGISTRSKO tablico št. MS-10141 sem izgubil od Murske Sobote do Moščanec. Najditelja prosim, da jo vene na postajo Ljudske milice proti nagradi. M-1114 GOSPODINJSKO pomočnico k štiričlanski družini iščem. Prof. Štaut, Koper, Mužčev trg 8. M-1115 OBČINSKA LJUDSKA UNIVERZA v Murski Soboti organizira začetni in nadaljevalni KNJIGOVODSKI in STROJEPISNI tečaj. Prijave sprejemamo do 20. septembra 1961. ZAHVALA V častno dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem zdravnikom, kakor tudi celotnemu zdravstvenemu in ostalemu osebju internega oddelka za veliko pomoč in vestno nego, ki so jo nudili v brezupni bolezni našemu sorodniku JANEZU JONASU upokojencu iz M. Sobote Vsem še enkrat vse priznanje in zahvala. M. Sobota, 4. sept. 1961. 2alujoče sorodstvo PREKLIC! Preklicujem vse žalive in neresnične besede, ki sem jih izrekel zoper tov. Stefana Abrahama iz Adrijanec. Smodiš Koloman, Stanjevci. OSNOVNA ŠOLA TIŠINA razpisuje mesto ženske uslužbenke ČISTILKE Nastop službe po dogovoru. Prošnje s potrebnimi prilogami predložite do 15. septembra 1961. Osnovna šola France Prešeren v Ljutomeru razpisuje VPIS V I. IN II. TEČAJ VEČERNE SOLE (bivše nižje gimnazije) Interesenti naj se prijavijo v pisarni šole najpozneje do 15. sept. 1961, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila glede šolanja. Kmetijsko-gozdarska zadruga Petrovci razpisuje delovno mesto SALDOKONTISTA Pogoji: srednješolska izobrazba in nekaj prakse ali nižješolska izobrazba in 5 let prakse v knjigovodstvu gospodarskih organizacij. Nastop službe je možen takoj. Prijave sprejema uprava zadruge. Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 2. septembra 1961, po dolgi in mučni bolezni umrl naš predobri oče, stari oče, stric in sorodnik JANEZ JONAŠ upokojenec iz Murske Sobote. Pokopali smo ga dne 4. septembra 1961 na soboškem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki so mu kakorkoli lajšali bolezen in pomagali v času dolgega trpljenja in ga spremljali na njegovi zadnji poti; hvala tudi vsem, ki so mu podarili vence. Petek, 8. sept: — Sergej Sobota, 9. sept. — Peter Nedelja, 10. sept. — Dan JVM Ponedeljek, 11. sept. — Milan Torek, 12. sept. — Marija Sreda, 13. sept. — Filip Četrtek, 14. sept. — Jelenko MURSKA SOBOTA - od 8.-10. septembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Cowboy«; od 11.—12. sept. ruski barvni kinemaskopski film: »Osemnajsto leto — Sestre II. del«; od 13.—14. septembra ameriški film: »Polkovnik in jaz«. LJUTOMER — od 9.—10. sept. ameriški vistavisionski film: »Kovinska zvezda«; od 13.—14. septembra italijanski film: »Železničar«. SLATINA RADENCI — od 10.—11. sept. francosko-italijanski barvni kinemaskopski film: »Črni Orfej«; 14. sept. jugoslovanski film: »Poišči Vando Kos«. ŠALOVCI — od 9.10. sept. francoski film: »Juliette«. GORNJA RADGONA — 8. izredni ameriški barvni film: »Perl«; od 9.—10. sept. francoski vistavisionski film: »Taksi in prikolica«; od 13.—14. sept. domači kinemaskopski film: »Osma vrata«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 9. do 10. sept. francoski film: »Garvaise«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 9.-10. sept. ameriški kinemaskopski film: »Princ študent«. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. SOBOTA Od 21. 8. do 2. 9. Antonija Verač — šestič, Terezija Bencak — četrtič, Janko Hakl, drugič, vsi iz M. Sobote. Ludvik Jonaš — drugič iz Hodoša, Helena Fras — petič iz Berkovec, Alojz Markovič; Ivan Zamuda, oba iz Stanetinec. Katarina Tratnjek — tretjič, Ana Hozjan — četrtič, Ana Žalik — drugič, Katarina Hozjan — šestič, Stefan Hozjan, vsi iz Male Polane. Katarina Prša — drugič iz Velike Polane. Bara Jerebic — petič, Klara Kovač, Marija Tivadar, Verona Recek, Agata Polens, Verona Horvat, Anica Mertuk, Marija Lebar, Ana Markoja, vsi iz Gomilic. Marija Forjan iz Gančan. Marija Sukič — tretjič iz Otovec. Helena Kovačič — sedmič iz Pečarovec. Marija Vogrinčič — drugič iz Bakovec; Karolina Marič — drugič iz Vadarec; Emilija Žižko iz Otovec. Jožef Špilak, Katarina Jaklin, Marija Lutar, Bara Denša, Marija Osbočan, Gabrijel Vadnaj, vsi iz Nedelice. Marija Gornjet, Angela Oblak, Jožef Oblak, Ivan Balažic, Ignac Ceh, vsi iz Turnišča. Marija Magdič — sedmič, Marija Zver — devetič, Julijana Sraka, vsi iz Renkovec. Lidija Ritoner — tretjič iz Kuštanovec; Adela Bunderla — drugič iz Vidonec, Marija Hanžel — četrtič iz Ljutomera, Marija Makovič iz Galušak. V imenu bolnikov se vsem dorovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota ČESTITKA Mladoporočencema Marjeti Sečko, učiteljici na Cankovi in Jožetu Vargu, električarju iz Murske Sobote, želimo mnogo sreče in razumevanja na novi življenjski poti. Družina Toth in stara mama ZOP AGROSERVIS obvešča, da se bodo vršili TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL za zamudnike vsak petek od 9.—11. ure dopoldne na sedežu podjetja, Kroška cesta 46. Oddelek za notranje zadeve pa bo izdajal prometna dovoljenja in registrske tablice vsak petek od 8. do 12. ure. Upravni odbor Vzgajališča Veržej razpisuje delovno mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoj : srednja strokovna izobrazba ali nižja izobrazba z vsaj enoletno prakso v knjigovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovru. Samska soba na razpolago. Kolkovane prošnje pošljite na Vzgajališče do 12. t. m. V 67. letu starosti nas je nenadoma za vselej zapustila ljuba mama, žena in stara mama ŠALIKA EUFEMIJA roj. Vučko iz Mostja Posebna hvala zdravniškemu osebju Lendave, darovalcem vencev ter vsem, ki. so z nami sočustvovali ob njeni bolniški postelji. Žalujoči: mož Ivan; sinovi: Matija, Anton, Ivan, Alojz; hčere: Ana, Marija, Marta; zetje: Matija, Slavko; snahe: Ana, Tončka, Marija in vseh 12 vnučkov ter ostalo sorodstvo. Gaberje, 3. sept. 1961. Mostje, Gaberje, Jesenice, Kočevje, Domžale. ZAHVALA Ob izgubi naše predrage žene, mame, stare mame, sestre, tete ANE BEDIČ babice iz Dolenec se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, iskrena hvala dr. Vučaku za vso skrb v njeni težki bolezni. Posebna hvala še dr. Gruškovnjaku za lajšanje bolečin v njenih zadnjih trenutkih. Hvala vsem dobrim sosedom in prijateljem, ki so nas tolažili in nam pomagali v težkih dneh. Žalujoči: mož Karel, hčerka Marija z družino in ostalo sorodstvo. I. ŠATUNOVSKI ZELO LJUBEZNIV ČLOVEK Vsako jutro ob tričetrt na devet je Ivan Mihajlovič Ivanov prekoračil prag rajonskega odseka za kulturo. Vljudno je pozdravljal strojepisko Ado Levovno, spraševal po zdravju namestnika šefa odseka Nikodima Nikodimoviča, ki je trpel za rejenostjo in naduho, in se šalil z Marusjo iz bifeja. A to je trajalo samo petnajst minut. Točno ob devetih ja Ivan Mihajlovič sedal za svojo mizo in se poglobil v branje aktov. Nič več se ni šalil ali smejal. — Zelo ljubezniv človek! — je govoril o Ivanu Mihajloviču Nikodim Nikodimovič. — Čeprav je tako mlad, ni tak kakor drugi — točen je in ustrežljiv. Niti mravlje ne bi pohodil. In resnično. Ivan Mihajlovič je bil zelo ljubezniv človek. Nihče ni nikdar slišal od njega grobe besede. Mladi inšpektor je občeval enako vljudno s svojimi nadrejenimi, kakor tudi z ljudmi, ki jim ni bil neposredno podrejen v službi. Na koncu meseca je tehnično osebje lahko zmerom računalo na majhen kredit pri Ivanu Mihajloviču. Peter Petrovič, šef rajonskega odseka za kulturo, ni prosil nikoli nikogar, ne da bi žagal drva v nedeljo pri njem doma, ne da bi se odpeljal kdaj v mesto nakupovat. A Ivana Mihajloviča je prosil. Zato je Ivan Mihajlovič opravljal to uslugo z resničnim užitkom. Vendar ne glede na to drugim uslužbencem ni prišlo niti na misel, da bi imeli Ivana Mihajloviča za petoliznika. Mladi inšpektor ni pričakoval od šefa nobenega popuščanja, ne nagrade, ne napredovanja. Silno ljubezniv človek je bil in pri tem tudi nesebičen. Ne, zares, Ivan Mihajlovič ni bil trmast, niti ni ugovarjal šefom. Zakaj bi storil kaj žalega solidnim ljudem in voditeljem? Ti imajo že brez tega obilo dela. A prav tako ni hotel storiti nič hudega tudi svojim kolegom v službi. Nekoč so na sindikalni konferenci razpravljali o grdem ravnanju knjigovodje Sidorova. Zavil je namreč v krčmo, da bi kaj popil, tam pa ga je našla žena in ga med hrupom odgnala domov. Ni se mu niti posrečilo, da bi kaj popil, a bilo je veliko hrupa. Sef rajonskega odseka je predlagal, naj mu dajo ukor. Predlog je bil soglasno sprejet, le eden se je vzdržal. To je bil Ivan Mihajlovič. — Kaj neki bi tu moj glas odločil? — je pozneje razlagal. — Tu vendar gre za ukor. Ali je Sidorovu ukor prijeten? Zato nisem vzdignil roke. Zelo dobri in v službi vljudni ljudje postanejo doma pogosto pravi izrodki. Ivan Mihajlovič je bil, nasprotno, proti ženi silno ljubezniv, ta pa je pazila nanj ko na punčico svojega očesa. — Mila moja, — je rekel Ivan Mihajlovič, ko je prišel iz službe, snel klobuk in poljubil svojo polovico na lice, — ali sl utegnila skuhati kosilo? O, nisi, nič ne de, potem pa bova imela kosilo in večerjo kar skupaj. A pisatelj teh vrstic ni prijel za pero z namenom, da bi ustvaril idealnega junaka. Ivan Mihajlovič je premogel tudi negativne poteze. V osebne pomanjkljivosti inšpektorja rajonskega odseka za kulturo je treba predvsem uvrstiti to, da je slabo poznal delo, ki ga je opravljal. Njega dni je bil Ivan Mihajlovič odličen kinooperater-zanesenjak. In resnično je bil pravi pobornik in propagator filmske umetnosti, za kar je žel hvaležnost in priznanje vaških prebivalcev — zakaj bolje je imeti dobrega kinooperaterja kakor slabega inšpektorja ali celo ravnatelja. A poleg vsega tega je Ivan Mihajlovič pritegnil pozornost vodstva zaradi dobrodušne narave in solidnega načina življenja. In vidite, tako so nastale vse težave. Od glasbenih točk in koncertov, ki so jih oddajali po radiu, je rajonskemu inšpektorju prirasla k srcu samo koračnica, ki so jo igrali pred komentarji nogometnih tekem. Ivan Mihajlovič je predpostavljal, na primer, da je opero Evgenij Onjegin napisal tudi Puškin, in se ni nikdar potrudil, da bi odkril ali so njegove domneve pravilne Ivan Mihajlovič se ni kot otrok naučil igrati na noben instrument, od vseh časniških člankov pa se je utrujal samo z branjem podlistkov. Vendar je Ivan Mihajlovič delal zlahka in veselo. Pri svojem delu je izhajal od tiste neovrgljive resnice, da bo na koncu koncev vse že samo od sebe tako, kakor je treba, Tako je prišel recimo v vas in vprašal vodjo kluba: — Imate dramski krožek? — Imamo — je odgovoril vodja, Ivan Mihajlovič pa je to zapisal. — Pa imate Orkester? — Nimamo je odgovoril vodja in Ivan Mihajlovič je zopet zapisal. — Zakaj pa nimate? — je vprašal Ivan Mihajlovič. — Nismo našli nikogar, ki bi želel igrati. — Pa najdite, — je svetoval Ivan Mihajlovič, — v vaši vasi so gotovo folklorni talenti, samo iščite, ne bodite leni. Vodja kluba je čutil sram, Ivan Mihajlovič pa je tudi sam zardel in rekel: — Zbirajte aktiv in — na delo. Menda ne bom jaz namesto vseh vas pel in igral. To je že vaše delo. Vi pa, dragi moji, nikarte, prosim vas, da bi bili užaljeni zaradi ostrega tona. Z eno besedo, delajte — in s temi besedami se je Ivan Mihajlovič odpeljal v rajonski center. Čez štiri leta so se primerile pomembne spremembe v življenju Ivana Mihajloviča. Na upravi za kulturo se je pokazala potreba po izkušenem terencu. Najprej je Peter Petrovič hotel priporočiti svojega namestnika Nikodima Nikodimoviča. A v njegovem življenjepisu se je odkrila vznemirljiva okoliščina. Nikodim Nikodimovič je bil na sodišču kot priča v zadevi kraje nekega kozla. »Čeprav Nikodim Nikodimovič ni kriv, je njegov ugled zasenčen; ne glede na vse je vendarle sodeloval pri tako nesolidni aferi, kakor je sodnijska razprava o kraji kozla. Če za to izvejo oblasti, se bodo še posmehovali.« Zavoljo takih razlogov je Peter Petrovič odbil tudi kandidaturo višjega inšpektorja Jurija Petroviča. Jurij Petrovič je bil dober in marljiv delavec in vse bi bilo lepo, ko se mu ne bi oče pred kratkim v tretje oženil. »Rekli bodo: lep sin ti je to — je pomislil Peter Petrovič —, ki se mu oče tretjič ženi.« Zato pa je bila anketa Ivana Mihajloviča popolnoma čista. Na. vsa vprašanja je odgovarjal čisto jasno: »nisem sodeloval«, »nisem bil«, »nisem bil v preiskavi«, »nimam«. »Malo je votel, — je pomislil Peter Petrovič, — a človek si bo z leti nabral pameti. Sicer pa, z druge strani — oblasti bodo z njim nedvomno zadovoljne. Spoštljiv, vljuden, do nadrejenih pokoren in ne bo počenjal neumnosti.« Usoda Ivana Mihajloviča je bila odločena. V pokrajinskem centru so pogledali karakteristiko, ki jo je Ivanu Mihajloviču izdal Peter Petrovič: v njej so bili taki pridevki: »Principialen«, »zna delati z ljudmi«, »ima smisel' za organizacijo«. Hoteli so potrditi Ivana Mihajloviča za inšpektorja, a so ga vzeli in potrdili za namestnika šefa odseka. In, vidite, zdaj je Ivan Mihajlovič vsako jutro ob tričetrt na devet stopal čez prag pokrajinske uprave. Smehljal se je tehničnim sekretarjem, stiskal roke podrejenim in spraševal za zdravje ravnateljev. A točno ob devetih je sedal za mizo in se poglabljal v branje aktov. — Kako ljubezniv človek je naš novi namestnik ravnatelja, — so govorili sodelavci, — človek z bogato dušo! In resnično, Ivan Mihajlovič ni nikogar žalil in nikogar klical na odgovor. S prihodom novega namestnika je v oddelku zavel val liberalizma. Vsak delavec je lahko zdaj brez tehničnega sekretarja prišel k njemu. — Moj Bog, kako bi imel skrivnosti pred vami! — je rekel podrejenim. — Pridite k meni, kadarkoli vam srce poželi. (Nadaljevanje na 8. strani) POMURSKI VESTNIK — List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in glavni urednik JOŽE VILD — Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo same po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račua pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605--11 1-365 POMURSKI VESTNIK, 31. AVG. 1961 7 TRČENJE DVEH VLAKOV Na odprti progi Beograd—Novi Sad—Subotica, en in pol kilometer daleč od železniške postaje Beška, je minuli teden prišlo do trčenja potniškega in tovornega vlaka. Pri nesreči je izgubilo življenje 15 ljudi, dočim je 57 ljudi ranjenih. Potniški vlak, ki je vozil iz Subotice v Beograd in tovorni vlak, ki je vozil iz Novega Beograda proti Novemu Sadu bi se morala po voznem redu križati na postaji Čortanovci. Zaradi zamude tovornega vlaka je bilo križanje premeščeno na železniško postajo Beška. Z dovoljenjem postajnega prometnika in kretnika v Beški je tovorni vlak odpeljal proti Čortanovcu. Prav tako pa je bil potniški vlak, ki je pripeljal iz nasprotne smeri in je bil v Čortanovcu pravilno sprejet, odpremljen proti Beški. Ker je na tej progi oster zavoj, nista strojevodja vlakov pravočasno opazila drug drugega, da bi tako preprečila nesrečo. Do nesreče je prišlo po krivdi, železniškega osebja v Beški, ki bi moralo tovorni vlak zadržati na postaji, kjer je bilo predvideno križanje vlakov. Prizor je bil žalosten. Vse naokrog so ležali razbiti deli vagonov, razsuta prtljaga, med katero so se nahajali potniki. Povsem zdrobljena sta bila 2 vagona, zlasti prvi, v katerem so skoraj vsi potniki izgubili življenje. Japonska dekleta - lovci biserov Japonska dekleta so običajno drobna, nežna in sramežljiva bitja. Vendar niso vsa taka. Dekleta »Ama«, kar japonski pomeni »žena morja« so pravo nasprotje onih tihih deklet. Same služijo za vso družino, imajo glavno besedo, medtem ko možje posedajo pred hišo, kadijo, pijejo in čakajo svoje žene, da se vrnejo z dela. Dekleta Ama po ves dan iščejo po morskem dnu biserne školjke. Njihov zaslužek je veliko večji od zaslužka delavca. Tako je Ama povsem neodvisna. V kolikor ima ljubimca, ki si ga je sama izbrala, ostane z njim tako dolgo, dokler se ga ne naveliča. Ama in druge žene-potapljaci živijo v izoliranem naselju in imajo malo zveze z drugimi ljudmi ali zunanjim svetom. Redko odhajajo od doma, razen na plažo, kjer je njihovo delovišče. Dekle prične z delom že v 12. letu starosti. V začetku pod nadzorstvom starejših žena, od 50 do 60 let starosti, ki so se že pre- nehale spuščati v globine oceana. Ko je dekle staro 20 let je že toliko izvežbano, da se lahko spušča v globine. S tovrstnim delom se žene ukvarjajo do 50. in do 60. leta starosti. Mlada žena lahko ostane pod vodo navadno 60 do 80 sekund. Dekleta so med potapljanjem oblečena v srajce z dolgimi rokavi in hlače, ki jih ob strani zvežejo. Na glavi imajo belo ruto in plavalno masko. Po vsakem potapljanju, ki traja običajno dve uri, splavajo na obalo, zakurijo ogenj in nato gole počivajo na soncu. Zvečer, ko se vračajo domov, jih čakajo možje, ki dajejo vtis zadovoljnih ljudi, kljub temu, da jim vedno preti nevarnost, da jih žene vržejo iz hiše. V tem nenavadnem naselju ne pričakujejo od moških, da delajo. Njihova glavna naloga je, da zabavljajo žene, ko se vrnejo z dela. Dekleta in žene redko odhajajo v mesto. Vsake spomladi pošljejo otroke v bližnje naselje, medtem ko odrasla dekleta in mlade poročene žene, ki želijo spremembo moškega, ostanejo doma. Posedajo pred hišo, pijejo čaj in se pogovarjajo. Včasih se dogodi tudi to, da se mladenič oženi z dekletom iz bližnje okolice. Toda take zveze ne trajajo dolgo. Dekle navadno zapusti hišo in se vrne domov. Ne sme pa s seboj odpeljati otrok. DROBNE ZANIMIVOSTI Štorkljino gnezdo na dimniku pri nas ni nobena novost — toda na električnem drogu? Naša slika kaže tako gnezdo, ki so ga »zgradile« štorklje v Gorici. Krap, ki so ga pred nedavnim vlovili pri Hrastju—Moti. Tehtal je nekaj čez 4 kilograme. NOVI KLOBUK V svetu že na veliko prodajajo klobuke, izdelane iz novega sintetičnega materiala, netlona. Karakteristično za ta material je, da se ne mečka, in na njegova vlakna ne deluje voda, tako da sedaj izdelujejo iz netlona najelegantnejše klobuke. Na sliki: klobuk, izdelan iz netlona. PRVA POMOČ Na Danskem se je vračal rešilni avto po opravljeni nalogi prazen na svojo postajo. Na poti je šofer slučajno naletel na prometno nesrečo; naložil je dva huda ponesrečenca in odpeljal proti bolnišnici. Med tem pa je drugi rešilni avto na telefonski poziv že hitel proti mestu nesreče. Prišel je res hitro. Zaradi velike hitrosti ni mogel pravočasno zavreti in se je zaletel v prvi avto. Trčenje je bilo tako silovito, da se je drugi voz takoj vnel. V nesreči je bilo ranjenih 8 oseb, ki jih je v bolnišnico odpeljal — tretji rešilni avto. DOBRA REKLAMA Na newyorški železniški postaji je neki mimoidoči opozoril stražarja na avtomobil v katerem sedi lev. Stražarji so takoj prekrili avtomobil z močno mrežo. Pozneje se je zvedelo, da je človek, ki je opozoril stražarja, lastnik leva — dreser. POMORSKE PLANINE V INDIJSKEM OCEANU Jugovzhodno od Ceylona so sovjetski učenjaki z neke raziskovalne ladje odkrili podmorsko planino, visoko tri tisoč metrov. Planina je vulkanskega izvora in ima nekaj vrhov od katerih je eden 1650 metrov pod morsko površino. Pri tem raziskovanju Indijskega oceana sodeluje več držav. Sovjetski učenjaki so zbrali nove podatke o morskih tokovih, obliki morskega dna in ribjih vrstah. POŽAR IZ MORJA V bližini obale Kuvayt je več kilometrov daleč od kopnega petrolejski izvir, ki že več kot dva meseca gori. Strokovnjaki za gašenje petrolejskih izvirov so izjavili, da se požar ne da pogasiti. Kljub temu pa še vedno poskušajo na različne načine, kako bi preprečili, da se požar ne bi dalje širil. ZA BOLJŠO PREBAVO Marsikdo stoka zaradi slabe prebave in hodi od zdravnika do zdravnika. Nedvomno bi mu bolj kot vsa zdravila koristila nekajkratna vožnja po cesti od Veržeja do Krapja. ZLATNIKI V SODU Stanovalci neke londonske ulice so se začudili, ko je neki domačin pri kopanju vrta našel kamenit sod. Ker ga ni mogel sam odpreti je zaprosil pomoči nekega znanca. Ko sta sod odprla, sta v njem našla 1879 rimskih zlatnikov iz Cezarjeve dobe. Kopanje nadaljujejo tudi v drugih vrtovih. ŽENA - PILOT Med kandidati, ki jih v ZDA pripravljajo za prihodnje vsemirske rakete, je tudi žena — pilot. To je 30-letna Jerry Cobb, poskusni pilot v neki letalski tovarni. Ameriški center za vesoljska raziskovanja jo je po temeljitih medicinskih preizkusih uvrstil med prvih 12 Američanov, ki naj bi se izkrcali na Luni. Preden je dobila legitimacijo vesoljske potnice št. 1 (samo v Ameriki seveda), je morala skozi torturo 75 testov, tako kot njeni moški kolegi. Sem sodi na primer tridnevno bivanje v komori z zmanjšanim pritiskom in preizkušnje v centrifugi, ki se obrača s hitrostjo 900 km na uro. SREČA V NESREČI Neki deček iz Los Angelesa bo dobil 450 milijonov dinarjev kot odškodnino za nesrečo iz leta 1955. Tega leta je deček dobil injekcijo proti otroški paralizi. Cepivo je bilo pokvarjeno in posledice tega bo deček moral nositi vse življenje. GRADITELJI RAKET KAZNOVANI Dva italijanska mladeniča sta izdelala raketo, visoko en meter in s prerezom pet centimetrov. V prazen prostor na zgornjem delu sta dala mačko in potem raketo izstrelila. Raketa je šla z brzino 1300 kilometrov na uro in dosegla višino 1640 metrov. V tem trenutku, kar sta graditelja tudi predvidevala, se je odtrgala glava rakete, na katero je bilo pritrjeno malo padalo. Zaradi eksplozije so pregorele vrvi padala in mačka je pri padcu na zemljo poginila. Graditelja sta obsojena na denarno kazen 32 tisoč lir zaradi izpostavljanja živali in ogrožanja ljudi ob priliki eksplozije. DRAGA CVETLICA Nekemu britanskemu gojitelju cvetlic se je posrečilo vzgojiti izredno lepo cvetlico, ki je tudi dobila njegovo ime. Za to je potreboval šest let in čez 60 tisoč funtov. Toda že tega leta je dobil iz Amerike 25 tisoč funtov, od tamkajšnjih gojiteljev cvetlic, za dovoljenje, da lahko gojijo njegovo cvetlico. PES ČEZ BOSPOR Neki turški kapetan je že leta in leta poskušal prepešačiti bosporski kanal s posebnimi »čevlji« — ladjicami, ki jih je sam izdelal. Ta njegova zamisel mu je pred nedavnim uspela. V eni uri je prišel na drugo stran obale. Na sliki: kapetan na poti po vodi. (Nadaljevanje s 7. strani) Ivan Mihajlovič je bil tudi sam popolnoma zadovoljen s svojimi uslužbenci. — Dobre ljudi imam, — je govoril, — delajo. Samo motiti jih ne smemo pri delu in vse bo odlično. In Ivan Mihajlovič jih res ni motil. Ko so prišli k njemu, da bi se o čem posvetovali, je pozorno poslušal bistvo stvari, potem pa vprašal: — In kako mislite vi, dragi moj? Ko je slišal mnenje podrejenega, je odgovarjal: — Dobro, dajte, poskusimo tako. Ivan Mihajlovič ni delal, ni rekel ne črno ne belo, ker je od vseh barv ljubil samo rožnato. Sadovi takega vodstva so se morali pokazati. Čez leto dni se je izkazal zelo velik prihranek pri sredstvih za službena potovanja. Nihče ni nikamor potoval, še avto je sameval ves čas v garaži, Šofer je hodil na tečaj stenografije, da bi nekako prebil čas. Ob rojstnem dnevu so sodelavci izročili Ivanu Mihajloviču škatlo, umetniški izdelek filigranskih mojstrov. Ivan Mihajlovič se je toplo zahvalil za pozornost, vendar škatle ni maral sprejeti. — Kaj, kaj hočete s tem, kakšna darila so to? Najlepše darilo, ki mi ga morete dati, bo vaše plodno delo. A na žalost se o delu uslužbencev njegovega odseka nikakor ne bi moglo reči, da je plodno. Da bi potrošila svojo energijo, sta dva uslužbenca, ki sta bila marsikaj doživela, začela pisati spomine, tretji pa je razveseljeval svoje okolje s tem, da se je naučil na pamet telefonski imenik. Prav s temi okoliščinami so pojasnjevali žalostno dejstvo: na pokrajinski reviji amaterjev se je pokazalo, da so v okolici mesta izumrli ne samo pevci in igralci, ampak tudi recitatorji. Vodstvo se je začelo postopoma spominjati, da Ivan Mihajlovič pravzaprav ne sedi na pravem mestu in da je treba najti drugega človeka. Da, ampak kaj bi z Ivanom Mihajlovičem? Odstraniti ga a zaradi česa, s kako formulacijo? Ne pije, v družinskem življenju ne gre na slabše, ne ovira kritike, ljudje ga imajo radi, vodstvu izkazuje primemo spoštovanje — z eno besedo, zelo ljubezniv človek. In kako boš zdaj zelo ljubeznivega človeka vzel in ga odpustil? Vodstvo se je posvetovalo in se odločilo, da premesti Ivana Mihajloviča pod drugo pristojnost. Pravkar se je izpraznilo mesto direktorja žrebčarne. Zdaj je prihajal Ivan Mihajlovič v pisarno žrebčarne tričetrt na devet in se vljudno pozdravljal s podrejenimi. Ob devetih je odhajal v svoj kabinet in se poglabljal V branje aktov. Kmalu je Ivan Mihajlovič prišel tudi tu na glas kot ljubezniv in v vsakem pogledu zelo pošten člavek. Prejšnji direktorji so pripeljali poleti svoje sorodnike in jih pojili z državnim kobiljim mlekom, s konjsko zaprego so si vozili drva za zimo in z žrebci so orali zasebne njive. Ivan Mihajlovič se ni niti enkrat okoristil z državnim transportom v osebne cilje. Zato pa so se zdaj okoriščali vsi delavci žrebčarne, začenši z direktorjevim namestnikom pa do sestre strica nočnega čuvaja. Novi direktor je bil popolnoma ravnodušen do živali in se je z vsemi mogočimi izgovori izmikal, da bi hodil v konjušnice. In imel je tudi vzrok za to, zakaj konjereja mu je bila španska vas. A Ivana Mihajloviča to ni motilo. Tu so vsi veterinarji in zootehniki, ti razumejo bolje kakor jaz, kaj je treba — je preudarjal. Kolektiv, to je velika sila, moja naloga pa je samo, da ne motim dela, da se zanimam in skrbim za svoje ljudi.« In Ivan Mihajlovič se je zanimal za karsibodi, samo za konje ne. Mogoče je bil tudi zato v žrebčarni na koncu leta soliden deficit. In že se je novo vodstvo začelo spominjati, da Ivan Mihajlovič pravzaprav ni rojen za direktorja žrebčarne. In znova je vstalo vprašanje: kaj naj storimo z Ivanom Mihajlovičem? Ne pije, ne dela nemirov, zna ravnati z ljudmi, ni birokrat, kar je pa še važnejše — ne krade državne blagajne. Potem pa — človek je toliko let na odgovornem položaju, potem bi ga pa naenkrat odstavili. Zakaj? Ivah Mihajlovič je zdaj na čelu mestnega gostinskega podjetja. Točno ob devetih odhaja v svoj kabinet, potem ko se je bil pozdravil s podrejenimi, in poglobi se v branje aktov. Ni tak kakor drugi direktorji podjetja — ne boš ga videl ne v restavraciji ne v bifeju. — Kdo bolje ve, kako se dela juha in dunajski zrezek — jaz ali šefi? Razume se, da oni, — je premišljeval, — samo nikar naj ne lenarijo, ampak kuhajo. Zakaj bi jih motil pri tem? Vsi direktorji hotelov in kuharji so popolnoma predani Ivanu Mihajloviču. Portirji in natakarji ga imajo za zelo ljubeznivega in silno dobrega človeka. A kakor je sicer čudno — v restavraciji se je hrana znatno poslabšala. Govori se o tem, da vodstvo ugotavlja, kako si Ivan Mihajlovič ne bo izmislil nič pametnega o vprašanjih kulinarstva. Vsi ugibajo, kam bodo zdaj premestili Ivana Mihajloviča. Nihče si pa ne drzne pomisliti, da bi Ivana Mihajloviča meni nič tebi nič odpustili iz službe. — Dovolite! Koliko let kot vodilni uslužbenec! Brez opomina, brez kazni. Z ničemer se ni kompromitiral. Dober človek, pošten, marljiv, zelo prijeten v vsakem pogledu. In da bi nenadoma tega ljubeznivega človeka odpustili? Zaradi česa neki? KONEC Po povesti Prežihovega Voranca Stari grad Riše Branko Zinauer 4. S tega starega stolpa je Vester opazoval življenje vse okolice in ga je še kot deček bolje poznal kakor pa veliki ljudje, ki so živeli sredi samega trga. Čestokrat, ko je tako sedel vrh zidovja, se je zazrl v temno stolpovo žrelo pod seboj, ki je bilo nad trideset metrov globoko. Mati mu je pripovedovala, da so včasih, ko je grad še trdno stal, bili na dnu tega stolpa zaprti ljudje, ki so tam počasi umirali in ki so jim graščaki metali golazni, da jih je počasi žrla, dokler jih ni žive zglodala. Včasih se mu je zdelo, da prihajajo od tam neki glasovi, ki cvilijo in stokajo. 5. Nekega dne je v trgu nastala velika izprememba. Ko da bi slutil, da ima priti nekaj nenavadnega, je Vester že od ranega jutra plezal po zidovju starega gradu in opazoval življenje pod seboj. Doli je bilo ta dan zelo živahno. Najprej je videl, kako so žandarji zapustili svojo hišo sredi trga in odšli proti postaji, ki je ležala onkraj Drave. Za žandarji je zapustila svojo hišo tudi nadučiteljeva družina, ki je prav tako odšla proti postaji. Potem je videl tudi, kako je trški župan začel tekati po svojem obširnem dvorišču, iz hiše v hlev in zopet nazaj v hišo, od koder je odmevalo vpitje in jok. 6. Vester ni vedel, kaj naj vse to pomeni. Oče in mati sta se zadnji čas pogovarjala, da bo zdaj tudi pri nas vojska in da bo zdaj vse drugače. Niti župana, niti žandarjev in niti učitelja Vester ni imel rad, posebno učitelja je imel na piki, ker je imel nanj še slabe spomine iz šolskih let. Vendar se mu je zdaj vse zdelo nekako čudno in hladno. Doli na trgu se je kmalu potem, ko so odšli žandarji proti postaji, pojavila neka ženska in se začela na ves glas dreti: »Zdaj so hudiči šli, zdaj bomo živeli. Drugi bodo pa še videli! Heil Hitler!« Potem je nekdo zakričal: »Naši že gredo!« POMURSKI VESTNIK, 7. SEPT. 8