Januš Golec: Trojno grorj^. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskib in hrvatskih pradedov. 16 , (Ualje.) Kmetje so pridelali tudi v tcm letjti zadovoljivo za zimo, dasi je grozila z lakoto mišja nadloga. Leta 1576 je bilo pa na njivi, travniku in v vinogradu vsega več nego prevcč. Ljudje so jedli, pili, se veselili in cajali, kakor da je bilo zapisano z vso sigurnostjo, da se bo raztegnilo leto izobilja v dobo sedmih svctopisemskih dobrih let. Prcobilica vinske kaplje je rodila zločine pobojev. Nikdo se ni zmislil v tem letu na prerokbe o slabih časih, ki so že bile nekako namignjei.e po raznih opisanih udarcih Sibe božje. Človek niti ne pomisli, ako se mu godi nekaj časa dobro, da bi utcgnilo okrcniti kolo sreče na slabše. Že spomlad leta 1577 je bila z malimi izjemami deževna. Poljska spomladna dela so bila opravljena v mokrotnem, po nižavah naravnost v blatu. Moča je pognala seno v izredno višino, da se je obetala živiaorejcu najobilnejša košnja, če bo žo žetev bolj pulila. Ma.odane tik pred soneno košnjo se je pooblačilo nebo kakor pred vesoijnim potopom. Nato so sc odprle zatvornico neba, lilo, deževalo, pa zopet vlivalo je nacl eden teden noč in dan. Kje je še bil kak izsušen potočec ali davno pozabljena graba, sta sc napolnila, izstopila iii pomcšala s Sotlo, Bislrico, Bučo, Dramljo, Savo in Krko v cno ogromno jo_rcro, ki jp toliko dni raslo in le malei.kostno odtckalo. Na srečo, da ni zalezla povodenj obsotelskih krajev iznenada, ampak polagoma, da sta si še labko otela v nižavi golo ž.v.jenje človek in domača živina. Sotla je odnesla po obeh straneh: posameznc hišc, domačije in celo vasi, ki so uživale že bogve koliko dese.letij ob njenih bregovih rodovitno blagostanje. Ob Bistrici je bilo razdrtih več jezov, človeških bivališč se hudournik ni lotil vsled naglcga odtoka. O košnji in žetvi po nižinah ni bilo niti govora. Travniki so bili oblateni za cele pednje na debelo, njivc od valovja sam Bog si ga znaj koli- kokrat premetane s pridelki vred. O kakih prihrankih glede človeške in živinske prehrane izza minule dobre letine v spodnjih ikrajih ni bilo ne eluha in ne duba. Štajerc in Zagorec, ki sta lani jedla, da ju je bolelo za ušesi in pila, da sta se božala ter bratila s palico in polenom, sta prosjagila to poletje po vrheh za slamo in semensko ajdo. Hribovci so pomagali za prvo silo, ker je hraHil vrbovljan še vedno nekaj za oddajo na pojplavljenega dolenjca. Vse je upalo na otavo in ajdo, ki sta obetali zimsko prehrano kljub dejstvu, da bosta druga košnja ter žetev precej poBni. Enaka, če ne še gorša povodenj kakor seno in poletno žetev je uničila tudi otavo in ajdo. Na jeBen 1.1577 je deževalo, curljalo in pršelo, dokler ni eapadel prav zgodaj debel sneg. Ob ves jesenski pridelek nl bil le poljanec, še celo gorjanec. Pokošena otava mu je segnila v dežju, ajdo in prosd so zbili v tla nalivi, grozdje je popokalo ter segnilo, repo in korenje je pokril sneg, domovina blalenega ikrompirja je §e bila tedaj neznana Amerika. Samo na pol nagnito sadje so ljudje zbirali ln rezali, ga skrbno sušili in zaklepali v Skrinje za zimo. Zima z debelo sneženo odejo pred durmi; Clovek in živina brez hrane in krme, da, tik ob Sotli celo brez zadostne strehe! Prerokovanja o lakoti in kugi niso le namigavala ter opominjala, da, razbijala so po vratih ter vpila, da bo joj na zimo in spomjad! Leta ^578 v zimi je pričelo, na spomlad je izbruhnilo najprej na hrvaški strani ob Sotli. Po spodnjih krajih se je bila raznesla strašna vest, da je prirogovilila v tolikanj vsled pomanjkanja udarjeno pokrajino črno progasta krava, kakor so si predstavljali ljudje neizbirfino in neusmiIjeno morilko — kugo! 2e na spomlad v letu 1578 ni prignal nobeden Zagorec kakega repa na sejm v Podčetrtek, k Sv. Petru, v Kapele, na Pilštajn ali na Planino. Par brvaških sejmarjev, ki so se še- upali na štajersko stran, je pripovedovalo strašne slučaje o neugnanem pojavu kuge pri Jjudeh in pri živini. Najprej so začeli umirati ljudje nagloma med neznosnimi bolečinami in širjenjem smradu, in cepati žlvina nižje Zagreba. Z bliskavico je segla šiba kuge po celem Zagorju, koder je bila povzro- čila povodenj upostošenje in ikjer se je bila usidrala lakota. Clovek je na večer še zdrav, drugi dan se že zvija radi pekočega ognja v prsib ter po trebuhu in črevah. Na več mestih vzrastejo gnojne bule, smrt je še edino odrešenje iz peklenskib muk. Pri živini gre mnogo bitreje. Kmet naklene junce, se poda na njivo orat, nazaj pa privpije ves obupan, da sta se zgrudila mrtvi obe živali. Število človeških in živalskib žrtev je že tako naraslo, da jih ne utegnejo več pokopavati. Gospoda se je zaklenila za grajsko obzidje bolj skrbno nego pred Turčinom; narod pa pada, umira in tuli od laJkote . . .1 Kuga je že napodila v smrt cele družine, izpraznila domačije ter iztrebila vasi. Mrtev človek in žival obležita, kjer ju je zalotila smrt. Nikdo se niti ne zmeni, kdo bi naj bila nesrečna žrtev, kaj Sele, da bi se je usmilil in jo zagrebel. Zrak po celem Zagorju je tako otrovan od kuge, da ga ne morejo očistiti nobene Carovnije. Staro Bibičko v Zelenjakih, ki je znala edina pomagati v tej bolezni ljudem in živini, je ukazal cesargrajski oskrbnik živo sežgati. Nekdo jo je bil ovadil radi čarovništva. Grajski beriči so dobili res pri njej: močerade, krastače, posušene kače in druga proti kugi obična zdravila. Obso^ dili so jo na prostem pod milim nebom na smrt na grmadi, ker je priklicala z zlodejevo pornočjo črno kugo v izstradane kraje. Nikdo si ni upal babure zagrabiti, da bi jo bil privezal na kup pripravljenih drv ter podkuril. Natirali so ženšče v njeno lastno bajto, zapahnili vrata ter upepelili kočuro s copernico vred. Kljub temu, da je uničil Bibičko ogenj z zdravili vred, kuga še hujše razsaja. Narod je uverjen, da bo udarila "tudi po strahopetni gospodi. Stajerski gorenjci niso verjeli Zagorcem radi stare izkušnje: Hrvat rad pretirava vsako istino! Je bila že tedaj in je Se danes navada, če pogori koCa enemu zagorskemu seljaku, prosjačijo kar, cela sela daleč naokrog kot pogorelci. Zagorec rad vzbuja sočutje, raznaša tisočkrat povečane novice, da zastonj plje in mu poskakuje srce, ie drugega gane iz trte in domiSljiJe Izvita usoda. Nekaj pa Je vendarle moralo bukniti ipeS Hrvati, so govorili vrhovljani, sicer bi ne čepeli vsi doraa kakor jazbeci v zimskem spanju. Pilštanjske tržane je še posebno grizla radovednost, l.ako in kaj je med brati onstran Sotle, da jih ni sned nje na sejme in s suho robo po hišah. Enookoga postopača Andreja so dvezali tako dolgo, da je obljubil, da se bo podal na ogled od Zelenjakov do Klanjca in če bo treba, še tudi dalje do Krapine. Ema ga je preskrbela s pijačo in jedačo, da bi odganjal od sebc kugo, če bi jo res kjc sre(•al. Oprtal si je Draša dve polni bisagi proko pleč, privozal za pas obilno čutaro starine, gorjačo v roke in adijo za kugo, da bo ustreženo traki radovednosti. Ogledniku se ni mudilo. Rabil jc dva dni do Št. Pctra, kjer je bil most preko Sotle in cesta do Klanjca ter razpotja po celeni bednem spodnjcm Zagorju. Komaj je prikrevsal v Dekmanci po štajerski strani v bližino Sotlc, mu je nagnal koj prvi poglod na bratsko Zagorje mravljince plahosti po hrbtu. Ob Sotli ni bil pospravil nikdo lazdejanj po zadnji povodnji. Travniki so bili še vsi v blatu, njivc no zorane in kakor daleč jc seglo oko, nikjer setev in ne zelenja! Ko je vprašal Dekmančana, kedaj mislijo Hrvati na seneno košnjo in na obdelavo polfa, se je nagovorjeni prekrižal, vzdihnil, se prijcl za usta, začel bežati pred bisagarjem in šele v precejšnji oddaljenosti je kriknil na ves glas: »Kuga razsaja, raznašajo jo berači!« Ni bil Belakov Drcčica bojazljivec, a takolo obnašanje pred prekoraCenjem Sotle mu ni bilo vsceno. V vas Št. Peter v Lcskovcu sploh ni smel. Šentpeterska ccrkev je bila obdana z visokim in močnim obzidjem. Bila je pripravljena kot utrdba za slučaje turškib vpadov. S cerkvenega obzidja je vpil nanj stražar in mu zabijal v uho, da ne sme v vas, če mu je drago življenje! Saj se mu pozna že na bisagah, da jc zagorski malhar, ki trosi z beračenjem kugo! Toiaj bavbav 3 kugo ni bil plod hrvaške domišljijo, prebridka istina, si je ponavljal v mislih pilštanjski izvidnik, ko je obrnil hrbet St. Petru in zavil preko polj prcti Sotli, kjer je bila poražena 1.1573. nesrcčna kn>ečka vojska. (Dalje sledi-)