Ha veliko grudo, ker so se bili ustavili, da bi zopet nekoliko prišli do sape in moči. — Hudobija se je tako razpasla, da je kazen morala priti! Od tega udar­ ca bodo mrhe postale nekoliko bolj po­ nižne ! Drug se je poviševal nad dru­ gega, sam napuli jih je bil! Verjeli pa so samo v zeml jo in polne m alhe! Ubo­ štvo drugih, pravica, vsega tega za njih ni bilo! Svet je bil samo za onega, ki je sejal rublje! Gospod Jezus jim je dal trd nauk! — Ampak pravični ljudje so tudi mno­ go trpeli! — ji je žalostno segla v t~- s>edo hči. Zopet so delali v globoki tišini. Kmet je premišljal 6ta>rkine besede in skrbno izpraševal svojo vest, s čim bi si bil za­ služil kazen. Končno je rekel s trdim glasom: (Dalje prihodnjič) ZA PROSTI ČAS NAJ # RIDE SMEH V VAS Francč Prešeren: Z arjavela devica V tridesetem d’vičica reva še samičica prebridko je stokala, milo, milo jokala: »Oj me, oj me, vbožica sem cvetla ko rožica, en’mu bl’a sem milija, ko dišeča lilija. Srce se mu vnelo je, mu zvesto gorelo je, me prevzetnost zapelja, nisem rčkla n e al’ d a. Ptič zijalast prileti, na liman’ci obvisi; fantič ga ne gre lovit, misli boljši lov dobit’ . 'Ztrebi se počasi ptič, prazen gre domu fantič, gre z objokanim’ očmi, vjel da lep’ga ptička ni. Čakala sem boljšega, čakala sem goršega, dokler me pozabil je, z drugo se obibil je. Tekel čas je mladih dni, p6me b’Io nikogar ni; stara sem samičica, zarjavela d’vičica.« Jožo Danev: 8 ploh om na (Pustni običaji na Slovenci imamo nešteto lepih šeg in navad, ki se ohranjajo iz roda v rod. Med najznačilnejšimi šegami, ki zbude posebno veliko zabave pri mladini, so pustne. Po mestih jih obhajajo z naj­ različnejšimi plesnimi prireditvami, na katerih nastopajo plesalci v maskah (maškerade). p ep eln ico . . . Spodnjem Posavju) Po naših vaseh, naj bo to na Kranj­ skem ali pa na Štajerskem, so najvaž­ nejši pustni1 dnevi pustna nedelja in pustni torek. Ponekod obhajajo tudi debeli četrtek, to je četrtek pred pustno nedeljo. Praz­ nujejo ga debeluharji kot svoj praznik. Na pustno nedeljo se evro pustni kro­ fi ali ocvrte miši; otroci, pa tudi odrasli se marsikje našemijo v maškare in ho­ dijo ali pa se vozijo iz vasi v vas. S se­ boj imajo tudi godbo; po navadi har­ moniko. Ustavijo se v kakšni prostorni kmetski hiši ali pa v vaški gostilni, kjer plešejo in nore. S palicami naganjajo nadležne otroke in jim mečejo krofe, ki so jih nabrali po hišah.' Če so udarci maškare preveč vidni, pravijo tistemu, ki ja bil tepen, da ga je pobodel pust. Maškare obiskujeje tudi svatbe, ki se vrše od pustne nedelje do pustnega tor­ ka. Tam je največ zabave: pije se, poje in pleše do zore. Dekleta, ki jim je bila sreča naklonje­ na, da so se do pusta poročila, se poseb­ no vesele pustnih praznikov, one pa, ki so vse leto zastonj čakale na ženine, se jih boje, ker jih namesto težko priča­ kovanega moža čaka na pepelnično jutro pred vrati — ploh: to je kaka stara vra­ ta ali stranice od voza ali pa slamnat mož. Zato se vsaka, ki ima fanta, če le more, pobriga, da je na pustno nedeljo vesela ohcet ini da na pepelnično sredo ne pretaka bridkih solz. Marsikateri devici pa rado »spodrsne«, včasih na njeno srečo, včasih, če je pre­ zgodaj, pa pravijo, da je dobila name­ sto enega pusta kar dva! Ta nesrečni predpustni čas dela marsikateri Micki, Ančki, Tončki... mnogo skrbi in težav, posebno še na pepelnično jutro, ko jih hudomušni in našemljeni mlatiči pre­ bude iz sladkega spanja in neusmiljeno udrihajo s cepci po prazni slami na plohu. Takrat se vsakai spomni na pesem: »Prišla je pepelnica, ostala sem samica!« Stara samica pa je dobra samo za to, da ziblje otroke za pečjo in nosi tako nezaželjeni naslov stare tetke. Plohi so res usodna in nerodna reč! Franjo Mastnak! Snubač Tu je zdaj predpustni čas. Vzemi resno, ne za špas: Kdaj se bova poročila, ljubo dekle, ti in jaz? Nič ne vprašam, kaj imaš; jaz imam otrok četvero, pameti le srednjo mero, grunt imam; bo dosti dela za oba in dosti jela: Vino v sodih že zori; čunke* v hlevih se redijo, da bo sprave** za gostijo; v staji muka par telet, kurnik pa je poln piščet. Jaz pa mislim prav zares! Zdaj je tu predpustni čas, par konjičkov hrza v gaz, kakor blisk brz£ sani, veter krog ušes srši; na saneh sva ti in jaz ... K svadbi vse sva povabila: strice, tete, žlahto celo in prijateljev krdelo! To bo rajanje veselo! Pride tudi Roza, Vladka, Anica, V aclav... Žani pa gotovo tudi z nami rad bo svatoval. Dekle, no, odloči se! Nič tako ne premišljuj, nič za fantom ne žaluj! Fantič pride ... dalje gre, drugo izbere si deklč ... * čunka: svinja, prašič. ** sprava: priprava za gostijo. Besedi sta vzeti iz narečja. V ples se bova zavrtela, če me boš kaj rada imela, boš dobila še poljub. Enega? Ne, kar cel kup! Čindarata, hi ja haj ... Udri, godec, polko daj, zdaj je tu predpustni čas. zdaj je čas!