121 Zbornik gozdarstva in lesarstva 34, 1989, s. 121-198 GDK425.1: 174.7Piceaabies: 547:524.3:531 :562.2: 113.4: 114.32: 188:(497.12x10Šaleškadolina) UMIRANJE SMREKE V GOZDOVIH ŠALEŠKE DOLINE Ivan KOLAR* Izvleček študija obravnava problematiko umiranja gozdov v šaleški dolini. Analizira proizvodno spo- sobnost smrekovih rastišč, lesno zalogo, prirastek in posek v zadnjih desetletjih ter osutost krošenj kot edini zunanji izraz propadanja gozdov zaradi onesnaženega zraka in klimatskih ekstremov v zadnjih letih. Podrobneje analizira vpliv reliefa in mezoklimatskih razmer terma- tične podlage na poškodovanost sestojev in ostale sestojne kazalce. Predlaga scenarij usmer- janja prihodnjega razvoja propadajočih gozdov. SPRUCE DIE-BACK IN THE FORESTS OF THE SALESKA V ALLEY Ivan KOLAR* Abstract The paper deals with the problems of the forest die-back in the Saleka Valley. It analyses the production capacity of spruce sites, the growing stock, increment and feelling in the past deca- des. It also analyses the shedding of needles from the crowns as the only external sign of forest die-back, a result of air pollution and climatic extremes in recent years. It gives a more detailed anaJysis of the impact of the relief, the mezzo-climatic conditions and the parent rock on the damage in the stands and of other stand indicators. It also suggests guidelines for the future orientation of the evolution of forest decline. * mag., dipl. ing. gozd., Gozdno gospodarstvo Nazarje, 63331 Nazarje 122 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 VSEBINA 1 1.1 1.2 1.2 2 2.1 2.2 3 3.1 3.2 4 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.5.1 4.5.2 4.6 4.7 4. 7.1 4.7.2 4.7.3 4.7.4 4.7.4.1 4.7.4.2 4. 7.4.2.2 4. 7.4.3 4.8 4.8.1 4.8.1.1 4.8. l.2 4.8.2 4.8.3 UVOD Splošno o umiranju gozdov Kratek zgodovinski oris gospodarjenja z gozdovi v šaleški dolini Namen raziskave in opredelitev problema RAZISKOVALNI OBJEKT Izbira objekta in izbor ploskev Opis gozdov in sestojev raziskovalnega območja METODE DELA Izbira ploskev, meritve in ocenjevanja Izbira metod pri analizi podatkov in zaključkov REZULTATI ANALIZE Proizvodna sposobnost rastišč Lesna zaloga sestojev na analiziranih ploskvah Temeljnica sestoja in temeljnica posekanih dreves v zadnjih petindvajsetih letih Temeljnični prirastek dreves v zadnjih treh desetletjih Temeljnica in temeljnični prirastek po socialnih razredih Temeljnica dreves Temeljnica sestoja Debelinski prirastek v zadnjih treh desetletjih Osutost krošenj in priraščanje sestojev Osutost krošnje in vrha glede na socialni položaj osebka in utesnjenost krošnje Osutost vrha krošenj glede na njihovo velikost Poškodovanost sestoja glede na zastrtost Priraščanje dreves zgornjega sloja glede na osutost vrha krošenj Trendi debelinskega prirastka v zadnjih 30 letih Odvisnost temeljničnega prirastka dreves zgornjega sloja od velikosti krošnje Vpliv osutosti celotne krošnje ob upoštevanju volumna krošnje Temeljnični prirastek sestojev glede na njihovo poškodovanost Vpliv reliefa in mezoklimatskih razmer ter matične podlage na poškodo- vanost sestojev in ostale sestojne kazalce Vpliv nadmorske višine Nadmorska višina in poškodovanost sestojev Nadmorska višina in temeljnica ter temeljnični prirastek sestojev Poškodovanost sestojev in geološka podlaga tonalit - andezitni tuf Stanje sestojev glede na sončno in senčno lego 4.9 4.10 4.10.1 5 6 6.1 6.1.1 6.1.2 6.1.3 6.2 6.2.1 123 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Uspešnost ocenjevanja poškodovanost sestojev Zmanjšanje letne proizvodnje lesa zaradi zmanjšanja priraščanja sestojev Gojitvena obravnava odkazila za prihodnje obdobje ZAKLJUČKI IN RAZPRAVA SCENARIJ USMERJANJA PRIHODNJEGA RAZVOJA PROPADAJOČIH GOZDOV Pomembni vplivi na procese propadanja gozdov Pozitivni vplivi Negativni vplivi Ocena posledic sedanjega stanja Razumno uresničevanje ukrepov, s katerimi lahko upočasnimo propadanje gozdov, je moralna obveznost stroke in družbe Gojitvene možnosti· uravnavanja razvojnega procesa propadajočih smrekovih gozdov LITERATURA SUMMARY 124 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 PREDGOVOR Pridobivanje električne energije v Šaleški premogovni kadunji povzroča vrsto eko- loških problemov, ki se jim je v zadnjih letih pridružilo še vidno propadanje smre- kovih gozdov. Spoznanje o umiranju gozdov je močno vznemirilo javnost. Ljudje postavljajo tudi gozdarjem številna vprašanja, ki pogosto ostajajo brez pravih od- govorov. Namen raziskovalne naloge je odgovoriti vsaj na nekatera od teh vprašanj in tako prispevati delček resnice, ki naj ustvari ugodnejšo družbeno klimo za učinkovito razreševanje ekološke problematike v Šaleški dolini. študija je magistrsko delo na podiplomskem študiju gozdarstva na Biotehniški f a- kulteti v Ljubljani in raziskovalna naloga Raziskovalne skupnosti občine Velenje. Mentor pri študiju in pri izdelavi naloge je bil prof. dr. Dušan Mlinšek. Zahvalju- jem se mu za pomoč pri iskanju načina pristopa k nalogi in pri njenem oblikovanju. Enako se zahvaljujem tudi prof. dr. Marijanu Kotarju zapomoč pri načrtovanju te- renskih del in pri dokončnem oblikovanju naloge. Zahvaljujem se asistentu Francu Ferlinu, dipl. ing. gozd., za nasvete pri praktičnem delu na raziskovalnih ploskvah in za opravljeno računalniško obdelavo podatkov. Prof. dr. Milanu Hočevarju se zahvaljujem za koristne pripombe pri oblikovanju naloge. Najlepše se zahvaljujem sodelavvcu Vinku Vasletu, revirnemu gozdarju, ki mi je nesebično pomagal pri te- renskih meritvah. Zahvala gre tudi Ibrahimu Neuhoumu, dipl. ing. gozd., kije vses- kozi sodeloval pri terenskih delih, in vsem gozdarjem iz Šoštanja, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi naloge. Posebno se zahvaljujem Raziskovalni skupnosti Velenje, ki nam je z izdatno denar- no pomočjo omogočila raziskovalno delo in Gozdnemu gospodarstvu Nazarje, ki mi je omogočilo dokončati podiplomski študij in izdelavo magistrskega dela. 125 Kolar, !: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline 1 UVOD 1.1 Splošno o umiranju gozdov Onesnaženo ozračje s svojimi sinergetskimi vplivi, močno spremenjena podoba na- ravnih rastišč, ekstremne klimatske razmere in človekov pohlep po čim večjih dobič­ kih so močno prizadeli zdravstveno stanje evropskih gozdov. V gozdovih propadajo posamezne drevesne vrste in posamezna drevesa, skupine drevja, v najbolj prizade- tih območjih pa vse drevesne vrste in celi sestoji. Pojav propadanja je še posebno očiten ob klimatskih ekstremih (suše in ekstremne zimske temperature z velikimi nihanji), ki pogostokrat razkrijejo lažno predstavo o najdragocenejši lastnosti zdravega gozda, to je njegovi trajni obnovljivosti in s tem trajni koristi okolju in človeštvu. Tudi v Sloveniji so gozdovi močno zdravstveno prizadeti (ŠOLAR 1986), še poseb- no očitne pa so poškodbe tam, kjer so locirani večji onesnaževald zral:a in kjer hkrati nastopajo tudi neugodne mezoklimatske razmere. Med taka območja spada tudi Šaleška dolina z rudnikom lignita in termoelektrarno Šoštanj, ki pokuri zadnja leta do 5 000 000 ton premoga letno in pošilja v zrak vrsto škodljivih snovi, med katerimi je zaradi velikih količin najnevarnejši SO2, ki doseže letno količino do 130000 ton. Še posebno nevarne pa so maksimalne koncentracije, ki ob polnem obratovanju presežejo tudi 400 ton SO2 dnevno in se ob neugodnih mezoklimatskih razmerah daljši čas zadržujejo pod inverzijsko plastjo, ki v višini 600 do 1100 m prekriva Šaleško dolino (HRČEK in sod., 1988). t.2 Kratek zgodovinski oris gospodarjenja z gozdovi v Šaleški dolini V zgodovini Šaleške doline je pomemben mejnik leto 1887. Tega leta so rudarji iz- kopali prve tone premoga. Nekaj let pozneje je stekla do Velenja železnica in les je postal pomemben vir dohodkov. V obdobju med obema vojnama je bila zgrajena . prva elektrarna. Od takrat dalje smo napadali naše gozdove z "ognjem in mečem". Značilnost tega obdobja so tudi t.i. "colske sečnje". V najslabšem primeru so bila posekana vsa drevesa s premerom nad 6 col. Te sečnje so pustile neizbrisno sled v gozdovih, ki bi morali danes optimalno proizvajati. Po tem času nastopi obdobje obvezne oddaje, ki je v nekaj letih zdesetkala najlepše gozdove ob prometnicah. Pretirano pospeševanje smreke na pretežno bukovih rastiščih je močno spremenilo podobo gozda. Na to opozarjajo že prvi ureditveni načrti v letu 1954. Kljub opomi- nom je takratno razmerje 70 O/o : 30 O/o v korist iglavcev vse do danes ostalo nespre- menjeno. 126 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Naslednja značilnost gospodarjenja je "prebiranje" v kmečkih gozdovih, ki se je oh- ranilo vse do danes. Streljarjenje, kleščenje stoječih dreves in gozdno pašo pa so opustili šele v šestdesetih letih. V vsem tem času smo uspeli vzgojiti le poprečne gozdove. S poprečnimi gozdovi pa smo ustvarili sliko o nadpoprečni zmogljivosti naših gozdov izraženo v m3 zaloge, prirastka in etata. Resnica pa je, da so to močno preredčeni, pretežno smrekovi se- stoji na bukovih rastiščih, stari 80 do 100 let, v katerih še naprej črpamo etat z neka- kšnim prebiranjem, kar velja še posebno za kmečke gozdove. Na sušenje jelke in rdečega bora v predelih južno od Šoštanja so opozarjali že v času prvih ureditvenih načrtov. Posek sušic teh dveh drevesnih vrst je ponekod presegel etat (Evidenca sečenj). 1.3 Namen raziskave in opredelitev problema Katastrofalna "ožiga" smreke v gozdovih na ožjem imisijskem območju termoelek- trarne Šoštanj v zimah 1984/85 in 1986/87, kjer smo gozdarji že vrsto let ugotavljali povečan obseg naključnih pripadkov, sta močno načela sestoj no zgradbo čistih smrekovih gozdov in tistih mešanih gozdov, kjer tvori smreka pomemben delež v strukturi drevesnih vrst. Tako se je drugim, človeškemu očesu zaznavnim ekološkim problemom, ki jih v Ša- leški dolini povzroča pridobivanje električne energije (ugrezanju zemljišč, onesnaže- nju tekočih voda, mrtvemu jezeru v udornini in demografski ekspanziji), pridružilo še vidno propadanje gozdov. Poškodbe so se pokazale kot rdečerjav stožec ožganih iglic, ki se v večini primerov širi od debla navzven in se stopnjuje od februarja do aprila. Po tem času ožgane iglice odpadejo in v nekaj mesecih se kot zunanja podo- ba poškodovanosti kažejo, odvisno od stopnje poškodovanosti, v povečanem pose- ku naključnih pripadkov zaradi sušenja smreke. Sedanje stanje gozdov je posledi- ca vpli~ov onesnaženega ozračja v imisijskem območju TEŠ (termoelektrarna Šoš- tanj), načina gospodarjenja in klimatskih ekstremov zadnjih let. Namen· raziskave je - Ugotoviti dejansko -~tanje smrekovih gozdov v različnih predelih po stopnjah poškodovanosti. - Ugotoviti vpliv onesnaženosti na vrednosti kazalnikov rasti in razvoja smreko- vih gozdov. - Na osnovi prirastnih trendov v preteklosti in sedanjega stanja predvideti nadalj- ne razvojne težnje. 127 Kolar, !: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Domneve: 1. Poškodovanost smrekovih sestojev se razlikuje glede na predhodno oblikovane predele poškodovanosti (1-111). 2. Smreka je zaradi neugodnih mezoklimatskih razmer, ki nastopajo zaradi inver- zijskih plasti in pobočnih vetrov (HRČEK 1988), najbolj ogrožena v višinskem pasu nad 600 m. 3. Smreka je na geološki podlagi tonalitu bolj poškodovana kot na andezitnem tufu. 4. Drevesa prevladujočega in vladajočega sloja so manj poškodovana kot drevesa sovladajočega sloja (razvrstitev po Kraftu). 5. Prirastek smrekovih sestojev je odvisen od njihove stopnje poškodovanosti. Mo- čneje poškodovani (osuti) sestoji imajo manjši prirastek v primerjavi z manj poš- kodovanimi. 6. Močnejše upadanje prirastka se pojavlja šele po letu 1977, ko je bila zgrajena IV. faza termoelektrarne Šoštanj, zaznavno pa je že po letu 1965, ko se je proizvod- nja električne energije povečala za 100 OJo. 7. Povečan obseg sečenj zaradi umiranja smreke iz neznanih vzrokov se pojavlja v zadnjih 10 letih. 2 RAZISKOVALNI OBJEKT 2.1 Izbira objekta in izbor ploskev Raziskovalni objekt so smrekovi sestoji, kjer je smreka zastopana z najmanj 80 % (po temeljnici). Izbrali smo sestoje, ki rastejo na rastiščih acidofilnega gozda hrasta, bukve in belkaste bekice (Querco-Luzulo-Fagetum typicum), kjer je smreka gradi- teljica sestojev. Izhodišče za izbor makrolokacij je bilo ugotovljeno stanje poškodovanosti gozdov spomladi leta 1987. Ocena poškodovanosti zaradi "ožiga" je bila izvedena v družbenih in zasebnih goz- dovih Gozdarstva Šoštanj po oddelkih. Zaradi poznih zimskih pozeb so bili to leto listavci močno poškodovani. Še posebno je bila poškodovana bukev, ki jo je kasne- je napadel še bukov skakač. Zato smo ocenjevali le poškodovanost smreke v sesto- jih. Te poškodbe so bile zaradi ožiga dobro vidne, zato je bila tudi ocena poškodo- vanosti po stopnjah zanesljivejša. Poškodovane sestoje (odd.) smo razvrstili po naslednjih stopnjah: O - sestoji brez vidnih poškodb 128 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 1 na sestojih so zaznavne poškodbe - prevladujejo drevesa z ožigom krošnje nad 10 in 25 %; 2 na sestojih so znatne poškodbe prevladujejo drevesa z ožigom krošnje nad 26 in 600Jo; 3 - na sestojih so močne pškodbe - prevladujejo drevesa z ožigom krošnje več kot 61 O/o; Na osnovi te ocene je bila izdelana pregledna karta poškodovanosti gozdov. Na njej smo izločili predele poškodovanosti gozdov po stopnjah. Pri ocenjevanju poškodb po oddelkih smo namreč ugotovili, da obstajajo znotraj enega oddelka razlike v stopnjah poškodovanosti. V najbolj ogroženem predelu se znotraj istega oddelka lahko pojavljajo sestoji vseh stopenj poškodovanosti. Zato smo se odločili za razvr- stitev v štiri predele poškodovanosti: III. stopnja poškodovanosti 770 ha 8% ···;---~ !i~-5 • -~1· II. stopnja poškodovanosti 2660 ha ,~ .. ti 26% ·••···· ••••••······ l. stopnja poškodovanosti •••••• 6480 ha 64% •••••• ......... o brez vidnih poškodb 230 ha 2% Skica 1: Pregledna karta območja poškodovanosti po različnih predelih poškodo- vanosti 129 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline O - pomeni, da na gozdovih tega predela ni vidnih poškodb; I - znotraj tega predela so gozdovi brez vidnih poškodb in gozdovi s poškodo- vanostjo 1. stopnje, ki prevladujejo; II - v tem predelu so gozdovi do 2. stopnje poškodovanosti (0-2), ki prevladu- jejo; • ~ III v ta predel spadajo gozdovi vseh stopenj poškodovanosti, prevladujejo po- škodbe 3. stopnje; Taka razdelitev nam daje realnejšo podobo dejanskega stanja gozdov (slika 1), saj je iz nje dobro razvidno, kako se razvrščajo gozdovi po stopnjah poškodovanosti in v kolikšnem obsegu nastopajo posamezne stopnje. Pri pregledu geoloških kart smo nadalje ugotovili, da leži predel poškodovanosti gozdov do III. stopnje pretežno na geološki osnovi, ki jo sestavlja tonalit. Zato smo geološko osnovo postavili kot naslednji kriterij. Gozdove na tonalitu bomo primer- jali z gozdovi na tufu, kjer so sestoji poškodovanosti le do II. stopnje. Izbor makrolokacij je podan: - z rastiščem acidofilnega gozda hrasta, bukve in belkaste bekice, - z geološko podlago tonalit in andezitni tuf, - s predeli poškodovanosti. 2.2 Opis gozdov in sestojev raziskovalnega območja Raziskovalno območje zajema gozdove gozdne združbe Querco-Luzulo Fagetum, in sicer sredinsko subasociacijo, ki je tod najbolj razširjena (MARINČEK, 1987). To je acidofilni gozd gradna, bukve in belkaste bekice na silikatu Mezorelief je razgiban, pobočaj pa so razbrazdana s številnimi jarki. Raziskovalne ploskve so v nadmorskih višinah med 31 O in 1130 m. Zaradi svojih pionirskih lastnosti in po zaslugi človeka (roparskega načina gospodarjenja v preteklosti, ekonomskega interesa) je smreka prevladujoča drevesna vrsta teh gozdov (MARINČEK, 1987). Ponekod je popolna prevlada smreke skozi več generacij spremenila rastiščne razmere in se listavci danes le s težavo uveljavljajo, drugje pa raste smreka šele v prvi generaciji. Prevladujejo kmečki gozdovi s specifičnim načinom gospodarjenja - kmečko prebiranje. Gozdovi na tonalitu Raziskovalno območje na tonalitu zajema gozdove višinskega pasu med 530 in 1130 m nadmorske višine, kjer prevladujejo strmejša in pretežno južna pobočja. Zaradi tega so tu tla bolj sušna, skeletna, slabše rodovitna in zelo občutljiva na antropoge- 130 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 ne vplive (MARINČEK, 1987). Kmečko prebiranje kot način gospodarjenja je v teh gozdovih še posebno'izrazito. Gozdovi so izpostavljeni neposrednemu vplivu imisij termoelektrarne v Šoštanju. Zaradi visokih vrhov in strmih pobočij nastajajo v času inverzij močni pobočni ve- trovi. v višini do 1100 m najpogosteje v zimskih obdobjih. Premeščanje oziroma kroženje imisij zaradi pobočnih vetrov povzroča močne poškodbe na gozdovih (HRČEK, 1988. Skica 2). Značilnost tega območja je predel III. stopnje poškodova- nosti gozdov. Na tonalitu smo izločili tri predele poškodovanosti - III., II. in I. Torej tri podstratume. V vsakem od njih smo po načelu naključnosti izbrali po pet ploskev. 1100 ... , .,.- ------ -~ E ,',/ " 900 -~, ..... \ (O avodnje C ,it ·-•- ..,__ .-.- 700 )(f) •- ·-> (O "'-..-._.- :::L. 500 en L.. o E -s 300 u (O 9 8 1 6 5 3 2 o z Razdalja (km) Skica 2: Cirkulacija zraka (smeri pobočnih vetrov) med dnevom (-) in nočno (-) pod inverzijsko plastjo v ožjem imisijskem območju TEŠ (HRČEK, 1989) Substratum III. Vse ploskve so v gozdnogospodarski enoti Bele vode, v zasebnem in družbenem sek- torju gozdarstva Šoštanj in ležijo v višinskem pasu 720 do 920 m nadmorske višine - poprečno 831 m. Ploskev I: Leži v odd. 100, na nadmorski višini 720 m, sredi pobočja z nagibom 20° in JV lego. Starost sestoja je 84 let, zgornja višina 27,4 m, srednji premer* 35,8 cm, število dre- ves na ha je 560, lesna zaloga znaša 348 m3/ha. Zastrtost** ploskve je 0,65. * poprečni premeri devetih najdebelejši dreves na ploskvi ** zastrtost ploskve z drevesi zgornjega sloja (1., 2. in 3. socialni razred - po Kraftu) 131 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih šale.fke doline Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v OJo zeliščni sloj 0,4 srn 90 (šp, skup); ko 5 (ps, šp); hr, g.ja 5 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) 0,2 srn 60 (ps, šp); ko 35 (ps, šp); hr 5 (ps) polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,1 ko 50 (ps, skup); srn 40 (ps); bu 10 (ps) ps šp skupina ( l-5a) gnezdo (5-a) Vrzeli so močno pomlajene, sestava drevesnih vrst v inicialni fazi je pestra; Ploskev 2: Leži v odd. 80, nadmorski višini 770 m, sredi pobočja z nagibom 29° in SV lego. Starost sestoja je 72 let, zgornja višina 24,9 m, srednji premer 31,4 cm, število dre- ves na ha je 856, lesna zaloga znaša 373 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,80. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v OJo zeliščni sloj O, l srn 100 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) - - polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) - - ps šp skupina ( I-5a) gnezdo (5-a) Ploskev 3: Leži v odd. 56, na nadmorski višini 790 m, na zgornjem pobočju nagiba 32° in JZ lego. Sta- rost sestoja je 83 let, zgornja višina 24,7 m,_ srednji premer 36,2 cm. Število dreves na ha je 822, lesna zaloga znaša 450 m3/ha, Zastrtost ploskve je 0,55. Inicialne faze drevesne podrasti ni. Močan posek smreke zaradi ožiga v letu 1987 je bil opravljen v letu 1988. Opazna je rdeča trohnoba. Ploskev 4: Leži v odd. 59, na nadmorski višini 955 m, sredi pobočja z nagibom 33° in JZ lego. Starost sestoja je 83 let, zgornja višina 23,8 m, srednji premer 38,9 cm, število dre- ves na ha je 633, lesna zaloga znaša 314 m 3/ha. Zastrtost ploskve je 0,55. 132 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v OJo zeliščni sloj o, 1 srn 90 (ps, šp); g.ja 10 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) - - polnilni sloj (2,5 m-10 cm0) 0,2 srn 60 (ps); bu 40 (ps) ps šp skupina (1-5a) gnezdo (5-a) To je sestoj, v katerem so bili pred 15-20 leti posekani nosilci sestoja - pretežno rdeči bori. Polnilni sloj je prevzel vlogo glavnega sestoja. Ploskev 5: Leži v odd. 57, na nadmorski višini 920 m, sredi pobočja z nagibom 29° in J lego. Starost sestoja je 89 let, zgornja višina 22,4 m, srednji premer 33, 7 cm, število dre- ves na ha je 41 l, lesna zaloga znaša 259 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,55. Inicialne faze drevesne podrasti ni. V sestoju je bil v letu 1988 opravljen močan po- sek zaradi ožiga v letu 1985 in 1987. Poseg v sestoj je bil premočan, ker je ožig kazal močnejšo poškodovanost kot pozneje osutost. Sestojna zgradba je močno zrahlja- na. Rdeča trohnoba je močno prisotna. Substrai:um II. Vse ploskve so v gozdnogospodarski enoti Bele vode v zasebnem in družbenem sek- torju gozdarstva Šoštanj in ležijo v višinskem pasu med 605 in 1130 m nadmorske višine - poprečno 743 m. Ploskev 6: Leži v odd. 110, v nadmorski višini 605 m, na spodnjem pobočju z nagibom 19° in JZ lego. Starost sestoja je 105 let, zgornja višina 28, 1 m, srednji premer 43, l cm, število dreves na ha je 611, lesna zaloga znaša 528 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,80. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v OJo zeliščni sloj 0,2 srn 95 (skup); bu, b.ga 5 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) 0,3 srn 30 (šp, ps); bu 40 (ps); b.ga 30 (ps, šp) polnilni sloj (2,5 m-IO cm 0) 0,1 bu 90 (ps, šp); srn 10 (ps); ko (ps); b.ga (ps) ps šp skupina (1-5a) gnezdo (5-a) 133 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Kvaliteten debeljak s pestro izbiro drevesnih vrst v inicialni fazi. Prisotna je tudi rdeča trohnoba. Ploskev 7: Leži v odd. 97, v nadmorski višini 645 m, na planoti z nagibom 12° in JV lego. Sta- rost sestoja je 99 let, zgornja višina 24,4 m, srednji premer 35,6 cm, število poseka- nih dreves na ha 689, lesna zaloga znaša 421 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,70. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj 0,6 srn 90 (gn); hr 5 (ps); ko 5 (ps); grmovni sloj (-2,5 m) 0,3 srn 80 (sk, šp); ko 15, hr, g.ja 5 (ps) polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) O, l ko 85 (ps); srn 10 (šp); bu, m.js 5 (ps) ps šp skupina (1-5a) gnezdo (5-a) \ Ščetkasto pomlajena smreka s pestro izbiro drugih drevesnih vrst. Pri svetlitvenem poseku so bili posekani nosilci sestoja. Opazna je rdeča trohnoba. Ploskev 8: Leži v odd. 45, na nadmorski višini 1130 m, v zgornjem pobočju z nagibom 33° in SV lego. Starost sestoja je 84 let, zgornja višina 27,4 m, srednji premer 43,2 cm, šte- vilo dreves na ha 378, lesna zaloga znaša 376 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,55. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj 0,3 srn 90 (šp, ps); je 5 (ps); jr 5 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) - - polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,1 jr 100 ps šp skupina (1-5a) gnezdo (5-a) Kvaliteten enomeren sestoj, ki je bil v letu 1977 močno izsekan zaradi ožiga smreke. Opazna rdeča trohnoba. Ploskev 9: Leži v odd. 51, na nadmorski višini 725 m, v spodnjem pobočju z nagibom 34 ° in JZ lego. Starost sestoja je 64 let, zgornja višina 30,0 m, srednji premer 43,5 cm, število dreves na ha 511, lesna zaloga znaša 441 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,75. 134 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v O/o zeliščni sloj 0,1 g.ja 70 (šp); srn 10 (ps); hr 20 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) - - polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,1 srn 70 (šp); v.js 30 (ps) ps šp skupina (l-5a) gnezdo (5-a) Kvaliteten enodoben in enomeren sestoj. Ploskev 10: Leži v odd. 95, v nadmorski višini 610 m, na srednjem pobočju z nagibom 25° in JZ leto. Sta- rost sestoja je 87 let, zgornja višina 27,2 m, srednji premer 41,0 cm, število dreves na ha 589, lesna zaloga znaša 458 m3/ha. Zastrtost ploskve je O, 75. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v OJo zeliščni sloj 0,2 srn 90 (sk), ko 10 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) 0,6 srn 60 (gn); ko 30 (ps); b.ga 10 (ps) polnilni sloj (2,5 m-1 O cm 0) 0,2 srn 60 (ps); ko 40 (ps) ps šp skupina (l-5a) gnezdo (5-a) Kvaliteten debeljak z vrzelastim sklepom zaradi poseka nosilcev sestoja - kmečko prebiranje. Na ploskvi je sestoj v celoti pomlajen. Rdeča trohnoba je prisotna. Substratum l. Vse ploskve so v gozdnogospodarski enoti Bele vode, v zasebnem in družbenem sek- torju Gozdarstva Šoštanj in ležijo v višinskem pasu med 530 in 1105 m nadmorske višine - poprečno 802 m. Ploskev II: Leži v odd. 80, na nadmorski višini 1010 m, na zgornjem pobočju z nagibom 32° in JZ lego. Starost sestoja je 82 let, zgornja višina 28,l m, srednji premer 42,3 cm, šte- vilo dreves na ha 456, lesna zaloga znaša 515 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,75. 135 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj O, I srn 80 (šp, ps); bu 10 (ps); g.ja 10 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) - - polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) - - ps šp skupina (1-5a) gnezdo (5-a) Kvaliteten enodoben sestoj. Ploskev 12: Leži v odd. 117, na nadmorski višini 540 m, v srednjem pobočju z nagibom 31 ° in J lego. Starost sestoja je 88 let, zgornja višina 23,9 m, srednji premer 32,3 cm, število dreves na ha 700, lesna zaloga znaša 315 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,55. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj O, l ko 50 (ps); hr 30 (ps); srn 20 (šp) grmovni sloj (-2,5 m) 0,5 bu 70 (ps); ko 20 (ps); srn JO (šp, ps) polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) O, 1 srn 100 ps šp skupina (1-5a) gnezdo (5-a) Močno izsekan sestoj, kjer še danes gospodarijo s kmečkim prebiranjem - pose- kom najdebelejših dreves. Poleg tega je bil v tem sestoju posekan tudi polnilni sloj bukve in kostanja (čiščenje gozda v korist iglavcev). Močno še steljarijo. Rdeča trohnoba je močno prisotna. Ploskev 13: Leži v odd. 13, na nadmorski višini 530 m, na spodnjem pobočju z nagibom 26° in J lego. Starost sestoja je 105 let, zgornja višina 24,8 m, srednji premer 36,1 cm, število dreves na ha 767, lesna naloga znaša 379 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,75. 136 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj 0,1 srn 80 (šp); hr 20 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) o, 1 bu 50 (ps); ko 30 (ps); m.js 10 (ps); srn 10 (ps) polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,1 bu 40 (ps); srn 30 (ps); ko 3 (ps) ps šp skupina (1-5a) gnezdo (5-a) V sestoju še danes gospodarijo s kmečkim prebiranjem - posekom najdebelejših dreves. Ploskev 14: Leži v odd. 79, na nadmorski višini 1105 m, na zgornjem pobočju z nagibom 29° in JZ lego. Starost sestoja je 77 let, zgornja višina 23,6 m, srednji premer 39,5 cm, šte- vilo dreves na ha 888, lesna zaloga znaša 461 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,65. Irii- cialne faze drevesne podrasti ni. Sestoj je raznodoben. Pred 20-25 leti so bili posekani nosilci sestoja. Polnilni sloj je prevzel vlogo glavnega sestoja. Ploskev 15: Leži v odd. 50, na nadmorski višini 825 m, v vznožju (ob jarku) z nagibom 33 ° in J lego. Starost sestoja je 71 let, zgornja višina 28,3 m, srednji premer 42,8 cm, število dreves na ha 889, lesna zaloga znaša 659 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,90. Inicialne faze drevesne podrasti ni. Sestoj je kvaliteten enodoben mlajši debeljak. Gozdovi na andezitnem tufu (stratum B) Raziskovalno območje na tufu zajema gozdove višinskega pasu od 31 O do 945 m nadmorske višine, kjer prevladujejo severna pobočja. Tla so rodovitnejša in manj občutljiva za antropogene vplive. Kmečko prebiranje tod ni tako izrazito kot v goz- dovih na tonalitu. Zaradi drugačnega položaja tega kompleksa v krajini Šaleške do- line gozdovi niso izpostavljeni neposrednemu vplivu imisij termoelektrarne Šoštanj, tako kot je to primer z gozdovi na tonalitu, čeprav so sicer bliže termoelektrarni. Poprečna oddaljenost ploskev od elektrarne znaša na andezitnem tufu 4.270 m, na tonalitu pa 8.290 m. Tu tudi ne najdemo predelov do III. stopnje poškodovanosti, zato smo izločili samo dva predela poškodovanosti l. in II. torej dva podstratuma, v vsakem smo po načelu naključnosti izbrali po 5 ploskev. 137 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške d<>line Substratum II. Ploskve so v družbenem in zasebnem sektorju Gozdarstva Šoštanj. Gozdovi ležijo v višinskem pasu med 31 O in 945 m nadmorske višine - poprečno 508 m. Ploskev 16: Leži v odd. 209 v gospodarski enoti (GE) Šoštanj, na nadmorski višini 445 m, na srednjem pobočju z nagibom 12° in SV lego. Starost sestoja je 101 leto, zgornja viši- na 31,2 m, srednji premer 39,0 cm, število dreves na ha 811, lesna zaloga znaša 657 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,80. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v OJo zeliščni sloj 0,2 srn 80 (sk); je 5 (ps); ko 10 (ps); ko, bu 5 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) 0,3 bu 50 (sk); ko 30 (sk); je 20 sk polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,4 bu 90 (sk); ko 10 (ps) ps šp skupina (l-5a) gnezdo (5-a) Kvaliteten enodoben sestoj s pestro izbiro drevesnih vrst v inicialni fazi. Opazna rdeča trohnoba. Ploskev 17: Leži v odd. 204, GE Šoštanj, na nadmorski višini 310 m, na spodnjem pobočju z na- gibom 15° in SV lego. Starost sestoja je 79 let, zgornja višina 25, 1 m, srednji premer 31;3 cm, število dreves na ha 856, lesna zaloga znaša 401 m 3/ha. Zastrtost ploskve je 0,85. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v OJo zeliščni sloj 0,2 srn 95 (gn); bu, ko, hr 5 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) 0,2 ko 40 (ps); bu 30 (ps); srn 30 (sk) polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,4 srn 60 (sk); bu 20 (ps); ko 10 (ps); hr 10 (ps) ps šp skupina (l-5a) gnezdo (5-a) Kvaliteten enomeren sestoj, kjer je bilo pred 15-20 leti močno prisotno sušenje rde- čega bora. Po poseku borov je prevzela vlogo graditelja sestoja smreka. 138 Zbornik go„darstva in lesarstva, 34 Ploskev 18: Leži v odd. 218, GE Šoštanj, na nadmorski višini 320 m, v vznožju z nagibom 28° in SV lego. Starost sestoja je 66 let, zgornja višina 32,8 m (SI = 26), srednji premer 39,2 cm, število dreves na ha 467, lesna zaloga znaša 493 m3/ha. Zastrtost ploskve je o, 75. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj 0,6 srn 90 (sk); hr 5 (ps); bu, b.ga 5 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) 0,2 b.ga 80 (ps); bu 10 (ps); ko 5 (ps); m.js 5 (ps) polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,1 b.ga 70 (ps); g.ja 30 (ps) ps šp skupina (l-5a) gnezdo (5-a) Enodoben umetno osnovan smrekov sestoj z manjšo vrzeljo zaradi snegoloma. Se- stoj leži v dolini ob reki Paki na bogatih humoznih tleh. Opazna je rdeča trohnoba. Ploskev 19: Leži v odd. 92, GE Bele vode, na nadmorski višini 945 m, na srednjem pobočju z na- gibom 27° in S lego. Starost sestoja je 75 let, zgornja višina 30, 7 m, srednji premer 47,6 cm, število dreves na ha 522, lesna zaloga znaša 587 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,90. Inicialne faze drevesne podrasti ni. Kvaliteten debeljak. Rdeča trohnoba je prisotna. Ploskev 20: Leži v odd. 20, GE Bele vode, na nadmorski višini 520 m, na srednjem pobočju z na- gibom 39° in Z lego. Sestoj je star 75 let, zgornja višina 28,4 m, srednji premer 42,5 cm, število dreves na ha 667, lesna zaloga znaša 570 m3/ha. Zastrtost ploskve je 0,85. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj - - grmovni sloj (-2,5 m) o, 1 b.ga 50 (ps); bu 50 (šp, ps) polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,2 b.ga 50 (ps); bu 30 (ps); srn 10 (šp); m.js 10 (ps) ps šp skupina (l-5a) gnezdo (5-a) 139 Kolar, l: Umiranje smreke v gozdovih Sa!e.fke doline Enodoben umetno osnovan debeljak, ki je bil zadnjič preredčen pred 25 leti. Rdeča trohnoba opazna. Substratum I. Ploskve so v družbenem in zasebnem sektorju Gozdarstva Šoštanj in ležijo v višins- kem pasu 340-680 m nadmorske višine - popr. 450 m. Ploskev 21: Leži v odd. 179 GE Šoštanj, na nadmorski višini 340 m~ na srednjem pobočju z na- gibom 14° in V lego. Starost sestoja je 82 let, zgornja višina 33,4 m, srednji premer 46,5 cm, število dreves na ha 411, lesna zaloga znaša 472 m3/ha. Zastrtost je 0,75. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj ko, bu, če (ps) grmovni sloj (-2,5 m) 0,5 srn, bu (ps) polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,8 bu 70 (ps); b.ga 30 (ps) ps šp skupina (l-5a) gnezdo (5-a) Kvaliteten debeljak s kvalitetnim polnilnim· slojem listavcev. Rdeča trohnoba je opazna. Ploskev 22: Leži v odd. 8, GE Šoštanj, na nadmorski višini 400 m, na spodnjem pobočju z nagi- bom 26° in SV lego. Starost sestoja je 100 let, zgornja višina 30,3 m, srednji premer 37,8 cm, število dreves na ha 478, lesna zaloga znaša 366 m3/ha. Zastrtost je 0,65. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj 0,2 g.ja 70 (šp); bu 10, ko 10, srn 10 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) 0,3 ko 60 (ps, šp); srn 20 (šp); bu 10 (ps); g.ja 10 (ps; polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,3 bu 50 (ps, šp); srn 20 (šp); ko 10 (ps); g.ja 10 (ps); b.ga 10 (ps) ps šp skupina (l-5a) gnezdo (5-a) 140 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Kvaliteten debeljak z vrzelastim sklepom. Vrzeli so nastale·zaradi poseka kostanjev in najdebelejših smrek: Rdeča trohnoba je prisotna. Ploskev 23: Leži v odd. 213, GE Šoštanj, na nadmorski višini 390 m, ob vznožju pobočja z nagi- bom 19° in JV lego. Starost sestoja je 76 let, zgornja višina 28,7 m, srednji premer 42,7 cm, število dreves na ha 344, lesna zaloga znaša 392 m3/ha. Zastrtost je 0,65. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj 0,2 srn 30 (ps); je 10 (ps); hr 20 (ps); ko 20 (ps); bu 5 (ps); b.ga 5 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) 0,5 srn 60 (gn); hr 10 (ps); ko 10 (ps); bu 10 (ps); b.ga 10 (ps) polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,1 srn 30 (sk); bu 30 (ps); hr 10 (ps); b.ga 10 (ps); je 20 (ps) ps šp skupina (l-5a) gnezdo (5-a) Kvaliteten debeljak, močno presvetljen zaradi sušenja jelke in širjenja pomladitve- nega jedra. Pestra izbira drevesnih vrst v inicialni fazi. Ploskev 24: Leži v odd. 28, GE Bele vode, na nadmorski višini 680 m, na srednjem pobčju z na- gibom 35° in SV lego. Starost sestoja je 108 let, zgornja višina 23, 1 m, srednji pre- mer 32,6 cm, število dreves na ha 789, lesna zaloga znaša 332 m3/ha. Zastrtost je 0,80. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj 0,2 srn 95 (sk); je, hr 5 (ps) grmovni sloj (-2,5 m) o, 1 srn 95 (šp); bu 5 (ps) polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) o, 1 srn 100 (ps) ps šp skupina (l-5a) gnezdo (5-a) Lastnik gozda sedaj izvaja izredno radikalno obliko kmečkega prebiranja, ki meji že na "colske sečnje", zaradi svetlobe s strani je sestoj dobro pomlajen. 141 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Ploskev 25: Leži v odd. 34, GE Velenje, na nadmorski višini 440 m, ob vznožju pobočja z nagi- bom 27° in SZ lego. Starost sestoja je 80 let, zgornja višina 30,2 m, srednji premer 43,4 cm, število dreves na ha 511, lesna zaloga znaša 518 m3/ha. Zastrtost je 0,75. Inicialna faza drevesne podrasti po slojih INICIALNA FAZA zast. delež drevesnih vrst in mešanost v % zeliščni sloj 0,4 srn 80 (sk, šp); b.ga 10 (ps); m.js 5 (ps); je 5 grmovni sloj (-2,5 m) 0,3 srn 80 (šp, ps); je 10 (ps); b.ga 5 (ps); m.js 5 (ps polnilni sloj (2,5 m-10 cm 0) 0,1 srn 90 (ps); je 10 (ps) ps šp skupina (1-5a) gnezdo (5-a) Enakomeren debeljak srednje kvalitete. V shemi št. 1 je prikazana shema izvedbe raziskave, v tabeli št. 1 so prikazane vred- nosti pomembnejših kazalnikov v ploskvah, na skici 3 pa so v pregledni karti obmo- čja po različnih predelih poškodovanosti vrisane lokacije ploskev od l do 25. Shema 1: Shema izvedbe raziskave RAZiSKOV ALNO OBMOČJE STRATUM A - TONALIT STRA TUM 8 - ANDEZITNI TUF substratum A3 substratum A2 substratum A1 substratum 82 substratum 81 A3, A2, A1, 82, 81, - predeli poškodovanosti 1, 2, 3, ......... 25 - raziskovalne ploskve 142 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Skica 3: Lokacije raziskovalnih ploskev 1-25 143 Kolar. /: Umiranje smreke II gozdovih &Jleške doline 3 METODE DELA 3.1 Izbira ploskev, meritve in ocenjevanja Ploskve smo izbrali v smrekovih gozdovih v okolici Šoštanja, Zavodenj, Belih vod, Raven in Lokovice. Kriteriji za izbor sestojev v stratumih in substratumih so bili naslednji: - sestoji morajo biti v optimalni fazi (starejši drogovnjak, debeljak), sestoji morajo biti čisti, smreka mora biti zastopana vsaj z 80 OJo v temeljnici sestoja,, sestoji naj bodo čim bolj enomerni in enodobni. Na osnovi tako postavljenih kriterijev smo pripravili pregledno karto, na kateri so bili označeni oddelki, ki ustrezajo postavljenim kriterijem. Osnove za pripravo preglednih kart so bile: - geološka karta (Geološki zavod Ljubljana, 1982), - fitocenološka karta (SAZU, 1987), - ureditveni načrt 1980-1989 za GE Bele vode (GG Nazarje, 1980), - karta poškodovanosti gozdov v občini Velenje (KOLAR, 1987). Na pregledni karti smo naključno izbrali sestoje in nato na terenu naključno izbrali še posamezne ploskve v sestojih. Velikost ploskve znaša 30 m x 30 m. Po zakoliče­ nju in izmeritvi smo meje ploskev vidno označili in nato oštevilčili vsa drevesa po za- porednih številkah na vseh ploskvah. Pregled ploskev je podan v shemi št. 1. Pri vsakem drevesu smo: izmerili prsni premer (d 1 ,3) in premer panja (do,3) na mm natančno, izmerili višino dreves na 0,5 m natančno (h) z višinomerom Blumeleiss, izmerili velikost in utesnjenost krošnje, razvrstili drevesa po socialnem položaju in gojitveni vlogi (funkciji). Razvrstitev drevesa po socialnem položaju, velikosti krošnje in utesnjenosti smo opravili po Kraftovi klasifikaciji (ASSMAN, 1961) za trajne raziskovalne ploskve (KOT AR, 1980). Glede na združbene razmere v sestoju (po Kraftu) smo drevesa razvrstili v: 1. sloj - prevladujoča drevesa 2. sloj vladajoča drevesa 3. sloj - sovladajoča drevesa 144 Zbornik gozdarstva in lesar'stvo, 34 4. sloj - obvladana drevesa 5. sloj - prevladana drevesa Glede na velikost krošnje so kriteriji prilagojeni smreki. Tako smo drevesa razvrstili: 1 - zelo velika krošnja 2 - normalno velika krošnja 3 - srednje velika krošnja 4 - majhna krošnja (asimetrična) 5 - zelo majhna krošnja Razvrstitev glede na utesnjenost krošnje: 1 - vsestransko prosta krošnja 2 - 1/4 krošnje utesnjene (utesnjena z ene strani) 3 - 1/2 krošnje utesnjene (utesnjena z dveh strani) 4 3/4 krošnje utesnjene (utesnjena s treh strani) 5 - popolnoma utesnjena ali zastrta od zgoraj Razvrstitev glede na gojitveno vlogo: 1 - kandidat 2 - indiferentno drevo 3 konkurent 4 - koristno drevo Po razvrstitvi dreves glede na socialni položaj smo pri drevesih gornjih slojev (prev- ladujoče, vladajoče in sovladajoča drevesa) izmerili še: - prirastke zadnjih 30 let in jih odčitali po 5 letnih periodah - dolžina debla do krošnje (na 0,5 m natančno) - širino krošnje (na 10 cm natančno) in ocenili: - osutost vrha krošnje (na 5 % natančno) - osutost celotne krošnje (na 5 O/o natančno) - osončenost krošnje (na 100/o natančno) Na vseh ploskvah smo nato vidno označili devet najdebelejših dreves, pri katerih smo ugotovili z vrtanjem do stržena v prsni višini. Pri teh drevesih smo opravili tudi dve meritvi s kondiciometrom AS-1, s katerim lahko ugotavljamo stopnje vitalnosti dreves (Mac DOUGAL, 1988). 145 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Izmerili smo tudi vse panje na ploskvi, pri katerih je bila izmeritev zaradi starosti panja ali trohnenja še možna. Vsakemu panju smo ocenili starost na 5 let natančno in ih razvrstili v grupe: 1- 5 let 5-10 let 11-15 let 16 in več let -. Ocenili smo socialni položaj drevesa v času poseka (po Kraftu) glede na premer pa- nja in situacijo v sestoju ter takratno gojitveno vlogo po istem kriteriju, kot pri ob- stoječih drevesih. Ugotavljali smo tudi vzrok poseka po naslednjih kriterijih: 1 - posek zaradi umiranja (močne osutosti po ožigu) 2 - redčenje in naravno izločanje 3 - neznano 4 - ostale motnje (sneg, vetrolom) Po tako opravljenih meritvah in ocenah smo opravili opise po ploskvah in sočasno tudi odkazali drevesa za posek. Vsa odkazana drevesa so bila izmerjena ali ocenjena po istih znakih kot ostala drevesa na ploskvi. Po istih kriterijih, kot pri posekanih drevesih, je bil evidentiran vzrok odkazila. Opisi sestojev zajemajo naslednje številčne in opisne znake: - položaj v krajini - nadmorska višina - lega - nagib - zastrtost (na zgornji sloj dreves) - oddaljenost od termoelektrarne Šoštanj - druga opažanja in opombe Opravljen je bil tudi opis drevesne podrasti po slojih: - zeliščni sloj grmovni sloj - polnilni sloj Ocenjena je zastrtost posameznih slojev v OJo, delež drevesnih vrst v posameznem sloju in način mešanosti; posamezna, šopasta, skupinska, gnezdasta. Vsa terenska dela so bila opravljena v letu 1988 od meseca junija do septembra. 146 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Nekaterih podatkov v naših analizah ne bomo uporabili, to so predvsem ocene, ki se nanašajo na panje, ker so precej negotove. Uporabili pa jih bomo pozneje pri stro- kovnih analizah dosedanjega gospodarjenja. 3.2 Izbira metod pri analizi podatkov iz zaključkov Ker smo postavili ploskve znotraj posameznih stratumov oziroma substratukov po načelu naključja, smo se v analizi poslužili metod matematične statistike. Tako smo pri obdelavi odvisnih vzorcev pri preizkusu značilnosti razlik med aritmetičnimi sre- dinami uporabili test parov, pri preizkusu razlik med aritmetičnimi sredinami neod- visnih vzorcev pa analizo variance. · V več primerih smo pri ugotavljanju odvisnosti med kvalitativnimi znaki uporabili kontigenčne teste ter na osnovi njih izračunali Pearsonov koeficient kontigence. Kadar smo imeli samo numerične vrednosti znakov, smo pri računanju odvisnosti uporabili metode linearne in krivuljčne regresije, kadar smo imeli več spremenljivk, pa metode multiple regresije in multiple korelacije. V primerih, ko ni bila zagotovljena dvostranska normalna porazdelitev odvisne in neodvisne spremenljivke, smo uporabili pri računanju odvisnosti Spearmanovo ko- relacijo ranga. Vse izračune smo izvedli s pomočjo statističnega paketa SPSS na VTOZD za goz- darstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 4 REZULTATI ANALIZE 4.1 Proizvodna sposobnost rastišč Vse v analizi zajete ploskve so na rastiščih, katerih fitocenoze (naravne) uvrščamo v sintaksonomsko enoto Querco-Luzulo-Fagetum-typ1cum (MARINČEK et al, 1987). Ker so njene naravne fitocenoze nadomeščene s smrekovimi sestoji, nas je v analizi zanimala predvsem proizvodna sposobnost rastišča za smreko. To smo ugo- tavljali z rastiščnim indeksom (S1 50) oziroma višinskimi bonitetnimi razredi na os- novi zgornje višine sestoja v starosti 50 let. Ker so analizirane ploskve velikosti 9 arov, smo ugotavljali zgornjo višino iz poprečja višin devetih najdebelejših dreves. Starost teh dreves smo ugotovili z izvrtki (do stržena) v višini 1,30 m. K tej starosti smo prišteli 10 let. To je čas, ki ga potrebuje drevo, da zraste do višine 1,30 m (na teh rastiščih). Pregled ugotovljenih rastiščnih indeksov po ploskvah je podan v tabeli št. 1. 147 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Tabela 1: Pregled ugotovljenih rastiščnih indeksov po ploskvah Plosk<;v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 SI dej. 18 18 16 15 13 16 13 18 24 17 19 14 13 16 21 19 17 26 23 20 23 18 20 12 21 SI korig. 18 18 16 20 17 17 20 18 24 18 19 17 16 18 21 19 17 24 23 20 23 18 20 20 21 Ugotovljeni rastiščni indeksi obsegajo vrednosti v razponu 12-26, kar je neobičaj­ no. Rastišča glede na proizvodno sposobnost gotovo niso tako heterogena, zato mo- ramo vzroke iskati v snovanju in gospodarjenju s sestoji. Ugotovili smo, da so na velikem delu analiziranih gozdov izvajali nekakšno prebiranje, pri katerem so bila odstranjena vsa najdebelejša in najvišja drevesa (sečnja na prag, kmečko prebira- nje). Poleg tega pa so v posameznih predeli steljarili, ponekod pa celo odstranjevali sloj humusa (preperelino ). Po določitvi predelov, kjer sta se izvajali prebiranje in steljarjenje, smo ugotovili, da so v teh predelih vse naše ploskve, ki imajo rastiščni indeks 17 in manj. V to skupino ploskev spadajo tudi tiste, na katerih je sestoj na- stal pod nadzorstvom breze ali pod glavnim sestojem bora. Za vse te ploskve smo ponovno določili rastiščni indeks na enaki nadmorski višini, enakem nagibu in legi v neposredni bližini (50-100 m), vendar v tistih delih sestoja, ki so se normalno razvi- jali. Te novo ugotovljene vrednosti - SI - so zmanjšale razpon od 16 do 24. Plos- kev št. 18 z vrednostjo SI = 26 leži v neposredni bližini reke Pake v dolini in gre ver- jetno za bogatejšo varianto iste združbe, ker se tu kopičijo hranilne snovi z više ležečih predelov. Zato lahko trdimo, da imajo analizirana rastišča vrednosti SI 16-24, kar pa še vedno predstavlja zelo veliko variabilnost v pogledu rodovitnosti. Te novo ugotovljene vrednosti za SI so prikazane v isti tabeli v vrstici "korigirani SI". 4.2 Lesna zaloga sestojev na analiziranih ploskvah V tabeli 2 so podane vrednosti lesne zaloge na analiziranih ploskvah, preračunane na ha. Poleg lesne zaloge stoječega sestoja je podan tudi volumen posekanih dreves ločeno za smreko ter ostale drevesne vrste. Tako dobimo vpogled v sečnjo v zadnjih desetletjih, temelječo na velikem številu zaradi ožiga poškodovanih dreves. Volumni so podani posebej za smreko ter skupaj za vse drevesne vrste. Volumne posekanih dreves smo izračunali na osnovi premera panjev, in sicer tako, da smo iz premera panja izračunali premer, ki ga je imelo drevo v višini 1,3 m, ko je stalo. Povezavo med prsnim premerom in premerom na panju smo izvedli preko li- nearne odvisnosti funkcije tipa Y = a + bx, kjer pomeni x = premer panja v višini 0,30 m, Y = premer dreves v višini 1,3 m, in a b sta parametra funkcije, ki smo ju dobili na osnovi regresijske analize. Kot osnovo za to analizo pa smo vzeli podatke iz stoječega sestoja, to je premer dreves na panju in v prsni višini pri sedaj stoječih 148 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 drevesih. Ko smo tako izračunali temeljnico panjev, -smo to pomnožili z vrednostjo za oblikovno višino sestoja (HF). Za oblikovno višino smo vzeli kar vrednost iz ob- stoječega sestoja. Dejansko je bila takrat, ko smo drevesa posekali, vrednost obli- kovne višine nekoliko manjša, vendar ne bistveno, ker je višinsko priraščanje sesto- jev že močno upočasnjeno. Tabela 2: Lesna zaloga stoječega sestoja ter posekanih dreves v zadnjih 25 letih (na osnovi izmerljivih panjev) · Odstotek posekane lesne mase štev. Lesna zaloga stoječega sestoja Volumen posekanih dreves v zadnjih 25 letih od lesne ploskve v zadnjih 25 letih zal. stoj. sestoja smreka vse drev. vrst. smreka vse drev. vrst ml/ha ml/ha ml/ha ml/ha v OJo 1 315 348 89 118 34 2 342 373 124 149 40 3 416 450 68 94 21 4 286 314 61 126 40 5 230 259 112 194 75 6 431 528 16 66 13 7 357 421 113 113 27 8 376 376 212 212 56 9 420 441 111 111 25 10 444 458 199 199 43 11 472 515 247 247 48 12 278 315 147 223 71 13 343 379 71 71 19 14 447 461 100 195 42 15 659 659 161 161 24 16 511 657 79 91 14 17 355 410 35 60 15 18 493 493 132 132 27 19 533 587 120 120 20 20 532 570 85 118 21 21 467 472 168 168 36 22 357 366 187 203 55 23 348 392 63 86 22 24 332 332 92 92 28 25 518 518 80 80 15 Kot je razvidno iz tabele, so lesne zaloge obravnavanih sestojev kljub precejšnjemu propadanju smreke - za naše razmere - še vedno zadovoljive. Delež dreves, ki so bila posekana v zadnjih 20-25 letih (iz tega časa izvirajo tudi panji), pa je glede na sedanjo višino lesne zaloge v posameznih ploskvah razmeroma zelo visok. Vendar ta sorazmerno velik posek v tem kratkem času ni samo posledica propadanja sestojev, 149 Kolar, l: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline ampak tudi prekomernega odstranjevanja nosilcev sestoja in listavcev v nekaterih zasebnih gozdovih. · · Velika raznolikost v višini lesne zaloge je posledica različnih sestojev, različnih rasti- šč, različnega odstotka izkoriščanja letne kvote v zadnjih 25 letih ter tudi različnih načinov gospodarjenja. Podrobnejši vpliv rastišča in starosti bomo obravnvali v naslednjem podpoglavju, kjer obravnavamo velikost temeljnice. Vrednosti temelj- nice so vedno natančnejše kot pa volumni in zato primernejši za razne primerjave in sklepanja. 4.3 Temeljnica sestoja in temeljnica posekanih dreves v zadnjih petindvajsetih letih Kot smo navedli že v poglavju Raziskovalni objekti, smo postavili ploskve v sesto- jih, kjer je delež smreke po temeljnici 80 ali več odstotkov. Zato bo podobno raz- merje tudi pri deležu drevesnih vrst po številu drevja. V tabeli št. 3 je prikazana veli- kost temeljnice po posameznih ploskvah ločeno za smreko in druge drevesne vrste. Poleg tega so v tabeli podane starosti posameznih sestojev, zgornje višine ter tablič­ ne vrednosti temeljnic enako starega sestoja na rastišču pripadajočega rastiščnega indeksa. Primerjava vrednosti dejanske temeljnice s pripadajočo tablično nam pokaže, da obstajajo med posameznimi ploskvami precejšnje razlike, v poprečju pa je vrednost dejanske temeljnice na vzorčnih ploskvah celo 7,2 It/o nad temeljnico, kot jo izkazu- jejo donosne tablice. če predpostavimo, da smo ploskve izbrali naključno, potem lahko prenesemo zaključke tudi na celotno populacijo analiziranih gozdov, t.j. v našem primeru na vse smrekove gozdove v obravnavanem območju, ki so v razvojni fazi drogovnjaka in debeljaka v starosti 60 do 110 let. Ta zaključek pa moramo sta- tistično preizkusiti. Naša osnovna domneva je, da obstajajo razlike v velikosti te- meljnice dejanskih sestojev ter pripadajočim tabličnim sestojem. To domnevo preiz- kusimo po metodi parov. d •v • Sct E (di-d)2 - = · t pn cemerJe Sd = - = • Sd ·' n n-1 d - poprečna razlika med Odej. - Otabl. n - število parov di - Odej. - Otabl. v paru i S2 d - cenilka variance za di t - vrednost spremenljivke v Student porazdelitvi če vstavimo v gornji obrazec številke, dobimo: 150 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Tabela 3: Velikost temeljnice sestojev na vzorčnih ploskvah ter velikost temeljnice modelnih sestojev (tablica EAFV 1968) Ploskev Starost H G/ha G/ha G/ha G/ha Gdej/G tabl. smr. ost. d.v. Skupaj iz tablic 1 84 27,4 26,89 3,44 30,23 33,9 0,89 2 72 24,9 31,26 2,66 33,92 32,8 1,03 3 83 24,7 39,48 2,92 42,40 31,3 1,35 4 83 23,8 29,36 3,13 32,49 36,3 0,90 5 89 22,4 21,94 2,61 24,55 33,0 0,74 6 105 28,1 35,53 9,28 44,81 34,0 1,32 7 99 24,4 32,24 6,14 38,38 37,6 1,02 8 84 27,4 31,91 0,00 31,91 34,0 0,94 9 64 30,0 33,20 2,18 35,38 38,8 0,91 10 87 27,2 38,60 1,56 40,16 34,2 1, 17 11 82 28,1 38,27 3,34 41,61 35,0 1, 19 12 88 23,9 26,86 3,75 30,61 32,9 0,93 13 105 24,8 31,33 4,24 35,57 32,7 1,09 14 77 23,6 43,00 1,41 44,41 33,3 1,33 15 71 28,3 55,36 0,00 55,36 36,4 1,52 16 101 31,2 39,93 10,28 50,21 36,4 1,38 17 79 25,2 31,81 4,50 36,31 32,2 l, 13 18 66 32,8 34,29 0,00 34,29 39,2 0,87 19 75 30,7 40,65 4,33 45,03 39,2 1, 15 20 75 28,4 42,89 3,71 46,60 35,5 1,31 21 82 33,4 33,44 1, 14 34,58 39,9 0,87 22 100 30,3 27,88 1,30 29,18 35, 1 0,83 23 76 28,7 26,95 4,15 31, 10 35,7 0,87 24 108 23,1 33,50 0,00 33,50 38,0 0,88 25 80 30,2 40,54 0,00 40,54 37,3 1, 19 Ker je izračunana vrednost t - 1,485 manjša kot ttabl. pri m = 24, sklepamo, d2 med dejanskimi lesnimi zalogami obravnavanih sestojev in lesno zalogo pripadajo- čih tabličnih sestojev ni razlik. To pa ne pomeni, da je zgradba teh gozdov takšna 1 kot je v gozdovih, ki niso prizadeti zaradi škodljivih emisij. V analiziranih gozdovit razpored dreves ni takšen kot v neprizadetih gozdovih, ker tista drevesa, ki so bil:i odstranjena, niso predstavljala samo konkurentov, ampak tudi osebke, ki so se po• sušili ali pa so imeli zaradi ožiga močno poškodovano krošnjo. Posledice takšne ne- naravne zgradbe teh sestojev so zaznavne na njihovem priraščanju. Ker smo pri terenskem zajemanju podatkov prešteli in izmerili vse ohranjene panje lahko ugotovimo, kolikšen je delež vseh dreves, ki so bila odstranjena v zadnjih 2~ letih. Sodimo, da panji ha teh rastiščih strohnijo najkasneje v 25 letih, v nižjih legah in pri listavcih pa že prej. Izračun temeljnice na starost panjev je bil podan že v prej- šnjem poglavju, ko smo tolmačili izračun volumna posekanih dreves. Tabela 4: Število panjev ter višina temeljnice posekanih dreves v zadnjih 25. letih v m3/ha Ploskev Skupno število panjev po periodah Vrednosti temeljnice za smr. po periodah Vrednosti temeljnice za vse drev. vrste delež v I. periodi po periodah posekanih dreves v "!o 1 II III IV Skupaj I II III IV Skupaj I II III IV Skupaj 1 78 56 56 10 200 4,59 1,88 1,74 0,73 8,94 5,77 1,88 3,51 0,73 11,90 48 2 122 100 67 56 345 4,72 4,46 2,45 0,97 12,61 4,73 4,46 2,73 3,18 15,9 31 3 78 lil 89 33 311 2,53 2,89 1,57 0,38 7,37 2,53 2,89 2,95 1,90 10,27 25 4 44 56 56 66 222 2,50 2,07 1.79 0,98 7,34 2,50 2,07 4,97 5,53 15,06 17 5 333 - II - 344 18,18 - 0,64 - 18,82 18,65 - 0,64 - 19,28 97 6 56 22 II - 89 0,79 0,79 - - 0,79 3,17 1,79 1,47 - 6,43 49 7 111 56 66 - 233 4,73 2,39 3,85 - 10,97 4,73 2,39 3,85 - 10,97 43 8 189 144 33 123 489 9,08 4,03 0,64 6,08 19,82 9,08 4,03 0,64 6,08 19,82 46 9 211 - 33 - 244 8,25 - 1,70 - 9,95 8,25 - 1,70 - 9,95 83 10 22 III 100 144 377 3;08 4,68 5,00 7,15 19,92 3,08 4,68 5,00 7,15 19,92 15 II - 156 178 233 567 - 9,18 4,93 6,51 20,62 - 9,18 4,93 6,51 20,62 - 12 100 167 100 100 467 3,46 6,76 4,18 1,47 15,87 3,46 6,76 5,37 8,51 24,10 14 13 78 78 22 22 200 2,46 3,35 1,05 0,45 7,31 2,46 3,35 1,05 0,45 7,31 34 14 - - 178 378 556 - - 4,40 12,13 16,83 - - 4,40 17,58 21,98 o 15 133 278 222 78 711 1,74 4,36 7,02 2,10 14,96 1,47 4,36 7,02 2,10 14,96 10 ~ 16 II 122 89 II 233 0,42 3,48 2,63 0,55 7,07 0,42 3,48 3,46 0,55 7,91 5 17 22 78 33 II 144 0,97 1,20 0,46 0,73 3,37 0,97 2,19 2,03 0,73 5,92 16 18 - 133 II 67 211 - 7,51 0,38 1,69 9,58 - 7,51 0,38 1,69 9,58 - 19 122 III 44 - 277 5,42 311 1,28 - 9,80 5,42 3,11 1,28 - 9,80 55 20 - - - 211 211 - - - 7,78 7,78 - - - 10,88 10,88 - 21 100 lil 33 II 255 7,50 3,47 1,63 0,22 12,82 7,50 3,47 1,63 0,22 12,82 59 22 78 78 67 II 234 7,72 5,27 3,33 0,68 17,01 7,72 4,97 3,33 0,68 17,01 45 23 22 100 33 - 155 7,57 2,38 0,85 - 5,10 1,57 4,75 1,23 - 7,55 21 iS" ::, ~ s: ::::i ~- -2: t1)' t,, ~ 24 156 67 22 II 256 8,38 1,29 0,46 o.so 10,63 8,38 1,29 0,46 0,50 10,63 79 25 22 33 67 56 178 0,87 2,13 2,98 1,04 7,02 0,87 2,13 2,98 1,04 7,02 12 ~ ~ ,e OCl o N g. ,e ~ ~ ~ ~ ~ g. - -::i' VI t1) - 152 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 V tabeli št. 4 sta prikaz števila panjev ter vrednost temeljnice za smreko ter za vse drevesne vrste po starosti panjev (od poseka nazaj) (1 = 0-5 let, II = 6-10 let, III = 11-15 let, IV = nad 16 let). Kot je razvidno iz tabele, je bila v zadnjem petletju sekana le smreka, izjema je nez- natna količina ostalih drevesnih vrst na dveh ploskvah. če primerjamo delež pose- kanega lesa v zadnji petletni periodi s celotno količino posekanega lesa v 25 letih, vi- dimo, da je le-ta kar v 14 ploskvah od skupno 25 ploskev nad 20 070, kolikor bi moral znašati, če bi enakomerno sekali. V desetih ploskvah je delež zadnje periode nad 40 070, na treh ploskvah je ta delež nad 60 070, na dveh pa nad 80 070. 4.4 Temeljnični prirastek dreves v zadnjih treh desetletjih Kako so reagirala drevesa na vse večjo onesnaženost zraka nam kaže tudi temeljnič­ ni prirastek. Ta je ugotovljen na osnovi izvrtkov in premerov dreves, ki tvorijo 1., 2. in 3. socialni razred. Na-nekaterih ploskvah so smreki primešane tudi druge dreves- ne vrste, zato moramo prirastek smreke, če ga izrazimo na enoto površine, korigira- ti oz. povečati za tolikšen delež, kot ga imajo ostale drevesne vrste v skupni temelj- nici. Npr.: če je delež smreke (l. 2. 3. soc. raz.) v skupni temeljnici 89070, moramo povečati temeljnico na 100070 tako, da dejansko absolutno vrednost delimo z 0,89. Tako vse ploskve izenačimo. Zanemarimo pa osebke 4. in 5. socialnega razreda. Ta- ko korigirani temeljnični prirastki v zadnjih 6. petletnih periodah so podani v tabeli št. 5. Izračunani so na osnovi današnjega števila dreves (dejanske vrednosti bo po- trebno dopolniti še s prirastki dreves, ki so bila odstranjena oz. posekana v zadnjih 6 periodah). Kot je razvidno iz tabele, je kar na 16 ploskvah temeljnični prirastek v zadnji periodi (v zadnjih 5 letih) manjši kot v predzadnji periodi. Ker so tu analizira- na ista drevesa, je v zdravih sestojih tolikšen padec prirastka v tej starosti sestojev neobičajen. Tudi med drugo in tretjo periodo ostaja še vedno 14 ploskev, ki kažejo smer upadanja prirastka. Zanimiv pa je obrat med 4. in 5. periodo, ko je padec te- meljničnega prirastka zopet nasproten pričakovanemu. Ta obrat si lahko razlagamo z redčenji po letu 1973. Verjetno so po redčenju preostala drevesa povečala debe- linski prirastek, ali pa je bilo obdobje 1963-67 izredno ugodno za rast drevja. Brez dvoma pa je po letu 1968 tolikšno upadanje temeljničnega prirastka na istih dreve- sih posledica vse večjega onesnaževanja ozračja. Iz prirastoslovnih študij (KOTAR, 1979; ASSMANN, 1961) je znano, da kulminaci- ja volumenskega in tudi temeljničnega prirastka posameznega drevesa nastopi v pre- cej višji starosti kot pa kulminacija sestojnega prirastka. (Zaostajanje prirastka po- sameznega drevesa za prirastkom sestoja). Na tabeli 5 prikazani prirastki pa morajo slediti zakonitostim, ki veljajo za drevesno in ne za sestojno priraščanje (ker tu niso upoštevana redčenja oziroma posekana drevesa). 153 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Tabela 5: Temeljnični prirastki (korigirani - povečani za delež ostalih drev. vrst) smreke v zadnjih 6 petletnih periodah (socialni razred 1, 2 in 3) v m2/ha (ig m2/ha) Ploskev Delež smr. l. peri&aa 2. perioda 3. perioda 4. perioda v OJo 1983-87 1978-82 1973-77 1968-72 ig m2lha ig m2/ha ig m2/ha ig m2/ha 1 88,9 0,5212 0,4037 0,5099 0,4512 2 92,I 0,3414 0,3655 0,3704 0,4307 3 93,l 0,3903 0,4774 0,5502 0,4941 4 90,4 0,3945 0,3982 0,4290 0,3958 5 89,3 0,3658 0,3982 0,3994 0,4392 6 79;3 0,4848 0,5030 0,5563 0,5577 7 84,0 0,4471 0,4709 0,4987 0,4008 8 100,0 0,3833 0,3856 0,3789 0,3867 9 93,9 0,4911 0,4615 0,6674 0,6106 10 96,1 0,5504 0,5897 0,5758 0,5388 II 92,0 0,7150 0,6244 0,5544 0,5942 12 87,7 0,4954 0,4662 0,4371 0,3205 13 88,1 0,5436 0,5713 0,6079 0,4060 14 96,8 0,7920 0,8242 0,8333 0,8425 15 100,0 0,6733 0,7000 0,7978 0,8044 16 79,5 0,7282 0,5968 0,5856 0,6191 17 87,6 0,6659 0,6076 0,6038 0,5543 18 100,0 0,7067 0,6967 0,6500 0,5567 19 90,3 0,5636 0,6374 0,8047 0,7666 20 92,0 0,7029 0,8925 0,9915 0,7428 21 96,7 0,5561 0,6745 0,6584 0,5699 22 95,5 0,6259 0,5049 0,4607 0,4363 23 86,6 0,5774 0,6723 0,6762 0,4824 24 100,0 0,5167 0,4944 0,4533 0,3633 25 100,0 0,7267 0,7611 0,5967 0,6122 1 4.? Temeljnica in temeljnični prirastek po socialnih razredih 4.5.1 Temeljnica dreves S. perioda 6. perioda 1963-67 1958-62 ig m2/ha ig m2lha 0,4337 0,3450 0,4681 0,5115 0,5108 0,5490 0,4131 0,4204 0,5027 0,4743 0,5464 0,4596 0,4418 0,4101 0,4044 0,3789 0,7407 0,7597 0,6070 0,5272 0,6184 0,5543 0,3560 0,3345 0,4805 0,4376 0,8804 o, 7231 0,9111 0,8111 0,5241 0,5087 0,4997 0,4465 0,5522 0,4944 0,7629 0,8047 0,8249 0,6872 0,5791 0,4918 0,4945 0,4084 0,5158 0,4760 0,4100 0,3833 0,6311 0,6000 V naši analizi smo se osredotočili samo na drevesa, ki se pojavljajo s svojimi kroš- njami v strehi sestoja ("stand canopy"), ker ti osebki proizvajajo glavni del lesne mase sestoja! Podstojna in izločena drevesa predstavljajo le nepomemben del sesto- ja glede na lesno maso. V analizi nas je zanimalo, če v razmerah velikega onesnaže- vanja zraka še veljajo iste zakonitosti priraščanja po socialnih razredih kot v sesto- jih, ki rastejo v zdravem okolju. V ta namen smo tvorili kazalnik, ki je količnik dveh relativnih števil oz. indeks indeksov (KOT AR, 1980). Ta kazalnik nam v na- šem primeru podaja učinkovitost dreves pri priraščanju v posameznem socialnem razredu. Kazalnik ima v števcu relativni delež nanovo ustvarjenega prirastka v da- nem socialnem razredu, v imenovalcu pa relativni delež lesne mase istega socialnega razreda. Vrednost kazalnika nad 1 pomeni, da drevesa tistega socialnega razreda priraščajo nadpoprečno, vrednost pod 1 pa pomeni podpoprečno priraščanje. Splo- 154 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 šna zakonitost v zdravih sestojih je, da imajo drevesa 1. in 2. socialnega razreda v prirastku večji delež kot pa v lesni zalogi. V sestojih, ki rastejo v onesnaženem oko- lju, pa ni nujno, da ta zakonitost velja, ker lahko škodljive imisije močneje prizade- nejo dominantna drevesa. Tabela 6: Vrednost kazalnika (1.1.), ki podaja učinkovitost priraščanja dreves vla- dajočega razreda (1 + 2) in razreda sovladajočih (3) Ploskev 1, perioda 2. perioda 3. perioda 4. perioda 5. perioda 6. perioda 1983-87 1978-82 1973-77 1968-72 1963-67 1958-63 (1 + 2) 3 (1 + 2) 3 (1 + 2) 3 (1 + 2) 3 (1 + 2) 3 (1 + 2) 3 1 1,027 0,934 0,961 1,098 1,032 0,920 1,045 0,890 1,011 0,973 1,047 0,889 2 1,079 0,954 0,967 1,019 1,001 0,999 1,008 0,995 0,954 1,027 0,920 1,048 3 0,997 1,005 0,992 1,012 1,049 0,930 1,007 0,990 1,031 0,957 0,983 1,024 4 1,01-0 0,984 0,958 1,069 0,949 1,085 0,899 1,174 0,933 1,119 0,977 J,042 5 0,982 1,018 0,982 1,018 0,971 1,031 1,012 0,988 0,957 1,045 0,917 1,089 6 1,092 0,870 1,070 0,902 0,976 1,034 0,979 1,029 1,036 0,950 1,012 0,983 1 1,089 0,880 1,051 0,932 1,111 0,854 1,021 0,972 1,111 0,859 1,013 0,984 8 1,056 0,884 1,021 0,957 1,084 0,831 0,942 1,119 0,996 1,009 1,009 0,982 9 1,026 0,970 1,030 0,965 1,028 0,968 0,950 1,058 0,963 1,004 0,858 1,051 JO 1,001 0,995 0,991 1,038 1,011 0,951 0,998 1,011 0,966 1,156 0,979 1,096 II 0,984 1,016 1,041 0,957 0,968 1,033 0,959 1,043 0,942 1,062 1,031 0,967 12 1,094 0,897 1,146 0,845 1,126 0,870 1,032 0,968 0,112 0,888 1,133 0,873 13 0,955 1,081 0,944 l,l01 0,946 1,100 0,924 1,145 0,930 1,135 0,931 1,138 14 l,o70 0,938 1,011 0,991 1,017 0,985 0,998 1,002 1,028 0,976 1,061 0,948 15 1,093 0,871 1,038 0,948 1,098 0,968 1,039 0,949 1,002 0,998 1,035 0,954 16 1,104 0,685 1,088 0,740 1,050 0,856 1,022 0,938 1,069 0,807 1,064 0,826 17 1,152 0,867 1,052 0,955 1,145 0,879 1,123 o, 900 1,090 0,928 1,066 0,771 18 1,068 0,896 1,050 0,924 1,045 0,933 1,050 0,926 0,997 1,005 0,983 1,025 19 1,102 0,834 1,050 0,925 1,067 0,901 1,020 0,971 1,000 1,000 0,972 1,042 20 1,011 0,987 1,054 0,942 0,948 1,057 1,023 0,975 0,915 1,096 0,989 1,013 21 1,123 0,756 1,089 0,828 1,055 0,897 1,029 0,946 1,073 0,868 1,085 0,852 22 1,151 0,816 1,156 0,817 1,092 0,895 1,091 0,898 1,110 0,881 0,971 1,031 23 0,977 1,036 1,031 0,951 1,138 0,798 1,061 0,912 1,036 0,949 1,160 0,790 24 1,109 0,951 0,886 1,053 0,915 1,012 1,048 0,978 1,000 1,000 1,000 1,000 25 1,179 0,815 1,181 0,821 1,137 0,869 1,114 0,893 1,103 0,906 1,057 0,949 V literaturi smo zasledili, da je osutost včasih večja pri dominantnih drevesih, to pa lahko vpliva na zmanjšanje priraščanja. Vrednosti indeksov so podane v tabeli št. 6. Obrazec za izračun takega kazalnika je naslednji: I I = jg O/o . . g % kar pomeni ig % - delež tekočega prirastka v obravnavanem socialnem razredu g O!o - delež temeljnice v obravnavanem razredu V našem primeru smo namesto volumenskega prirastka uporabili temeljnični prira- stek in temeljnico. Za potrebe analize smo združili drevesa 1. in 2. soc. razreda in jih obravnavamo skupaj kot razred vladajočih. Drevesa 3. soc. razreda predstavljajo razred sovladajočih osebkov, ki s svojimi krošnjami prodirajo v streho sestoja. 155 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šale!ke doline Z gotovostjo la_hko trdimo, da so vrednosti tega kazalnika uporabne za zadnji dve periodi (1-10 let), ker v tem času ni prišlo do socialnega vzpona ali pa je bil le-ta iz- jemen pri posameznem osebku. Zato lahko trdimo, da so drevesa, ki so bila v času analize v razredu vladajočih, bila v istem razredu tudi pred 5 oz. 10 leti. Kot je raz- vidno iz tabele, je v času analize vrednost indeksa indeksov (1.1.) kar na 5 ploskvah v razredu vladajočih manjša od i, pred 5 leti pa celo na osmih ploskvah. Sestoji teh ploskev, kjer je vrednost 1.1. vladajočega socialnega razreda manjša kot l, imajo skupno značilnost, da so močno presvetljeni zaradi poseka dreves, ki so bila močno poškodovana zaradi ožiga, na dveh ploskvah pa je bil vzrok posek najvitalnejših dreves. 4.5.2 Temeljnica sestoja Poleg temeljničnega prirastka po socialnih razredih sedanjega sestoja po periodah je dober kazalnik vpliva onesnaženja na rast tudi gibanje tekočega temeljničnega pri- rastka sestoja. V tem primeru so k vrednosti tekočega prirastka prispevala svoj delež tudi drevesa, ki so bila posekana. Ker smo ugotavljali prirastek samo na drevesih smreke, ki so bila uvrščena v prve tri socialne razrede (l + 2 + 3), smo izračunali tudi prirastek po petletnih periodah samo za smrekove panje, katerih drevesa so bila v teh treh zgornjih socialnih razredih. Temeljnični prirastek dreves, ki so bila pose- kana, smo izračunali na naslednji način: l. Na osnovi premera panja smo ugotovili premer drevesa v prsni višini in to s po- močjo funkcije Y = a + bx. Parametra a in b smo izračunali na osnovi merjenj premera panja in prsnega premera na drevesih, ki danes tvorijo sestoj. 2. Vsem premerom panjev, ki so nastali v zadnji petletni periodi, smo odšteli 2,5 poprečna debelinska prirastka. Tako smo dobili premer panja ob začetku zadnje periode. Kot je razvidno iz navodila smo predpostavili, da smo vsa posekana dre- vesa v zadnji periodi posekali na sredi periode. Analogno smo naredili za pred- zadnjo in predpredzadnjo periodo. če periode označimo z indeksom od I. do III. (1. = zadnja petletna perioda), potem lahko napišemo za temeljnični prirastek posekanih dreves naslednji obrazec: II. perioda ign. = ~ ( (d1. - 2,5 ict1) 2 - (d1. - 2,5 ict1. - 5 ict11 ) + + ~ (du.2 - (dn. - 2,5 lctu)2 ) n2 156 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 III. perioda igm. = ; ( (dr. - 2,5 id1. - 5 id11 ) 2 - (dr.-·· 2,5 id1, - d1. dn. d111. Idi. ldu. ldm. n I n2 03 - - - - - - - - - - 5 id11 _ - 5 d111 ) 2 ) n, + ~ ( (du. - 2,5 id11 ) 2 - - (dn. - 2,5 id11 _ - 5 idm) 2) n2 + ~ ( (d 111 .2 - - (dm. - 2,5 id111 ) 2 ) 03 poprečni premer dreves, izračunan iz panjev, posekanih v periodi I. poprečni premer dreves, izračunan iz panjev, posekanih v periodi II. poprečni premer dreves, izračunan iz panjev, posekanih v periodi III. poprečni letni debelinski prirastek stoječih dreves v periodi I. poprečni letni debelinski prirastek stoječih dreves v periodi II. poprečni letni debelinski prirastek stoječih dreves v periodi III. število panjev, ki so nastali v periodi I. (število posekanih dreves v tej periodi) število panjev, ki so nastali v periodi l. · število panjev, ki so nastali v periodi II. Tekoči temeljnični prirastek v zadnjih treh periodah sedanjega stoječega sestoja, posekanih dreves v zadnjih treh periodah ter skupni tekoči prirastek so podani v ta- beli 7. V tej tabeli je podan tudi odnos oziroma razmerje med tekočim prirastkom v zadnji periodi ter prirastkom v predpredzadnji periodi. Razlika med tema dvema perioda- ma je 10 let. če primerjamo padec temeljničnega prirastka pri tej starosti v ustrez- nih bonitetnih razredih v donosnih tablicah, ugotovimo, da naj bi prirastek v zadnji periodi znašal 87 ,5 O/o od vrednosti temelj ničnega prirastka pred 1 O leti. V sestojih, ki smo jih analizirali, pa je kar v 17. primerih ta odstotek občutno nižji. Zato upravi- čeno sklepamo, da je prirastek v zadnjem desetl~tju premajhen in to glede na seda- njo temeljnico, kakor tudi na vrednost, ki jo je imel pred 10. leti. 4_.6 Debelinski prirastek v zadnjih treh desetletjih V vseh sestojih vzorčnih ploskev smo z vrtanjem ugotovili debelinski prirastek za 30 let nazaj po 5-letnih periodah in na drevesih, ki so v l., 2. in 3. socialnem razredu (po KRAFTU). Iz številnih raziskav je znano, da 95 % in celo več pd celotnega pri- rastka tvorijo drevesa teh treh socialnih razredov. (KOT AR, 1978) V nižjih razre- dih, to je v 4. in 5. razredu, je prirastek neznaten, poleg tega pa so letnice zelo ozke in zato neprimerne za štetje. Tabela 7: Letni tekoči temeljnični prirastek (m2/ha) dreves sedanjega sestoja in posekanih dreves po periodah Ploskev Sestoj Posekana drevesa Skupaj temelj. prir. Dejanski temelj. prir. l. perioda II. perioda III. perioda l. perioda II. perioda III. perioda I. perioda II. perioda III . perioda Tablični temelj. prir. ig m2/ha ig m2/ha ig m2/ha ig m2/ha ig m2/ha ig m2/ha ig m2/ha ig m2/ha ig m2/ha X)()() O,'o 1 0,5381 0,4280 0,5298 o, 1465 0,1657 0,3086 0,6846 0,5937 0,8384 84,7 2 0,3532 0,3901 0,3874 0,0509 0,1205 0,1643 0,4037 0,5106 0,5517 73,2 3 0,4128 0,5010 0,5860 0,0260 0,0560 0,1204 0,4388 0,5570 0,7064 62,1 4 0,4142 0,4319 0,4686 0,0520 0,0822 0,1764 0,4662 0,5141 0,6450 72,3 5 0,3642 0,3963 0,3980 0,2642 0,3144 0,3713 0,6284 0,7107 0,7693 81,7 6 0,5122 0,5366 0,5980 0,0512 0,0820 0,1296\ 0,5634 0,6186 0,7276 77,4 7 0,5063 0,5299 0,5506 0,0536 0,0986 0,1771 0,5599 0,6285 0,7227 76,9 8 0,3838 0,3856 0,3785 0,1433 0,2061 0,2064 0,5271 0,5917 0,5849 90,1 9 0,4768 0,5641 0,6493 0,1240 0,1513 0,2127 0,6008 0,7154 0,8620 69,7 10 0,5469 0,5855 0,5717 0,0564 0,1198 0,2141 0,6033 0,7053 0,7858 76,8 11 0,7296 0,6469 0,5738 0,0195 o, 1624 0,2056 0,7315 0,8093 0,7794 93,9 12 0,5010 0,4674 0,4396 0,1588 0,3253 0,4175 0,6598 0,7927 0,8571 77,0 13 0,5276 0,5906 0,5906 0,0370 0,1237 0,1484 0,5646 0,7143 0,7390 76,4 14 0,7909 0,8233 0,8319 - - 0,1155 0,7909 0,8233 0,9479 83,5 15 0,6732 0,7004 0,7979 0,0149 0,0684 0,2610 0,6881 0,7688 1,0589 65,0 16 0,7658 0,6268 0,6158 0,0154 0,0828 0,1912 0,7812 0,7096 0,8070 96,8 ~ ~ :, 17 0,6980 0,6444 0,6461 0,0277 0,0533 o, 1244 1 0,7257 0,6977 0,7705 94,2 :-:,. 18 0,7068 0,6971 0,6499 - 0,1893 0,1784 0,7068 0,8864 0,6677 105,9 19 0,5532 0,6254 0,8268 0,0596 0,1040 0,1492 0,6128 0,7308 0,9760 62,8 20 0,6864 0,8716 0,9683 - - - 0,6864 0,8716 0,9683 70,9 21 0,5381 0,6519 0,6363 0,1180 o, 1639 0,2056 0,6561 0,8158 0,8419 65,6 ~ ~- ~ ~- 22 0,5975 0,4821 0,4401 0,1388 0,2411 0,3002 0,7363 0,7232 0,7403 99,5 23 0,6080 0,7059 0,8915 0,0752 0,2341 0,2308 0,6832 0,9400 l, 1223 60,9 24 0,5164 0,4940 0,4531 0,1431 0,1524 0,1498 0,6595 0,6464 0,6029 109,4 25 0,7269 0,7611 0,5972 0,0186 0,0447 0,0740 0,7455 0,8058 0,6712 111, 1 ~ ~ ~ ~ ,,:: OQ C N §- ,,:: ;i.: ~ ~ ~ ~ ~ §-.... -;i• v. 11:) -..J 158 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Pri ostalih drevesnih vrstah, ki so bile primešane, nismo ugotavljali prirastka. V tabeli št. 8 so prikazane vrednosti letnega debelinskega prirastka po petletnih pe- riodah, in sicer tako, da je perioda št. 1 zadnje petletje, perioda št. 2 predzadnje itd. Iz tabele je razvidno, da je poprečni debelinski prirastek upadal. Ta padec je izrazi- tejši pri drevesih 1. in 2. socialnega razreda. Podrobnejše analize zmanjševanja de- belinskega prirastka po ploskvah bomo opravili kasneje, ko bomo tolmačili tudi vzroke tega padanja. V poprečju pa je za vse analizirane sestoje zmanjšanje podano z regresijsko premico Y' = 2,733 - 0,039 X; r = 0,968. To pomeni: Y' = debelinski prirastek, X = starost, ki jo pričenjamo šteti z letom 1958 (leto 1958 je X = 1, leto 1987 je X = 30). Kot' vidimo, se je v poprečju zmanjšal debelinski prirastek vsako leto za 0,039 mm. Tveganje pri tej trditvi, če jo posplošimo na vse smrekove gozdove analiziranega ob- močja, je manjše oz. enako 1 %. To velja za drevesa l., 2. in 3. socialnega razreda. Padanje prirastka ni samo posledica staranja sestojev, ker so izbrani sestoji razme- roma mladi in glede zastrtosti razmeroma presvetljeni, saj znaša srednja zastrtost vseh 26 ploskev o, 708 (s = O, 125). V zdravih sestojih je padec debelinskega prirast- ka v intervalu obravnavanih starosti sestojev in pri obravnavanih gostotah manjši. Zato lahko sklepamo, da je zmanjševanje debelinskega prirastka v zadnjih 25. letih tudi posledica onesnaženosti zraka in da je ta padec bolj izrazit v zadnjem desetletju. 4. 7 Osutost krošenj in priraščanje sestojev Osutost krošenj je najvidnejši zunanji znak poškodovanosti drevja zaradi onesnaže- nega ozračja. čeprav smo uvodoma poudarili, da lahko povzročajo "ožig" in osu- tost iglic tudi drugi ekološki dejavniki, če se pojavijo z ekstremno jakostjo, meni- mo, da je onesnaženost ozračja, ki jo povzroča znani onesnaževalec (TEŠ), odloču­ joč dejavnik propadanja gozdov. Osutost krošenj smo ocenjevali s stopnjami po 5 % . Kriterije ocenjevanja smo povzeli iz priročnika "Kronenbilder" (MULLER, 1986). Poleg skupne osutosti krošenj smo ocenjevali tudi osutost gornjega dela kro- šnje - vrha krošnje. Sodimo namreč, da je vrh krošnje boljši nakazovalec poškodb zaradi onesnaženega ozračja na rast novo nastajajočega lesa. Ker je pri večini dreves sproščen, je tudi ocena osutosti veliko lažja in natančnejša. Osutost krošnje je lahko tudi posledica pomanjkanja svetlobe oz. konkurence med drevesi, kar je v vrhovih dreves, ki so v prvem in drugem socialnem razredu, skoraj nemogoče. Baumgartner (ASSMANN, 1961) navaja, da je vrh tudi fotosintetsko najbolj aktivna površina krošnje. Podobno je ugotovil tudi Ladefoged pri smreki. Njegova ugotovitev, da Tabela 8: Letni debelinski prirastek pri sm~eki po petletnih periodah za drevesa a ( 1. + 2. soc. razred) in b (3. soc. razred)vmm Številka l. perioda 2. perioda 3. perioda 4. perioda 5. perioda ploskve a b a + b . a b a + b a b a + b a b a + b a b a + b a 1 3,9 2,8 3,5 3,0 2,6 2,9 4,3 3,0 3,8 4,2 2,8 3,6 4,2 3,2 3,8 3,7 2 2,2 1,6 1,7 2,2 1,9 2,0 2,4 2,0 2, 1 3,0 2,4 2,6 3,3 2,9 4,0 3,8 3 2,0 1,5 1,7 2,5 1,9 2,2 3,2 2,1 2,6 2,8 2, 1 2,4 3,2 2,2 2,6 3,5 4 3,1 2,1 2,5 3, 1 2,4 2,7 3,5 2,8 3,1 3,3 2,9 3, 1 3,7 3,1 3,3 4,4, 5 2,6 2,0 2,2 3,0 2,3 2,6 3,1 2,5 2,7 3,8 2,8 3,2 4,5 3,7 4,0 4,5 6 2,7 1,6 2, 1 2,8 1,8 2,2 3,0 2,4 2,6 3, 1 2,4 2,7 3,4 2,3 2,8 3,0 7 2,3 1,4 1,8 2,4 1,7 2,0 2,8 1,7 2,2 2,2 1,7 1,9 2,7 1,7 2, 1 2,4 8 2,7 1,9 2,4 2,8 2,2 2,5 3,0 2,0 2,5 2,8 2,7 2,8 3,3 2,7 3,0 3,3 9 3,2 2,2 2,6 4,0 2,9 3,3 4,9 3,5 4,1 4,5 3,9 4,1 6,2 4,9 5,4 7,0 10 3, 1 2,4 2,9 3,4 2,9 3,3 3,6 2,8 3,4 3,5 3,0 3,4 4,2 4,0 4, 1 4,0 II 3,5 2,9 3, 1 3,4 2,5 2,8 2,9 2,6 2,7 3,3 2,8 3,0 3,6 3,2 3,3 ' 3,7 12 3,7 2,7 3,2 3,8 2,5 3,2 3,8 2,6 3,2 2,7 2,3 2,5 3,4 2,5 2,9 3,6 13 2,9 2,4 2,6 3,2 2,7 2,9 3,6 3,0 3,3 3,1 2,7 2,9 3,3 2,8 3,0 3,2 14 4,1 2,8 3,3 4,4 3,3 3,8 4,8 3,7 4,1 5,1 4,1 4,5 6,1 4,7 5,2 5,8 15 3,4 2, 1 2,7 3,5 2,5 3,0 4,4 2,8 3,5 4,4 3,2 3,8 5,3 4,1 4,7 5,4 16 3,7 1,9 3,1 3,2 1,8 2,7 3,2 2,2 2,8 3,4 2,7 3,2 3,2 2,1 2,9 3,3 17 4,0 2,5 3,1 3,6 2,7 3,0 4,1 2,7 3,2 4,0 2,8 3,2 3,8 2,9 3,2 3,6 18 4,7 3,4 4,0 4,9 3,6 4,3 4,9 3,8 4,3 4,5 3,5 4,0 4,7 4,1 4,4 4,7 19 3,2 1,9 2,5 3,6 2,4 3,0 4,8 3,1 3,9 4,7 3,4 4,0 5,0 3,7 4,3 5,7 20 3,8 3,1 3,4 5,3 4,0 4,5 5,9 5,3 5,6 5,2 4,1 4,6 5,8 5,3 5,3 5,8 21 4,4 2,4 3,6 5,5 3,5 4,6 5,4 3,9 4,8 5,0 3,9 4,5 5,6 4,0 4,9 5,1 22 5,4 3,2 4,2 4,7 2,8 3,7 4,4 3,0 3,7 4,3 3,1 3,7 5,4 3,8 4,6 4,2 23 4,7 3,8 4,2 6,0 1,5 5,3 7,2 4,3 5,7 5,3 3,9 4,6 6,2 4,8 5,5 7,0 24 3,4 2,5 2,7 2,7 2,8 2,8 3,0 2,6 2,7 2,7 2,2 2,3 3,1 2,6 2,7 3,1 25 4,8 2,7 3,6 5,2 3,1 3,9 4,2 2,8 3,4 4,4 3,1 3,6 4,9 3,5 4,1 4,9 26 3,0 1,9 2,3 3,0 1,9 2,3 3,3 2,4 2,7 3,2 2,3 2,6 3,7 3,1 3,3 3,5 6. perioda b a + b 2,6 3,3 3,5 3,5 2,6 3,0 3,2 3,7 3,9 4,1 2,1 2,5 1,9 2, 1 2,6 3,0 5,7 6,2 3,6 3,9 2,8 3,1 2,6 3,0 ~ 2,7 2,9 i:i" :, 4,3 4,8 =-:- 3,9 4,6 s;: 2,3 3,0 2,9 3,1 4,2 4,3 ::: ~- ,2: ~- 4,4 5,0 ~ 4,6 5, 1 i 3,7 4,5 ~ 4,1 4,1 '<:: O'Q 4,4 5,7 2,6 2,7 C N ~ '<:: 3,9 4,3 ~ 2.5 2.9 ~ ~ ~ '\l ~ ::::- -::s· VI ~ \O 160 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 vrhnjih štiri do pet vreten pri smreki daje celo 50 % celotnega prirastka ter da od- stranitev spodnjih devet do enajst vretenc ne predstavlja nobene izgube prirastka lesne mase (ASSMANN, 1961), potrjuje našo predpostavko o vrhu kot nakazovalcu poškodovanosti drevja. Našo predpostavko, da je povezava med osutostjo vrha krošnje in prirastkom tesnejša kot pa med skupno osutostjo krošnje in prirastkom, smo utemeljili v analizi. Ugotovili smo, da je povezanost debelinskega prirastka v nekoliko tesnejši povezavi z osutostjo vrha kot pa z osutostjo krošnje. Razlike niso velike, ker je povezanost osutosti vrha z osutostjo celotne krošnje zelo tesna. Korelacijski koeficient med te- ma dvema znakoma znaša r = 0,92. 4. 7.1 Osutost krošnje in vrha glede na socialni položaj osebka in utesnjenost krošnje Kot smo navedli že pri opisu raziskovalnega objekta, smo območje razdelili na dva stratuma glede na geološko podlago. Prvi ima za geološko podlago tonalit, drugi ap andezitni tuf. Znotraj vsakega stratuma pa smo na osnovi razvrstitve posameznih predelov po stopnji poškodovanosti z okularno ocenitvio ožiga v letu 1987 tvorili substratum. Takrat smo posamezne predele glede na jakost ožiga razvrstili v štiri skupine, ki nam v analizi predstavljajo substratume. V analiziranem območju ni bi- lo gozdov 1. substrat uma - to je predelov, kjer na sestojih ni vidnih poškodb po ožigu. Zaradi tega v analizi raziskujemo samo gozdove, kjer so prevladovale po- škodbe l., 2. in 3. stopnje. Tako smo 25 vzorčnih ploskev razdelili po predelih poškodovanosti na način, ki je prikazan v grafikonu št. 1. Ponovno poudarjamo, da sloni razvrstitev v substratume na okularni oceni stopnje ožiga celih sestojev v letu 1987. Zato nam bo ta analiza tudi pokazala, koliko je ta- kšna ocena umestna za ugotavljanje in spremljanje pojavov propadanja gozdov za- radi onesnaženosti zraka. V tabeli št. 9 so podane vrednosti osutosti krošenj in vrhov po ploskvah, socialnih razredih in utesnjenosti krošenj. Prva ugotovitev, ki je razvidna iz tabele, je, da je osutost krošnje večja kot osutost vrha, saj znaša poprečje na vseh ploskvah za osutost vrha 26,6 OJo, za osut ost krošnje pa 33, 1 % (poprečne vrednosti niso tehtane). Razlike smo ugotavljali po metodi pa- rov, ker so to odvisni vzorci. Razlika je statistično značilna s tveganjem, ki je manj- še od 1 %. V splošnem lahko trdimo, da je osutost vrha za 6,5 % manjša kot osutost krošnje, če vzamemo za izhodišče vrednost O. če pa vzamemo za izhodišče 26,6 % (to je 100%), potem je osutost krošnje za 24,4% večja kot osutost vrha. Analiza osutosti vrhov po socialnih razredih daje drugačne rezultate kot jih zasledi- mo drugod po Sloveniji (FERLIN, 1989), kjer navajajo, da so v strehi sestojev naj- 161 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Saleike doline bolj osuta nadvladujoča in vladujoča drevesa. Naša analiza kaže manjšo osutost pri osebkih 1. in 2. razreda. Razlika med srednjima vrednostima znaša 3,5 OJo. Osebki tretjega socialnega razreda imajo večjo osutost vrha. Razlike so statistično značilne s tveganjem, ki je manjše kot 1 OJo. Preizkus smo izvedli po metodi parov. (Izračuna­ ni t = 3,25, štev. stopinj prostosti je m = 24). Podoben preizkus smo izvedli tudi glede utesnjenosti krošnje oz. vrha. Ni nujno, da je osutost samo posledica onesnaženosti, lahko je tudi posledica prevelike utesnje- nosti krošenj oz. odmiranja iglic zaradi pomanjkanja svetlobe. Izvedli smo preizkus med osebki, ki so v razredu utesnjenosti 1 in 2 proti razredu 3 ter preizkus med raz- redom 3 proti razredu 4 in 5. Višja je vrednost, večja je osutost (podoben opis razre- dov glej v poglavju o metodi dela). Tako imajo drevesa 3. razreda utesnjenosti večjo osutost vrha kot drevesa I. in 2. razreda. Razlika med srednjima vrednostima (OJo) znaša d = -2,55 in je značilna s tveganjem, ki je manjše od 5 OJo (t = 2,308, m = 24). Še večjo osutost vrha pa imajo drevesa, ki so v 4. in 5. razredu utesnjenosti. Tu je razlika v srednji vrednosti glede na 3. razred d = -7,44. Te razlike so značilne s tveganje, ki je manjše kot 1 OJo (t = 4,24, m = 17). Pri drugem preizkusu se je število stopinj prostosti zmanjšalo od 24 na 17, ker smo lahko v preizkus vključili samo 18 ploskev. Na 7 ploskvah ni bilo nobenega drevesa v 4. in 5. razredu utesnjenosti (to so dreves, ki imajo več kot 50 OJo oz. 75 OJo krošnje obdane s sosednjimi drevesi). Odvisnost stopnje osutosti od socialnega razreda (po Kraftu) in stopnje utesnjenosti smo preizkusili tudi s )(2 testom prek kontingenčnih tabel. V ta namen smo tvorili razrede osutosti od O - 200Jo, 21 - 400Jo 41 - 600Jo, 61 - 80% in 81 - lOOOJo. Vr~dnost ;<.2 za odvisnost stopnje osutosti in socialnega razreda dreves znaša 21, 7966** (m - 8); vrednost Pearsonovega koeficienta pa C = 0,163. Ta koeficient smo izračunali po obrazcu C= ;<.2 N +# Ker je tveganje manjše kot 1 OJo, lahko trdimo, da obstaja odvisnost med osutostjo in socialnimi razredi, v našem primeru pozitivna - osutost je večja v sovladajočem razredu (razred 3) kot v prvem in drugem. Podobno smo prek kontingenčnega testa preizkusili odvisnost med osutostjo vrha in utesnjenostjo krošnje. Tudi tu smo dobili pozitivno povezavo (;(2 = 43,064***, C = 0,2261); čim večja je utesnjenost, tem večja je osutost. Tabela 9: Osutost vrha in krošenj po socialnih razredih in utesnjenosti krošenj v OJo ~ -· °' C N ~ Ploskev Osutost vrha - Utesnjenost krošnje Osutost krošnje - Utesnjenost krošnje soc. razred. utesnjenost soc. razred. utesnjenost .... ::a::- OQ C N (1 + 2) 3 E (1 + 2) 3 (4 + 5) E (1 + 2) 3 E (1 + 2) 3 (4 + 5) E I 26,0 42,0 32,4 33,3 26,7 90,0 32,4 33,7 38,0 35,4 35,4 33,3 60,0 35,4 2 37,7 38,8 38,5 31,5 3'8,8 43,8 38,5 42,7 44,8 44,2 37,5 45,3 48,3 44,2 3 35,0 40,5 38,0 35,3 41,4 28,3 38,0 40,6 42,5 41,6 40,3 44,3 30,0 41,6, 4 34,5 50,3 43,7 32,1 54,1 90,0 43,7 38,2 46,0 42,7 37,5 45,0 90,0 42,7 5 29,5 31,8 31,0 30,9 30,7 31,7 31,0 38,2 39,7 39,2 38,5 27,1 43,3 39,2 6 25,8 31,6 29,0 25,4 29,6 36,0 29,9 32,3 34,7 33,6 32,1 35,8 35,8 33,6 7 34,4 32,5 33,4 34,4 32,5 33,0 33,4 43,3 40,7 41,9 43,8 40,7 40,5 41,9 8 30,0 35,5 32,4 29,4 37,8 - 32,4 38,2 40,5 39,2 37,8 41,7 - 39,2 9 23,2 29,I 26,8 24,4 29,1 21,7 26,8 23,3 35,6 34,3 35,6 34,4 30,5 34,3 ~ ~ -..:: !:) -. ::s ~ C,, :::i ~ -..:: :l l.., ~ 10 21, 1 33,8 24,5 20,9 20,0 50,0 24,5 28,0 33,8 29,5 24,4 26,1 43,8 29,5 II 23,6 26,2 25,1 23,9 26,9 20,0 25,1 27,1 28,1 27,7 26,7 29,1 25,0 27,7 12 22,3 23,0 22,7 21,7 23,6 22,5 22,7 28,8 30,0 29,5 27,5 30,0 37,5 29,5 13 18,9 23,4 21,2 19,2 23,2 25,0 21,2 26,7 28,2 27,4 25,8 29,1 30,0 27,4. 14 25,3 27,6 26,8 26,9 25,8 31,7 26,8 54,7 32,4 40,4 48,1 32,2 35,0 40,4 15 22,6 29,0 26,1 26,8 25,3 - 26,1 27,6 33,0 30,6 30,5 30,8 - 30,6 16 22,4 25,5 23,4 22,9 23,0 26,3 23,4 30,5 30,5 30,5 31,5 28,0 32,5 30,5 17 22,2 20,2 21,0 20,2 22,0 22,5 21,0 29,4 28,3 28,7 28,4 29,7 25,0 28,7 18 26,9 26,0 26,5 26,3 26,0 30,0 26,5 32,2 32,3 32,3 31, 1 33,0 40,0 ]Z,3 19 27,1 22,9 24,8 24,3 25,0 25,0 24,8 34,3 29,1 31,5 32,7 31,1 27,5 31,5 20 12,7 19,7 16,7 15,3 18,6 20,0 16,7 22,3 25,9 24,3 23,6 25,5 25,0 24,3 21 25,4 25,0 25,2 24,7 27,5 - 25,2 33,3 31,7 32,6 32,6 32,5 - 32,6 22 16,8 14,2 15,4 14,7 16,7 - 15,4 25,9 22,3 24,0 24,3 23,3 - 24,0 23 20,6 22,2 21,4 21,9 17,5 - 21,4 30,0 32,2 31, 1 31, 1 30,0 - 31,1" 24 18,0 18,7 18,5 15,9 25,0 - 18,5 26,5 26,1 26,2 23,6 32,5 ~ 26,2 25 18,8 17,6 18,1 17,9 i8,3 20,0 18, 1 27,3 25,5 26,3 26,3 25,8 30,0 26,3 x, = 26,6 x2 = 33,1 163 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Graf 1: Debelinski prirastek smreke v obdobju 1957-1987 glede na stopnjo osutosti krošenj (zgornji sloj 1, 2, 3; n = 823) ----111. faza:TEŠ -----IV.faza TEŠ o Odvisnost prirastka dreves in osutosti vrha krošenj znotraj posameznih period je podana z vrednostmi Spearmanovih korelacijskih koeficientov (r). Tabela 10: Odvisnost priraščanja smreke od osutosti vrha (zgornji sloj - l, 2, 3 in utesnjenost 1 in 2, n = 417), podana z vrednostmi Spearmanovih korela- . cijskih koeficientov (r). Perioda Debelinski Temelj nični o/o priraščanja prirastek prirastek temeljnice 1982-87 -0,1819*** -0,1369** -0,2056*** 1977-82 -0,2108*** -0,1553*** -0,2388*** 1972-77 -0,1808*** -0,1200** -0,2164*** 1967-72 -O 1454** , -0,0844* -0,1757*** 1962-67 NS NS -0,1032* 1957-62 NS NS NS Povezave med sedanjo osutostjo vrha krošenj in priraščanjem so značilne celo do dvajset let nazaj (tabela 10). Izgubijo se v peti in šesti periodi, kar je razumljivo, saj je bilo onesnaženje ozračja v tem času neznatno. Korelacije so sicer izredno šibke, še posebno pri debelinskem prirastku, malo boljše pa pri temeljničnem prirastku in od- stotku prirastka temeljnice. Negativne vrednosti korelacijskih koeficientov opozar- jajo, da se prirastki zmanjšujejo z večjo osutostjo vrha krošenj. 164 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 4. 7.2 Osutost vrha krošenj glede na njihovo velikost V analizi smo ugotovili odvisnost osutosti vrha od velikosti krošnje. Velikost kro- šnje smo ocenjevali od 1 do 5 (KOTAR, 1980). Odvisnost smo preizkusili s 7--2 te- stom. Vrednost)(2 = 46,7983***, C = 0,238 Večje je število dreves z velikimi krošnjami in majhno osutostjo vrhov kot bi moralo biti, če bi se ta dva znaka porazdeljevala neodvisno. To bi lahko tolmačili tudi tako, da so drevesa z večjo krošnjo bolj odporna kot pa drevesa z manjšo krošnjo oziro- ma je osutost vrhov pri velikokrošnjatih drevesih manjša. 4. 7.3 Poškodovanost sestoja glede na zastrtost V analizi smo proučili vpliv zastrtosti sestoja na osutost krošnje. Izrazili smo jo zli- nearno regresijsko enačbo Y' = a + bx, kjer pomeni Y' = stopnja osutosti v % x = stopnja zastrtosti, ki se giblje v intervalu od O do 1 Prilagojena regresijska premica se glasi: Y' = 46,21 - 27,38 x (r = -0,43*) Povezava je negativna, kar pomeni, da je stopnja osutosti vrhov tem večja, čim manjša je zastrtost. če povežemo zakonitosti iz obeh podpoglavij, ugotovimo, da je stopnja osutosti vrhov manjša pri drevesih z močnejšo krošnjo in večjo zastrtostjo Iz tega izhaja pomemben gojitveni napotek: Redči intenzivno v mladosti, da čimprej oblikuješ drevesa z močno krošnjo. Ko imajo drevesa krošnjo izoblikovano, pa čim manj prekinjaj sklep sestoja. 4. 7.4 Priraščanje dreves zgornjega sloja glede na osutost vrha krošenj 4. 7.4.1 Trendi debelinskega prirastka v zadnjih 30. letih Krošnja in še posebno njen fiziološko najaktivnejši del - vrh - sta d~javnika, ki najmočneje vplivata na priraščanje. Tu se odvija proces fotosinteze, kjer nastajajo organske snovi, ki so potrebne za izgradnjo lesa. 165 Kolar, l: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Da bi natančneje spoznali rastne trende v analiziranih periodah, smo z analizo va- riance.dodatno razčlenili razlike v debelinskem prirastku dreves; ki so danes v različ­ nih stopnjah poškodovanosti. Zaradi primerljivosti smo naše ocene združili v razšir- jene stopnje poškodovanosti, ki se uporabljajo pri inventurah zdravstvenega stanja_ gozdov pri nas (ŠOLAR, 1986) in v Evropi (sprejeto v Freiburgu, 1986). Ker v anali- ziranih sestojih dejansko ni bilo dreves z osutostjo krošenj do 10 % (samo 0,4 % ), smo oblikovali samo tri stopnje osutosti. V analizi je tokrat uporabljena osutost celotne krošnje zaradi porazdelitve dreves po stopnjah poškodovanosti. Tabela 11: Primerjava srednjih vrednosti debelinskih prirastkov dreves (zgornji sloj 1, 2, 3, n = 823) po stopnjah poškodovanosti (F-test) in proizvodnja električne energije po periodah. Obdobje F-test Povprečna proizv. Vključevanje GWh/leto novih faz 1982-87 17,13*** 3.442 1977-82 13 45*** ' 3.305 1977 - IV. faza 1972-77 11,80*** 2.282 1972 - III. faza 1967-72 6,11 ** 1.034 1962-67 4 64** ' 854 1957-62 1 62NS ' 517 1956 - I. in II. faza 1952-57 127 1 Značilna razlika v debelinskem prirastku dreves, ki so danes v različnih stopnjah poškodovanosti (nepoškodovanih dreves ni več niti za primerjavo), se je pojavi- la že v obdobju 1962-67 (F = 4,64**), od takrat naprej pa se stalno povečuje (F = 17, 13***). Trend upadanja debelinskega prirastka po stopnjah osutosti posta- ne že v obdobju 1972-77 zelo izrazit. Po stagnaciji v obdobju 1957-67 se pojavi že v naslednjem obdobju močnejši pa- dec debelinskega prirastka dreves vseh stopenj osutosti (1, 2, 3), torej že pri starosti sestojev 45-65 let. Temu padcu sledi v obdobju 1972-77 rahla poživitev prirašča­ nja v prvi stopnji osutosti, v drugi se pojavi stagnacija, v tretji pa najobčutnejši pa- dec prirastka. Primerjava debelinskega prirastka zadnjega petletja z obdobjem pred 20-25 leti kaže, da je le-ta upadel na 80,2 % v prvi stopnji, v drugi na 74,3 o/o, v tretji pa kar na 50,8 %. Upadanje prirastka s starostjo je sicer normalen pojav, ven- dar občutne razlike v rastnih trendih med različnimi stopnjami poškodovanosti dre- ves nakazujejo, da se je fiziološka slabitev pojavila že mnogo prej (10-20 let), pre- den so se pojavili zunanji znaki pešanja vitalnosti dreves. Ko primerjamo prirastne trende v obravnavanem obdobju, ugotovimo, da obstaja zveza med upadanjem de- 166 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 belinskega prirastka po periodah in povečanjem proizvodnje električne energije v enakih petletnih periodah. Pomemben dejavnik je leto, v katerem so se v proizvod- njo električne energije 'vključevale nanovo zgrajene faze termoelektrarne Šoštanj. Vključitev III. in IV. faze TEŠ sovpada z največjim padcem prirastka dreves, ki da- nes kažejo največjo stopnjo poškodovanosti. 4. 7.4.2 Odvisnost temeljničnega prirastka dreves zgornjega sloja od velikosti krošnje Vrsta raziskovalcev, kot so Toma in drugi (ASSMANN, 1961), ugotavlja, da je pri- rastek dreves v tesnejši povezavi s plaščem (površino) krošnje kot z njenim volum- nom. To odvisnost smo preizkusili tudi v naši raziskavi. Dobljeni rezultati kažejo (graf 2) ravno nasprotno. V splošnem je odvisnost prirastka od velikosti krošnje ze- lo tesna, vendar pa je bistveno večja glede na volumen (R = 0,8803), kot glede na plašč krošnje (R = 0,7187). Torej lahko sklepamo, da je volumen krošnje mnogo boljši kazalnik odvisnosti prirastka temeljnice, zato bomo v nadaljnjih analizah upoštevali samo tega. Graf 2: Temeljnični prirastek dreves zgornjega sloja v odvisnosti od plašča krošnje (1) in volumna krošnje (2), n = 823 50 45 48 (1) 35 30 (2) 25 20 15 10 s 0 0 25 58 75 188 125 150 175 280 225 25121 pk, vk ig = letni temeljnični prirastek dreves zadnje rastne periode Pk = plašč krošnje v m3 vk = volumen krošnje v m3 (1) Plašč krošnje ig = a + bpk a = 1,2967 b = 0,1518 R = 0,7187 (2) Volumen krošnje v2 . k Ig - ------.. - a + bvk + cv2 a = 2,8036 b = 3,7540 C = 0,01924 R = 0,8803 167 Kolar, /: Umiranje smreke v ~ozdovih Šaleške doline če hočemo ugotavljati vpliv osutosti krošenj oz. njihove poškodovanosti na (te- meljnični) prirastek dreves, moramo torej nujno upoštevati velikost krošnje - v na- šem primeru volumen krošenj, posredno pa tudi socialni razred dreves, ker so v ana- lizi vključena samo drevesa zgornjega sloja (1, 2, 3 po Kraftu). 4. 7.2.1 Vpliv osutosti zgornjega dela krošnje (vrha), ob upoštevanju volumna krošnje Odvisnost temeljničnega prirastka glede na različno osutost vrha krošenj in volum- na krošenj podaja spekter krivulj, ki so izpeljane iz osnovne Prodanove funkcije (CEDILNIK, 83). Zaradi boljše ponazoritve podajamo - odvisnost temeljničnega prirastka od osutosti vrha krošenj ob upoštevanju razli- čnih razredov volumna krošenj (Graf 3), - odvisnost temeljničnega prirastka od volumna krošenj ob upoštevanju različnih stopenj osutosti (Graf 4). Prilagojena enačba ima naslednjo obliko: i _ [vk (IOO-ov)/100] 2 g - a + b [vk (100-ov)/100] + c [vk (100-Ov)/100] 2 Koeficienti enačbe in kakovost prilagoditve so naslednji: a = 6,5614, b = 2,4950, c = 0,0215, R = 0,8942 Oznake spremenljivk pomenijo 1g - letni temeljnični prirastek dreves zadnje rastne periode (1928-87) v cm2 vk volumen krošnje v m3 ov. = osutost vrha v o/o če v gornjo regresijsko enačbo vstavimo vrednosti teh parametrov, volumen kro- šnje (Vk) in osutost krošnje (Ov) pa variiramo volumen krošenj v razponu od 25-250 m 3 (v tem intervalu je 81,4 % vseh vrednosti) osutost vrha pa od 10-90 o/o (v tem intervalu je 99,0 % vseh dreves), dobimo spekter krivulj pri danih spremen- ljivkah. Odvisnosti so prikazane v grafih 3 in 4. Kot je razvidno iz grafikonov (Graf 3), se temeljnični prirastek dreves zmanjšuje s povečevanjem osutosti (vrha) krošenj. Zmanjševanje je sprva počasnejše, pri večjih osutostih (nad 60%) - razen pri najmanjših krošnjah (pod 100 m3) - pa vse večje. Tako se pri velikih krošnjah (250 m3) prirastek od 10 % do 90 % osutosti zmanjša "le" na 24,8 %, pri manjših krošnjah pa celo na 10,3 %. Z naraščanjem volumna krošenj se temeljnični prirastek vseh stopenj osutosti pove- čuje (Graf 4). Vendar pa je to povečevanje (glede na volumen krošnje 50 m-1) pri naj- 168 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 manjši osutosti vrha krošenj (l0o/o) precej manjše - 2,45-kratno - kot pri največji osutosti 90%, kjer je povečanje 5,93-kratno. Do podobne ugotovitve je prišel tudi Kramer (KRAMER, 1987), vendar temeljijo njegove ugotovitve na zarasti sestojev, ne pa na velikosti krošenj posameznih dreves. Drevesa z veliko krošnjo priraščajo torej na enoto volumna krošnje manj kot pa drevesa z majhnih volumnom, kar pa je že znana zakonitost. Te ugotovitve nas dodatno opozarjajo, da moramo pri vseh prirastoslovnih anali- zah, ki proučujejo učinke onesnaževanja na posamezna drevesa, upoštevati poleg osutosti krošenj tudi njihovo velikost. 4. 7.4.2.2 Vpliv osutosti celotne krošnje ob upoštevanju njenega volumna U~otovili smo že (pogl. 4. 7), da je povezanost osutosti vrha krošnje in osutosti ce- lotne krošnje zelo tesna (r = 0,920***) ter da je osutost vrha v poprečju manjša kot osutost celotne krošnje (pogl. 4. 7 .1). Vendar pa menimo, da je osutost vrha kroš~ nje realnejši kazalnik "čistih" vplivov onesnaženega ozračja. Graf 5: Odvisnost temeljničnega prirastka dreves zgornjega sloja (Kraft 1, 2, 3; n = 823) glede na skupno osutost krošenj, pri različnih razredih velikosti krošenj. ig vk 58 45 48 35 250 38 200 25 150 28 15 100 18 50 5 e e IB 28 38 48 58 08 78 88 SB ok 169 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Graf 6: Odvisnost temeljničnega prirastka dreves zgornjega sloja (Kraft l, 2, 3; n = 823) glede na velikost krošenj, pri različnih stopnjah osutosti krošenj. 50 .... 45 40 35 10 20 30 30 40 25 50 60 20 15 18 5 0 ·0 25 50 75 100 125 !58 175 208 225 258 vk Zaradi primerjav z raziskovalci, ki v svojih analizah obravnavajo osutost celotne krošnje (npr.: KRAMER 1987), podajamo te odvisnosti tudi mi. i _ [vk (100-ok)/100) 2 g - a + b [vk (IOO-ok)/100] + c [vk (100-ok)/100] 2 Koeficienti enačbe in kakovosti prilagoditve so naslednji: a = -9,90535, b = 3,02336, c = 0,0158004, R = 0,8868*** Oznake spremenljivk pomenijo 1g - letni temeljnični prirastek dreves zadnje rastne periode (1982-87) v cm2 Vk - volumen krošnje v m 3 Ok - osutost celotne krošnje v o/o 4. 7.4.3 Temeljnični prirastek sestojev glede na njihovo poškodovanost Tudi med temeljničnim prirastkom sestojev v zadnji periodi (1982-1987) in poško- dovanostjo sestojev obstaja odvisnost. Ta odvisnost je linearna in je podana z na- slednjo enačbo: 170 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 ig = 0,92287 - 0,01097 o.v. (r = 0,74***) o. v. = poprečna poškodovanost sestoja na osnovi osutosti vrha krošenj če zamenjamo srednjo vrednost poškodovanosti sestoja na osnovi osutosti vrha krošenj s srednjo vrednostjo osutosti celotne krošnje, pa velja naslednja enačba: ig = 0,99994 - O, 11154 o.k. (r = 0,65**) o.k. = poprečna poškodovanost sestoja na osnovi osutosti celotne krošnje. Gornji korelacijski koeficieti veljajo za odvisnost med srednjimi vrednostmi za osu- tost na ploskvi ter temeljničnim prirastkom. če računamo z vrednostmi za posamez- no drevo, pa pos~~<=Jo te odvi~nosti ~nogo bolj ohlapne (glej poglavje 4. 7.4). 4.8 Vpliv reliefa in mezoklimatskih razmer ter matične podlage na poškodovanost sestojev in ostale sestojne kazalce Že pri opisu gozdov raziskovalnega območja smo ugotovili, da so sestoji na tonalitu izpostavljeni direktnemu vplivu imisij termoelektrarne v Šoštanju. Visoki vrhovi in strma pobočja, pretežno na južnih legah, povzročajo močne pobočne vetrove, ki premeščajo zračne gmote pod inverzijsko plastjo. Značilnost tonalitnega območja so tudi predeli poškodovanosti sestojev do III. stopnje. Ker kompleks gozdov na andezitnem tufu zavzema povsem drugačen položaj glede na reliefne in mezoklimatske razmere, smo v tej analizi preizkusili, kako se te razlike zrcalijo v priraščanju sestojev. 4.8.1 Vpliv nadmorske višine 4.8. l. t Nadmorska višina in poškodovanost sestojev Na osnovi primerjav sestojnih srednjih vrednosti smo z analizo variance ugotovili, da se osutost vrha krošnje značilno razlikuje po nadmorskih višinah. Najmanjše osutosti imajo sestoji do 600 m n.v., in sicer 21,20fo, med 601 in 900 m n.v. se osu- tost poveča na 29,70/o, nad 900 m n.v. pa je to povečanje na 30,60/o neznačilno (ta- bela št. 12). 4.8.2. l Nadmorska višina in temeljnica ter temeljnični prirastek sestojev Temeljnica sestojev se po nadmorskih višinah značilno he razlikuje (F = l ,96N5). Drugačno sliko pa kažejo temeljnični prirastki zadnje in predzadnje periode, ki so 171 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Sa/e!ke doline značilno različni. Tako značilne razlike v priraščanju obstajajo (podobno kot pri poškodovanosti sestojev) le med nadmorsko višino do 600 min nad 600 m (tabela št. 13). Iz tega lahko zaključimo, da je v nižjih legah priraščanje boljše predvsem zaradi manjše poškodovanosti sestojev v teh legah, saj razlike med rastiščnimi indeksi, sta- rostjo sestojev in zastrtostjo po nadmorskih višinah niso zn~čilne. Tabela 12: Stanje sestojev po nadmorskih višinah Nadmorska višina t-test Parametri do 600 601-900 nad 900 Število ploskev 10 9 6 Osutost vrha (%) 21,2 29,7 30,6 7,42** Osutost krošnje (o/o) 28,7 35,3 36,8 6,25** Temeljnica (m2/ha) 32,96 35,80 37,43 l,96NS Tem. prir. (m2/ha/l) l. perioda: 1982-87 0,6908 0,5729 0,6225 3,75* 2. perioda: 1977-82 0,7820 0,6304 0,6861 6,01 ** 3. perioda: 1972-77 0,8058 0,7489 0,7607 0,51 NS Rastiščni indeks 19, 1 17,2 17,3 0,72NS Starost 85 86 82 0,21 NS Zgornja višina 28,9 26,5 26,0 2,35NS Zastrtost v % 0,74 0,74 0,66 l,27NS Tabela 13: Stanje sestojev glede na matično podl~go (tonalit - tuf) Matična podlaga t-test Parametri tonalit tuf število ploskev 15 10 Osutost vrha (4) 30, 1 21, 1 3,99*** Osutost krošnje (o/o) 35,8 27,5 3,44** Temeljnica (m2/ha) 37,46 38,14 -o,79NS Tem. prir. (m2/ha/l) l. perioda: 1982-87 0,5884 0,6774 -2,94** 2. perioda: 1977-82 0,6563 0,776 -2,96** 3. perioda: 1972-77 0,7558 0,8025 -0,9tNS Rastiščni indeks 16,7 19,9 -2,27* Starost (let) 85 84 0 lJNS ' Zastrtost (%) 0,68 0,78 -2,18* 1 1 172 Zbornik gozdarstva in lesarstva. 34 Iz tabele št. 14 je razvidno, da je osutost krošpenj (vrha in celotne krošnje) na tona- litu značilno večja kot na tufu. Relativno je razlika v osutosti vrhov krošenj na tona- litu 1,43-krat večja kot na andezitnem tufu. Značilne razlike nastopajo tudi v temeljničnem prirastu zadnjih dveh period; le-ta je večja na tonalitu. Zanimivo pa je, da prirastek 3. periode ni značilno različen, kar pomeni, da se je upadanje prirastka na tonalitu pojavilo po letu 1977. To leto pa je pričela obratovati IV. faza termoelektrarne Šoštanj. Ker v starosti sestojev ni razlik (manjša razlika obstaja le pri rastiščnem indeksu), lahko domnevamo, da je vzrok padcu prirastka poslabšano zdravstveno stanje, sestojev zaradi povečanja imisij s pričetkom obrato- vanja IV. faze TEŠ. 4.8.3 Stanje sestojev glede na sončno in senčno lego Vse obravnavane sestoje smo po ploskvah opredelili na sončno lego, kamor spadajo sestoji južnih ekspozicij, in senčno lego, kamor smo uvrstili sestoje severnih ekspo- z1c1J. Glede na različne sestojne parametre lahko s presenečenjem ugotovimo, da so razli- ke v priraščanju med legama (sončna - senčna) neznačilne v vseh treh periodah. Ob neznačilnih ostalih parametrih (osutosti krošenj, temeljnici, starosti sestojev, rastiš- čnem indeksu in zastrtosti) je to tudi razumljivo (tabela št. 15). Tabela 14: Stanje sestojev glede na lego (sončna - senčna) Lega t-test Parametri sončna senčna število ploskev 15 10 Osutost vrha (O/o) 27,9 23,4 l ,25NS Osutost krošnje (%) 33,9 31,6 0,97NS Temeljnica (m2/ha) 35,55 34,30 0,63NS Tem. prir. (m2/ha) 1. perioda: 1982-87 0,6173 0,6540 0,86NS 2. perioda: 1977-82 0,7024 0,7074 0,11NS 3. perioda: 1972-77 0,8073 0,7253 l ,65NS Rastiščni indeks 17,0 19,5 1,72NS Starost (let) 85 85 0,Q3NS Zastrtost (O/o) 0,69 0,76 1,51 NS ·, 173 Kolar, l: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline 4.9 Uspešnost ocenjevanja poškodovanosti sestojev Leta 1987 smo izvedli ocenjevanje stopnje ožiga v analiziranem območju in obliko- vali predele poškodovanosti, ki smo jih v sedanji analizi označili s substratumi, zato imamo možnost, da takratno oceno stopnje ožiga, ki smo jo ocenili na celih sestojih (oddelkih), sedaj primerjamo s sedanjo oceno osutosti vrha ali krošenj, ki smo jo dobili z ocenitvijo posameznih dreves na vzorčnih ploskvah. Preizkusiti moramo, ali obstajajo razlike med substratumi znotraj istega stratuma ter med istimi substra- tumi obeh stratumov. Srednje vrednosti posameznih kazalnikov razvoja sestoja so podane v tabeli št. 15. Tabela 15: Osutost Osutost Letni tem. Letni deb. Temeljnica vrha krošnje prir/ha pnr. m2/ha mm/1 A1 24,57 31,47 0,6022 3,0 32,799 A2 29,41 36,02 0,4267 2,2 30,422 A3 36,84 41,00 0,3651 2,2 24,111 B1 19,30 27,46 0,5758 3,5 27,933 B2 22,39 29,42 0,6051 3,2 31,467 Iz tabele je razvidno, da obseg ožiga lepo sovpada s stopnjo osutosti vrha in s stopnjo osutosti krošnje. Tisti predel, ki smo ga označili s stopnjo III (substratum A3), ima tudi sedaj največjo stopnjo osutosti. Stratum B oziroma oba njegova substratuma imata manjšo stopnjo osutosti kot podstratuma A 1 in A2• Vendar pa v temeljničnem prirastku razlike znotraj istega substratuma obeh stratumov praktično izginejo, po- sebno še, če upoštevamo višino temeljnice, od katere je temeljnični prirastek močno odvisen. Temeljnica prirastka A1 B1 - Temeljnica A1 B1 - Temeljnica prirastka A2 - B2 - Temeljnica A2 - B2 - 0,6022 - 0,5758 32,799 - 27,933 0,4267 - 0,6051 30,422 - 31,467 - - - 0,0264 4,866 -0,1784 -1,045 Predznak razlike prirastkov sovpada s predznakom razlike temeljnic, zato bi se te razlike izničile, če bi imela sestoja substratuma A1 in 8 1 enako temeljnico. Obstaja- jo pa razlike med A2 in B2 ter še posebej med substratumi A 1, A2 in A3. Med sub- stratumi B1 in 8 2 pa je razlika nasprotna od pričakovane, in to zopet zaradi veliko večje temeljnice v substratumu B2• Ta je višja kar za 12,6 O/o, medtem ko je prirastek višji samo za 5,2 O/o. 174 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Na osnovi podatkov in izračunov lahko trdimo, da daje hitro ocenjevanje stopnjo ožiga celih sestojev (oddelkov) zadovoljiv približek kasnejše stopnje osutosti vrhov in krošenj. Seveda je to "makroocenjevanje" obremenjeno s precejšnjo napako; je pa enostavno, hitro in poceni. Njegova glavna slabost je, da ne moremo izračunati napake, kar pa je razmeroma enostavno, če ocenjujemo osutost krošenj in vrhov na osnovi vzorčnih ploskev, kjer izračunamo srednjo vrednost na osnovi ocen posa- meznih dreves. Kot vidimo, izhajajo razlike med dvema matičnima substratuma, ki smo jih ugotovili v prejšnjem poglavju, predvsem iz ploskev, ki spadajo v substra- tum A3. Adekvatnega substratuma v stratumu B ni, ker ni gozdov, ki bi imeli stop- njo ožiga III. Kot je razvidno iz stopnje osutosti vrhov in krošenj, v tem stratumu (B) tudi danes ni sestojev z visokim odstotkom osutih vrhov ali krošenj. Dejansko z vzorcem nismo nikjer našli sestojev, ki bi imeli III. stopnjo osutosti, kjer poškodo- vanost krošenj presega 60%. V tem smislu sedanje vzorčenje ni potrdilo substratu- ma A 3, ki je bil postavljen na osnovi makroocene v letu 1987, vendar pa je v vzorcih tega podstratuma najvišja stopnja osutosti. Zato bi lahko sklepali, da smo z ma- krooceno najbolj poškodovane sestoje glede na sedanje stanje ocenili kot premočno poškodovane. Izboljšano stanje pa ni pooledica takratne previsoke ocene, niti niso drevesa izboljšala svoje krošnje. Vzrok izboljšanja stanja je posek najbolj poškodo- vanih dreves (ki so imela krošnje osute nad 75 %) pred pričetkom terenskih del na raziskovalnem območju. Pregled osutosti ter ostalih pomembnejših parametrov analiziranih sestojev je pri- kazan v tabelah 16, 17, 18 in 19. Poleg srednjih vrednosti so podani še koeficienti variacije (KV %) ter razmaki zaupanja v absolutnih vrednostih in v odstotkih. 4.10 Zmanjšanje letne proizvodnje lesa zaradi zmanjšanega priraščanja sestojev Izhajamo iz odnosa med prirastkom (temeljničnim) v predpredzadnji periodi in pri- rastkom v zadnji periodi (glej tabelo št. 3: Temeljnični prirastek (m2/ha) dreves se- danjega sestoja in posekanih dreves po periodah). Ugotovili smo, da bi moralo biti to zm_anjšanje namesto od 100 % samo od 100 % na 87 ,5 o/o. če vzamemo osnovo 81 ,4 % kot 100, potem predstavlja razliko (87,5 - 81,4 = 6, 1) 6, l v tej novi periodi 7,5 %. To pomeni, da bi imeli obravnavani sestoji v prihodnjih 10 letih zaradi onesnaževanja gozdov 7,5 % manjši prirastek (1989-1998), za naslednje obdobje pa se ta padec zopet nekoliko zniža. To velja v poprečju za celo analizirano območ­ je. če pa računamo po stratumih, je zmanjšanje zaradi onesnaženja v sestojih, ki imajo matično podlago andenzitni tuf (stratum B), neznatno (l %). V gozdovih, ki rastejo na območju, ki ima matično osnovo tonalit, pa je zmanjšanje prirastka celo 13,5% (87,5% - 77,2%). Seveda ti odstotki predstavljajo najmanjše zmanjšanje lesne proizvodnje. če z navedenimi odstotki pomnožimo tablični tekoči volumenski prirastek na ustreznem rastišču (SI) in pri dani starosti, dobimo zmanjšan prirastek, izražen v m3/ha/leto (ker je % tem. prir. v tesni korelac. povezavi z volum. prir.). 175 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Tabela 16: Pregled uspešnosti ocenjevanja parametrov sestojev na vseh substratumih raziskovalnega območja. n Parameter Srednje Koef. Razmak zaupanja Razmak vrednosti variacije zaupanja KV o/o vO/o 25 Starost 84,6 14,5 79,5 - 89,7 + 6,0 1 10 86,9 14,4 77,6 - 96,2 + 10,7 2 10 23,5 17 ,3 73,2 - 93,8 + 12,4 3 5 82,2 7,6 74,5 - 89,9 + 9,4 25 Lesna zaloga 443,9 23,6 400,1 - 486,7 + 9,8 1 10 440,9 23,9 365,5 - 516,3 + 17,l 2 10 493,2 18,4 428,3 - 558, 1 + 13,2 3 5 348,8 20,3 260,8 - 436,8 + 25,2 , 25 Rastiščni indeks 18,0 20,6 16,5 - 19,5 + 8,5 1 10 17,7 21,3 15,0- 20,4 + 15,3 2 10 19,3 20,7 16,4- 22,2 + 14,8 3 5 16,0 13,3 13,4 - 18,6 + 16,4 25 Temeljnica 37,7 19,3 34,7- 40,7 + 8,0 sestoja - G 1 10 37,6 21,3 31,9- 43,4 + 15,2 2 10 40,3 15,0 360,0- 44,6 + 10,8 3 5 32,7 19,8 24,7 - 40,8 + 24,6 25 G dejanska: 1,07 19,6 0,98- 1, 16 + 8,4 G tablični 1 10 1,06 21 ,7 0,98- 1,23 ± 16,0 2 10 1, 12 16, 1 0,99- 1,22 + 11,6 3 5 0,98 23,5 0,69- 1,27 + 29,0 25 Temelj nični 63,2 16,5 56,9- 67,5 + 6,8 prirastek - ig. 1 10 69,0 9,7 65,2- 73,8 + 6,9 2 10 63,3 13,3 57,3 - 69,4 + 9,5 3 5 51,3 22,4 37,0- 65,6 + 17,8 2 ig. dejanski: 81,5 18,4 75,3 - 87,7 + 7,6 ig. tablični 1 81 ,3 21 ,9 71,0- 97,5 ± 15,7 2 82,2 16,8 72,3 - 92,0 + 12,0 3 71,8 11,9 63,8- 85,8 + 14,7 Osutost vrha 26,5 26,6 23,6- 29,4 + 11,0 1 22,l 17,4 19.3 - 24,8 ± 12,4 2 25,9 19,5 22,3 - 29,4 + 13,9 3 36,7 13,9 30,4- 43, 1 + 17,4 Osutost krošnje 33,0 18,4 30,5 - 35,5 ± 7,6 1 29,6 15,6 26,3 - 32,9 ± 11,2 2 32,6 15,6 28,9- 36,2 + 11,2 3 40,6 8,5 36,4- 44,9 + l0,5 - 176 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Tabela 17: Pregled uspešnosti ocenjevanja parametrov sestojev v stratumu A - na tonalitu n Parameter Srednje Koef. Razmak zaupanja Razmak vrednosti variacije zaupanja KV OJo v% A 15 Starost 84,9 13,8 78,4- 91,3 + 7,6 A1 5 84,6 15,4 68,4 - 100,8 + 19,1 A2 5 87,8 18,0 68,1 - 107,5 ± 22,4 A3 5 82,2 7,6 74,5- 89,9 ± 9,4 A 15 Lesna zaloga 419,8 23,9 364, 1 - 475,5 ± 13,3 A1 5 465,8 28,4 301,5 - 630,1 ± 35,3 A2 5 444,8 12,5 375,6 - 514,0 ± 15,5 A3 5 348,8 20,3 260,8 - 436,8 ± 25,2 A 15 Rastiščni indeks 16,7 18,5 15,0 - 18,5 ± 10,3 A1 5 16,6 20,2 12,4- 20,8 ± 25,2 A2 5 17,6 22,9 17,6- 22,6 ± 28,5 A3 5 16,0 13,3 13,4 - 18,6 ± 16,4 A 15 Temeljnica 37,5 20,4 33,2 - 41,7 + 11,3 sestoja - G A1 5 41,5 22,7 29,8- 53,2 ± 28,1 A2 5 38,1 12,8 32,1 - 44,2 ± 15,9 A3 5 32,7 19,8 24,7- 40,8 ± 24,6 A 15 G dejanska: 1,09 20,1 0,97- 1,21 / 11,0 G tablični A1 5 1,21 18,8 0,93 - 1,49 ± 23,1 A2 5 1,07 16,0 0,86- 1,29 ± 20,1 A3 5 0,78 23,6 0,70- 1,27 + 29,1 A 15 Temelj nični 58,8 18,6 52,8 - 64,9 ± 10,3 prirastek - ig. At 5 68,6 13, 1 57,4- 79,8 ± 16,3 A2 5 56,6 6,6 52,7 - 60,6 ± 7,0 A3 5 51,3 22,4 37, - 65,6 ± 27,6 A 15 ig. dejanski: 77,4 11, 1 72,6- 82, 1 ± 6,2 ig. tablični A1 5 79,2 13,4 66,0- 92,3 ± 16,6 A2 5 78,2 9,4 69,0- 87,3 ± 11,7 A3 5 74,8 11,9 63,8- 85,8 ± 14,7 A 15 Osutost vrha 30,1 21, 1 26,6- 33,6 ± 11,7 A1 5 24,4 9,7 21,5 - 27,3 + 12,0 A2 5 29,2 12,8 24,6- 33,9 ± 15,9 A3 5 36,7 13,9 30,4- 43,l ± 17,3 A 15 Osutost krošnje 35,8 16,4 32,6- 39,1 ± 9,1 A1 5 31, 1 17,2 24,5 - 37,8 + 21,3 A2 5 35,7 13,7 29,6- 41,8 ± 17,0 A3 5 40,6 8,4 36,8- 44,9 ± 10,5 177 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih .~ale.fke doline Tabela 18: Pregled uspešnosti ocenjevanja parametrov sestojev v stratumu B-na tufu n Parameter Srednje Koef. Razmak zaupanja Razmak vrednosti variacije zaupanja KVOJ'o v OJo .,. B 10 Starost 84,2 16,4 74,3- 94,l + 12,2 B1 5 89,2 15,7 71 ,9 - )06,5 + 19,5 B2 5 89,2 15,7 7191 - 106,5 + 19,5 B 10 Lesna zaloga 478,8 22,2 402,9 - 554,7 + 15,9 B1 5 416,0 18,5 320,5 - 511,5 + 23,0 B2 5 541,6 l 8, 1 420,1 - 663,1 ± 22,4 B 10 Rastiščni indeks 19,9 19,3 17,2 - 22,6 + 13,8 B1 5 18,8 22,4 13,6 - 24,0 + 27,8 B2 5 21,0 16,9 16,6- 25,4 + 20,9 B 10 Temeljnica 38,1 18,6 33,1 - 43,2 + 13,3 sestoja - G B1 5 33,8 12,8 28,4- 39,1 ± 15,9 B2 5 42,5 16, l 34,0- 51,0 + 20,l B 10 G dejanska: J,04 19,4 0,89- l, 18 ± 13,9 G tablični B1 5 0,91 11,2 0,78- l,04 + 13,7 B2 5 l, 17 16,8 0,93 - 1,41 ± 20,5 A 15 Temelj nični 69,7 7,2 66,l - 73,3 + 5, l prirastek - ig. B1 5 69,5 6,2 64,l - 74,8 + 7,7 B2 5 70,0 8,8 62,4- 77,7 ± 10,9 B 10 ig. dejanski: 87,7 23,2 73,2 - 102,3 + 16,6 ig. tablični B1 89,4 27,2 59,2 - 119,5 + 33,8 B2 86,l 21,3 63,3 - 108,9 + 26,5 A 15 Osutost vrha 21, l 18,2 18,4- 23,8 ± 13,0 81 5 19,7 18,9 15,l - 24,4 + 23,5 B2 5 22,5 16,9 17,8 - 27,2 + 21,l 8 10 Osutost krošnje 28,8 11,5 26,4- 31, 1 ± 8,2 Br 5 28,0 12,9 23,5 - 32,6 + 16,3 82 5 29,5 10,8 25,5 - 33,4 ± 13,4 178 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Tabela 19: Vrednosti kazalnikov v ploskvah Oddaljen Kraj Gospodarska Odd. Geološka Položaj Zastr- od TEŠ enota tost m Zavodnje Bele vode 100 III 1 Tonalit 720 srednje JV 20° 0,70 6750 pobočje Zavodnje Bele vode 80 III 3 Tonalit 770 srednje sv 29° 0,80 8000 pobočje Slanica Bele vode 56 III 3 Tonalit 790 zgornje JZ 32° 0,55 8650 pobočje Kriva breza Bele vode 59 III 4 Tonalit 955 srednje JZ 33° 0,55 9800 pobočje Sentvid Bele vode 57 III s Tonalit 920 srednje J 29° 0,55 9150 pobočje Ravne Bele vode I IO II 6 Tonalit 606 spodnje JZ 19° 0,80 6425 pobočje Zavodnje Bele vode 97 II 7 Tonalit 645 planota JV 12° 0,70 6250 Sentvid Bele vode 45 II 8 Tonalit 1130 zgornje sv 33° 0,55 10200 pobočje Kloše Bele vode SI II 9 Tonalit 725 spodnje JZ 34° 0,75 9250 pobočje Zavodnje Bele vode 95 II 10 Tonalit 6IO srednje JZ 25° 0,75 5950 pobočje IKramarca Bele vode 80 1 II Tonalit l010 zgornje JZ 32° 0,75 11800 pobočje Ravne Bele vode 117 1 13 Tonalit 540 srednje J 31° 0,55 5250 pobočje Ravne Bele vode 118 1 13 Tonalit 530 spodnje J 26° 0,75 5525 pobočje Bele vode Bele vode 79 I 14 Tonalit 1105 zgornje JZ 29° 0,65 11425 pobočje J(Ioše Bele vode so 1 15 Tonalit 825 vznožje J 33° 0,90 9875 srednje -·· !Lokovica Soštanj 209 II 16 Tuf 445 pobočje sv 12° 0,80 2625 Lokovica Šoštanj 204 II 17 Tuf 3IO spodnje sv 15° 0,85 2150 po~očje Lokovica Šoštanj 218 II 18 Tuf 320 vznožje sv 28° 0,75 2375 Zaloka Bele vode 92 II 19 Tuf 945 srednje s 27° 0,90 10750 pobočje Florjan Šoštanj 20 II 20 Tuf 520 srednje z 39° 0,85 5425 pobočje Gorenje Šoštanj 179 I 21 Tuf 340 vznožje v 14° 0,75 4950 Skorno Šoštanj 8 1 22 Tuf 400 spodnje sv 26° 0,65 3375 pobočje Lokovica Šoštanj 213 1 23 Tuf 390 vznožje JV 19° 0,65 875 Bele vode Bele vode 28 I 24 Tuf 680 srednje sv 35° 0,80 7250 pobočje Podkraj Velenje 34 I 25 Tuf 440 vznožje SZ 27° 0,75 2900 Bele vode Bele vode 1 26 Tuf 90 srednje SZ 38° 0,40 10125 1 pobočje 179 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Poprečni SI za območje je na primer 18, sedanja starost sestojev je 80 let. Iz tablic odčitamo tekoči prirastek (SI = 18) med 80-90 letom (to je prihodnje desetletje) in to znaša 10,2 m3/ha/leto. Zmanjšanje zaradi onesnaževanja je 10, x 0,075 = = O, 765 m3/ha/leto. Za posamezen sestoj dobimo natančnejšo oceno, če poznamo njegovo vrednost SI ter geološko podlago. če je to tonalit, uporabimo 13,5 OJo, če je andenzitni tuf, pa 1 % . Seveda so to še vedno samo poprečja, ki zadoščajo le za ne- koliko boljši pogled v dogajanja celega območja. Niso pa dopustne uporabe takšne- ga izračuna za individualne odškodninske zahtevke. Pri njih je potrebno obravnava- ti vsak sestoj posebej, to je posebej oceniti njegovo osutost in iz nje izračunavati te- meljnični prirastek na drevo in to potem pomnožiti s številom dreves. Za izračun teh vrednosti pa lahko koristno uporabimo obrazce, ki podajajo odvisnosti temeljnič­ nega prirastka od stopnje osutosti ter volumna ali· pa plašča krošenj (glej prejšnje poglavje). 4.1.1 Gojitvena obravnava odkazi/a za prihodnje obdobje Analizirani gozdovi so v starosti, ko še ne razmišljamo o pomlajevanju, zato naj bi v normalnih razmerah bil edini gozdnogojitveni ukrep v prihodnjem obdobju red- čenje. Na ploskvah smo izvedli odkazilo. To je v bistvu kombinacija odstranJevanja dreves z močno osuto krošnjo, odstranjevanje izrazitih konkurentov ter odstranje- vanje močno poškodovanih dreves zaradi snegoloma, vetroloma, spravila itd. Pri odkazilu smo se držali načela ohranjevanja listavcev, ker so le-ti na teh rastiščih os- novni graditelji združbe, in načela najprimernejših ukrepanj. To pomeni, da so bila redčenja z izrazito nizko jakostjo. Ti sestoji bodo potrebni vsakoletnih intervencij zaradi sušic (osutost krošenj), zato bi lahko bili močnejši posegi pogubni za sestoj. Naše previdno ukrepanje je umestno tudi zaradi tega, ker so vsi sestoji že v drugi po- lovici proizvodne dobe, tu pa je izpad z redčenji manj škodljiv za razvoj najkvalitet- nejših osebkov. Razumljivo je, da nam je bil kriterij pri izbiri kandidatov vitalnost krošenj in ne samo kakovost debla. Ne smemo odstraniti nobenega osebka z vitalno in široko krošnjo, čeprav je njegovo deblo poprečne kakovosti (izrazito slabe kako- vosti v smrekovih sestojih ni). V tabeli št. 20 podajamo vrednosti odkazanega drevja po ploskvah glede na vzroke odkazila (po številu dreves in temeljnici). Kot je razvidno iz tabele, je pri odkazilu za prihodnjih 5 let v ploskvah stratuma A3 (najbolj ogroženi sestoj) približno polovica odkazila zaradi prevelike osutosti. Izje- ma je ploskev št. 5, kjer je bil v letu 1988 izveden prevelik posek zaradi osutosti. če pa primerjamo odkazilo 1989-93 s celotnim 10-letnim odkazilom 1984-93, vidi- mo, da se posek v naslednjem petletnem obdobju ne bo bistveno povečal, seveda če bo stopnja osutosti ostala na nivoju iz leta 1988. Odkazilo 1984-93 smo dobili ta- ko, da smo panjem iz leta 1984-88 dodali še odkazilo 1988-93. 180 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Tabela 20: Vrednosti odkazanega drevja po ploskvah in po ·vzrokih odkazila (po šte- vilu dreves ~n po temeljnici) Ploskev Panji - posek Odkazilo za naslednjih S let zadnjih S let število temeljnica število od tega zaradi osutosti št. m2/ha 1 78 5,77 156 44 2 122 4,73 189 44 3 78 2,53 200 122 4 44 2,50 189 67 5 333 18,65 - - 6 56 3,17 167 11 7 111 4,73 100 - 8 189 9,08 44 - 9 211 8,25 44 - 10 22 3,08 67 1 1 11 - - 11 - 12 100 3,46 89 - 13 78 2,46 144 - 14 - - 100 33 15 133 1,47 200 11 16 11 0,42 211 33 17 22 0,97 111 - 18 - - - - 19 122 5,42 33 - 20 - - 100 - 21 100 7,50 22 - 22 78 7,72 22 - 23 22 1,57 22 - 24 156 8,38 22 - 25 22 0,87 56 - 6 ZAKLJUČKI IN RAZPRAVA l. skup. tem. tem. odkazanih zaradi osutosti m2/ha m2/ha 4,51 2,23 3,34 1,26 7,54 3,92 7,69 3,49 - - 8,57 0,49 3,56 - 1 ,56 - 0,74 - 2,94 0,37 0,20 - 2,93 - 3,02 - 1,66 0,45 1,66 0,36 6,57 1,53 3,13 - - - 0,52 - 2,92 - 1,25 - 0,52 - 2,65 - 0,47 - 0,89 - PaQji + odkazilo Odkazilo 1989/93 število temeljnica Odkazilo 1984/93 x 100 m2/ha .,, 234 10,28 44 311 8,07 41 278 10,07 75 233 10,19 75 333 18,65 o 223 11,74 73 211 8,29 43 233 10,64 15 255 8,99 8 89 6,02 49 1 1 0,20 100 189 6,39 16 222 5,48 55 100 1,66 100 333 8,26 83 222 6,99 94 133 4,10 76 - - - 155 5,94 9 100 2,92 100 122 8,75 14 100 8,24 6 44 4,22 63 178 8,85 5 78 1,76 51 Smrekovi gozdovi obravnavanega območja so glede na proizvodno sposobnost ra- stišča zelo heterogeni. Vrednosti rastiščnih indeksov znotraj iste rastiščne enote , razmiku od 12 do 26 so neobičajne, vzroki takšne variabilnosti pa so posledica na• stanka in razvoja sestoja ter načina gospodai·jenja, ki je bilo ponekod tudi roparske (MARINČEK, 1987). 2. Čeprav med dejanskimi lesnimi zalogami obravnavanih sestojev in lesno zalogo pri• padajočih tabličnih sestojev ni značilnih razlik, je marsikje ogrožena stabilnost se• stojev zaradi močnih posekov po katastrofalnih ožigih v zimah 1984/85 in 1986/87 Nastale vrzeli v sestoju povečujejo nevarnost snegolomov in vetrolomov, fiziološk, oslabelost dreves pa nudi podlubnikom ugodne razmere za njihov razvoj. Poleg teg, 181 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline pa se z zmanjšano zastrtostjo sestoja povečuje negativni vpliv imisij na gozdove, kar ugotavljata tudi Dong in Kramer (KRAMER, 1987). 3. Osutost krošenj je edini zunanji izraz propadanja gozdov zaradi onesnaženega ozra- čja in klimatskih ekstremov zadnjih let. Iz ugotovitve, da imajo smrekova drevesa sovladujočega socialnega razreda višjo stopnjo osutosti kot drevesa vladajočega in prevladujočega (po Kraftu), da se z utesnjenostjo krošnje veča stopnja osutosti, da so drevesa z večjo krošnjo manj osu- ta kot drevesa z manjšo krošnjo in da je stopnja osutosti vrha tem večja, čim manjša je zastrtost sestoja, izhaja pomemben gojitveni zaključek: Redčiti je treba intenzivno že v mladosti, da čimprej oblikujemo drevesa z močno in vitalno krošnjo, ko imajo drevesa enkrat izoblikovano krošnjo, pa čimredkeje in čim manj posegajmo v sklep sestoja. Takšno odvisnost stopnje poškodovanosti smrekovih krošenj od njihovega social- nega razreda, ter velikosti in utesnjenosti krošenj ugotavlja za Zavodnje tudi Ferlin (FERLIN, 1987; FERLIN, 1989). Podobno pa ugotavljata tudi Athari in Kramer (ATHARI in KRAMER, 1983). 4. Ožigi smrekovih krošenj so se pojavili v omenjenih zimah kot zunanji izraz propa- danja gozdov, ko sta sušnim poletjem sledili ostri zimi, v katerih so ekstremno niz- kim temperaturam sledile otoplitve. Kot ugotavlja Turner (TURNER, 1983) za Švico, so lahko prav ti klimatski ekstremi povzročili ožige. Ker pa v našem klimatskem območju takšnih ožigov v preteklosti ne pomnimo, jih lahko pripišemo tudi zmanjšani življenjski moči smreke zaradi de- lovanja vplivov TEŠ pri onesnaževanju ozračja. Posledica ožigov so močno osute krošnje in povečan posek sušic zaradi osutosti. Naša raziskava je ne glede na vzroke vplivov klimatskih razmer v zadnjih letih doka- zala, da se je upadanje debelinskega prirastka dreves, ki so danes v različnih stop- njah poškodovanosti, pojavilo že davno prej, in sicer že v obdobju 1962-67 (F = 4,64**). Od takrat pa do danes se to upadanje stalno povečuje (F = 17,13***). Trend upadanja debelinskega prirastka po stopnjah osutosti je postal iz- razit že v obdobju 1972-77. 182 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Te ugotovitve se bistveno razlikujejo od izsledkov analize priraščanja smreke na Pokljuki, kjer ugotavlja Hočevar (HOČEVAR, 1989) upadanje priraščanja šele v zadnjem petletnem obdobju. Primerjava prirastkov zadnjega petletnega obdobja z obdobjem pred 20-25 leti kaže, da je le-ta upadel - na 80,2 OJo v prvi stopnji osutosti (za 19,8 % ), - na 74,3 % v drugi stopnji osutosti (za 25,7 %), - na 50,9 O?o v tretji stopnji osutosti (za 49,2 %). Po dosegljivi literaturi so razen Moosmayerja (MOSMAYER, 1984) do podobnih ugotovitev prišli tudi drugi raziskovalci (ATHARI in KRAMER, 1983; FRANZ, i983). Zanimivo pa je, da sta do podobnih ugotovitev prišla tudi Hočevar in Hlad- nik (HOčEV AR in HLADNIK, 1988) pri raziskovanju priraščanja jelke na Tol- minskem. Ugotovila sta, da gre pri jelki že za desetletja trajajoče hiranje. Morda lahko iz tega izhaja domneva, da čaka sicer odpornejšo smreko v močno onesnaže- nem ozračju ožjega imisijskega območja TEŠ podobna usoda, kot jo je doživela občutljivejša jelka v pogojih manj onesnaženega ozračja? Zelo pomemben kazalnik upadanja debelinskega prirastka so leta, v katerih so se v proizvodnjo električne energije vključevale nanovo zgrajene faze termoelektrarne Šoštanj. Vključitev III. in IV. faze sovpada z največjim padcem prirastka dreves, ki danes kažejo največjo stopnjo poškodovanosti. Ker so obravnavani sestoji v optimalnih razvojnih fazah (60-110 let), je tolikšno upadanje prirastka preveliko, da bi ga lahko pripisali naravnemu razvoju sestojev. Tako občutne razlike v rastnih trendih kažejo na posledice vedno močnejšega delo- vanja imisij termoelektrarne Šoštanj, kar je predvidevala že študija Hidrometeoro- loškega zavoda SRS v letu 1974 (PARADIŽ, 1974). Pešanje življenjske moči smreke se je torej pojavilo že 10-20 let prej, preden so se pojavili dobro vidni zunanji znaki (ožigi in močna osutost krošenj) pešanja vitalno- sti. Ta ugotovitev nam daje tudi odgovor na doslej nerešeno vprašanje povečevanja po- seka nakjučnih pripadnikov od leta 1979 dalje. Posek podrtega, poškodovanega in suhega drevja je znašal v obdobju od 1960 do 1979 okoli 8 % celotnega etata, po letu 1979 pa beležimo porast teh posekov v poprečju nad 20 % , v katastrofalnih letih 1985 in 1987 pa celo nad 40 O?o. Poleg tega pa lahko sklepamo, da se bo pešanje življenjske moči smrekovih gozdov nadaljevalo tudi v prihodnje. Tako domnevo nam potrjujejo tudi rezultati raziskave 183 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline smreke na Pokljuki (HOčEV AR, 1989), ki je zaradi onesnaženega ozračja iz daljin- skega transporta pričela pešati šele v zadnjem petletnem obdobju. 5. Vrsta raziskovalcev, kot so Toma in drugi (ASSMANN, 1961), ugotavlja, da je pri- rastek dreves v tesnejši povezavi s plaščem (površino) kot z volumnom krošnje. To odvisnost smo preizkusili tudi mi. Dobljeni rezultati kažejo ravno nasprotno. Ker je odvisnost temeljničnega prirastka glede na volumen krošnje bistveno večja (R = 0,8803) kot ob upoštevanju plašča krošnje (R = O, 7187), smo v nadaljnjih analizah upoštevali samo volumen krošnje. Izredno tesna korelacijska povezava obstaja med temeljničnim prirastkom dreves, volumnom njihove krošnje in osutostjo vrha krošnje. Za vrh krošnje pa smo ugoto- vili, da je boljši kazalnik kot osutot celotne krošnje, saj sta vrh in prirastek v tesnejši korelacijski povezavi kot pa celotna krošnja in prirastek. Temelj nični prirastek se zmanjšuje s povečevanjem osutosti vrha krošenj. Zmanj- ševanje je sprva počasnejše, pri večjih osutostih pa vse večje. Hkrati pa se z naraščanjem volumna krošnje povečuje temeljnični prirastek. Tesna korelacijska povezava med temeljničnim prirastkom dreves, velikostjo njiho- ve krošnje in osutostjo vrha (R = 0,8942) nas opozarja, da moramo pri vseh prira- stoslovnih analizah, ki proučujejo učinke onesnaženja na posamezna drevesa, upo- števati poleg osutosti (vrha ali krošnje) tudi velikost krošnje. Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Kramer (KRAMER, 1987), vendar pa njego- ve ugotovitve izhajajo iz analiz, v katerih je upošteval zarast sestojev in ne velikost krošenj posameznih dreves kot mi. Ne samo med temeljničnim prirastkom dreves, tudi med temeljničnim prirastkom se- stojev v zadnji periodi in njegovo poškodovanostjo obstaja odvisnost (r = O, 74***). 6. Sestoji na tonalitu so močneje poškodovani kot na tufu, saj imajo več dreves z višjo stopnjo osutosti kot sestoji na andezitnem tufu. Močnejša poškodovanost gozda na tonalitu ni posledica matične podlage. Vzroki močnejše poškodovanosti so drugi. Tonalitni vložek nahajamo v tistem višinskem pasu (nad 600 m n. v.), ki je zaradi svojega položaja in lege v pokrajini izpostavljen direktnemu vplivu imisij zaradi neugodnejših mezoklimatskih razmer, ki povzroča­ jo v času inverzij (zaradi močnejših pobočnih vetrov) močne poškodbe na gozdovih, 184 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 kot to ugotavlja Hrček (HRČEK, 1988) in kot je to predvideval Šolar že v letu 1974 ob izgradnji visokega dimnika TEŠ (PARADIŽ, 1974). Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Hočevar (HOčEV AR, 1988) v Mežiški dolini. 7. Z vzorčenjem nismo našli sestojev III. stopnje poškodovanosti, kjer bi prevladovala drevesa z osutostjo nad 60 %. V tem smislu vzorčenje ni potrdilo substratuma A 3• Je pa v vzorcih tega substratuma najvišja stopnja osutosti. Ob tem rezultatu pa ne moremo trditi, da ti sestoji niso bili "ožgani" do III. stopnje. Vzrok za to je v tem, da se ožig kaže v višji stopnji kot poznejša osutost in da so bila najbolj poškodovana drevesa (najpogosteje nad 80 o/o "ožgana" ali osuta) posekana pred pričetkom terenskih raziskovalnih del. 8. Hitro ocenjevanje stopnje ožiga sestoja daje sorazmerno dober približek kasnejše stopnje osutosti krošenj. Je hitro, enostavno in poceni, obremenjeno pa je s precej.,. šnjo napako, ki se ne da izračunati. Zato kot metodo dela v ožjih imisijskih območ­ jih (z znanim onesnaževalcem) predlagamo ocenjevanje s trajnimi vzorčnimi plosk- vam1. 9. če ne bi prišlo do ponovnih močnejših ožigov, se v naslednjih 5. letih posek ne bo bistveno povečal. Bodo pa v teh sestojih zaradi sušic kot posledice osutosti krošenj potrebne pogoste sečnje. Vsak močnejši posek, ki lahko nastane zaradi različnih vzrokov (biotskih ali abiotskih), pa bo za te sestoje lahko poguben. 10. Zaradi ostrih kriterijev pri izbiri sestojev, v katerih smo izbrali vzorčne ploskve, se naše ugotovitve in sklepi nanašajo na najboljše sestoje raziskovalnega območja. 11. Z raziskovanjem propadanja gozdov v Sloveniji je že pred letom 1970 pričel Marjan Šolar. Prvi pomembnejši rezultat njegovih prizadevanj je bil inventarizacija slo- venskega gozda v letu 1976. Z mednarodno primerljivo metodo je v letu 1985 s ta- krat že številnimi sodelavci opravil popis obsega poškodovanosti slovenskih gozdov, ki ga je uspel ponoviti še v letu 1977. Sočasno je pričel razvijati f oto-terestične meto- de spremljanja propadanja gozdov tudi prof. Milan Hočevar. Kmalu so se jima pri- družili številni slovenski raziskovalci, predvsem gozdarji, biologi in meteorologi kot 185 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline so: dr. Franc Batič, dr. Blanka Druškovič, Franc Ferlin, David Hladnik, Dušan Hrček, Janko Kalan in drugi. Rezultati teh raziskav postajajo pomemben prispevek k objektivnejšemu poznavanju vzrokov in posledic gozdov v Sloveniji. ·• 7 SCENARIJ USMERJANJA PRIHODNJEGA RAZVOJA PROPADAJOČIH GOZDOV Današnji gozd je zrcalo preteklosti, ki je ne moremo več spremeniti, je priča seda- njosti, ki jo ogroža destruktivni in nekrofilni del človeške populacije in neznanke prihodnosti, ki ne more biti lepša od preteklosti in sedanjosti. Velike spremembe v okolju, ki tako uničujoče vplivajo tudi na gozd, povzroča človek, zato je edino on poklican, da z učinkovitimi ukrepi poseže v dogajanje in poskuša gozdu vrniti nje- govo pravo podobo. 7 .1 Pomembni vplivi na ·procese propadanja gozdo~v Napovedovanje razvoja sestojev v ogroženem imisijskem območju je izredno zah- tevna naloga, čeprav so splošni trendi propadanja gozdov že dokaj dobro znani. Vprašanje, ki zanima nas gozdarje in vse tiste, ki se zavedajo pomembnosti okoljet- vornih, družbeno pogojenih in proizvodnih funkcij gozda (ANKO, 1983), je, kako dolgo bo lahko gozd v današnjih razmerah še opravljal te svoje funkcije. V naslednjem desetletju predvidevamo vrsto vplivov, ki bodo odločali o nadaljnih trendih propadanja smreke v gozdovih Šaleške doline. Čeprav v tej študiji obravnavamo samo obseg zmanjšanja proizvodnje lesa zaradi propadanja gozdov, se dobro zavedamo tudi pomembnosti vseh drugih funkcij goz- da (ANKO, 1983), ki jih ne moremo ovrednotiti. Zato bomo vplive na gozd obrav- navali celostno. 7.1.1 Pozitivni vplivi: - V letu 1989 bomo v termoelektrarni Šoštanj z aditivno metodo odžvepljevanja (to je z vbrizgovanjem kalcija v kurišče) zmanjšali emisije SO2 za 40 O/o. - V istem letu bo dokončno zgrajen signalni sistem, ki bo opozarjal na prekorače­ ne doze imisij na šestih lokacijah, in se bo proizvodnja električne energije ob kri- tičnih koncentracijah (ob neugodnih meteoroloških razmerah) zmanjševala. - Ugodne klimatske razmere v naslednjih letih so lahko pozitiven dejavnik razvoja sestojev. 186 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 - Močno ekološko gibanje v Šaleški dolini je porok za močan družbeni nadzor nad izvajanjem sprejetih sklepov. 7.1.2 Negativni vplivi: - Naprava za čiščenje dimnih plinov bo zgrajena šele v letu 1993. - Čeprav še nimamo podatkov, sklepamo, da so tudi tla že močno prizadeta. Na to nas opozarjajo prvi podatki o kislih padavinah na območju Šaleške doline (NAŠ ČAS, 1989). - Fiziološko oslabeli in zaradi posekov nestabilni gozdovi bodo že pri manjših koncentracijah imisij močno ogroženi, snegolomi in vetrolomi bodo nastopili tu- di v razmerah, ki bi bile za zdrave gozdove brez posledic. Kljub učinkovitejšim ukrepom bo izredno težko obvladati napade lubadarja na smreki. - Neugodni zimski klimatski ekstremi in sušna poletja (GREVE, 1987) lahko povz- ročijo skokovito poslabšanje stanja. - Zaradi vpliva divjadi je problematično naravno pomlajevanje listavcev. - Gozdarji bomo potrebovali še nekaj časa, da se bomo prilagodili gospodarjenju v novih razmerah, ki jih lahko imenujemo izredne. Še težje pa se bodo gospodar- jenju v novih razmerah prilagodili gozdni posestniki. - Ker je celoten sistem gozdarstva in vsega gospodarstva v krizi, je vprašljiv ustre- zen priliv denarnih sredstev, potrebnih za drugačno gospodarjenje z gozdovi kot doslej. - Delovanje stalnih, čeprav manjših doz onesnaževanja ozračja iz daljinskega transporta. 7.1.3 Ocena posledic sedanjega stanja Zaradi prevladujočih negativnih vplivov in vrste odprtih vprašanj je naša prognoza za naslednjih 10 let naslednja: Pričakujemo močnejše poslabšanje stanja do izgradnje naprave za čiščenje dimnih plinov, po tem času pa bo poslabšanje zmerno. Zmerno poslabšanje pomeni nadaljnje učinkovanje manjših doz onesnaženega oz- račja in daljinskega transporta, ki bodo še vedno okrepljene z lokalnimi vplivi in posledicami sedanjega in preteklega razdiralnega delovanja iz okolja. In kakšne bodo posledice takega večanja negativnih vplivov na gozdove? - V presvetljenih delih sestoja bo povečan vdor imisij v notranjost sestoja, kar bo vplivalo na močnejšo poškodovanost drevja vseh starosti. 187 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline - V gozdovih bodo nastajale večje vrzeli zaradi poseka osutih dreves, vetrolomov in snegolomov ter žarišč lubadarja in ostalih škodljivcev. - Zadrževalna moč gozda za vodo se bo v ogroženih sestojih zmanjšala zaradi osu- tih krošenj in vrzeli v sestojih. - Povečali se bosta erozijsko delovanje vode in izpiranje hranilnih snovi iz tal. - Močno se bo povečal obseg gojitvenih in še posebej varstvenih del. - Splošno koristne funkcije poškodovanih gozdov bodo močno zmanjšane, in na- ša pokrajina bo vse manj zelena in privlačna. - Z gozdovi, ki so najpomembnejši element krajine (ANKO, 1983), propada tudi krajina. - Ogroženi gozdovi lastniku ne predstavljajo več varne naložbe, od koder bo dvig- nil kapital v času kriz, sekati ga mora in ga bom moral takrat, ko se drevje posuši. V lesnoproizvodnem pomenu pa propadajoči gozdovi zmanjšujejo proizvodnjo na več načinov: - Zaradi osutosti krošenj in predčasnega poseka večjega števila drevja se zmanjšu- je tekoči letni prirastek, kar vpliva na zmanjšanje celotne lesne proizvodnje. - Zmanjšuje se kakovost lesa, ker mora biti redčenje usmerjeno k pospeševanju najvitalnejših in ne več k pospeševanju najbolj kakovostnih dreves. Zmanjšana pa je tudi kakovost lesa, saj je velik del posekanih dreves že suhih, ta pa hitro propadajo. - Stroški proizvodnje lesa (posek in izvlek) se povečujejo, saj se moramo (odvisno od stopnje ogroženosti) v te gozdove s sečnjo pogosto vračati. To pa pomeni niz- ko koncentracijo napadlega lesa. - Obseg negovalnih in varstvenih ukrepov se bo povečal in postal strokovno in fi- nančno zahtevnejši. - Ob vsem tem pa se že pojavlja vrsta strokovnih problemov. Da jih bomo lahko uspešno reševali, bo potreben teritorialno okrepljen strokovni kader, ki bo kos nepredvidenim situacijam, značilnim za to obdobje. 7 .2. Razumno uresničevanje ukrepov, s katerimi lahko upočasnjujemo propadanje gozdov, je moralna obveznost stroke in družbe - Gozdarji moramo javnost seznanjati z resničnim stanjem ogroženih gozdov za- to, da zagotovimo dosledno uresničevanje sprejetih sklepov o zmanjševanju emi- sij, da opozorimo na pešanje okoljetvornih, družbeno pogojenih in drugih funk- 188 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 cij gozda ter na posledice tega pešanja in da povemo, da smo denar za uresniče­ vanje teh funkcij pridobili le v zdravem gozdu. Odslej to ne bo več mogoče. - Znanstvenoraziskovalno delo, dopolnjeno s spoznanji gozdarjev na terenu, mo- ra biti temeljno vodilo pri delu v gozdu. - Ker je propadanje gozdov integralen problem, se ga je treba lotiti z enotnim re- publiškim raziskovalnim projektom, s katerim bo smotrno rešena enotnost me- todologije in medsebojnega informiranja. - Kljub negotovim ukrepom, usmerjenim v sanacijo, ne smemo odnehati z razum- nim delom v gozdu. Zavedati se je treba izrednih razmer, v katerih delujemo, in se temu primerno organizirati. 7.2. J Gojitvene možnosti uravnavanja razvojnega procesa propadajočih smrekovih gozdov številni avtorji obravnavajo gojitveno problematiko gozdov, poškodovanih za- radi imisij. Vsi so si edini, da je osnovna naloga negovalnih ukrepov pospeševa- nje vitalnosti osebkov in s tem tudi sestoja že v mladostni fazi mladja in gošče in da so intenzivnejša ukrepanja dovoljena le v mladosti. Rezultati teh ukrepov morajo biti vitalni, strnjeni sestoji, v katerih imajo smre- kova drevesa velike, vitalne krošnje. Po tem obdobju pa je treba čim manj pose- gati v streho sestoja. V veljavi ostane večina že doslej znanih gozdnogojitvenih načel (MLINŠEK, 1971), ki jih različni avtorji, posebno pa še Lang (LANG, 1987) ponovno poudarjajo. Čeprav so tudi nam ta načela dobro znana, jih zaradi nedoslednega izvajanja v praksi ponovno navajamo. 1. Obnova gozdov Avtorji Mayer, Lang, Marinček in Mlinšek (MAYER, 1987; LANG, 1987; MARIN- ČEK, 1987; MLINŠEK, 1971) ugotavljajo: - Pomlajevanje naj bo naravno, kjerkoli je to mogoče. - Pomlajevati je treba pod zastorom, kjerkoli to razmere dopuščajo. - Ustvariti je potrebno pogoje za pomlajevanje rastišču primernih drevesnih vrst. - če že pomlajujemo umetno, je treba izbrati primerne provenience ter zdrave in vitalne sadike. - Pri poseku in spravilu lesa je treba težiti za tem, da bodo poškodbe na mladju čim manjše. 189 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih .~aleške doline - Kjer so rastišča že močneje degradirana in kjer ni možno pomlajevati pod sesto- jem, osnujemo predkulturo. - Kjer zaradi vpliva divjati ni možno ohraniti listavcev, je treba postaviti zaščitne ograje. . (Da se listavci v zeliščnem sloju pojavljajo na večini ploskev, kjer so za to ustvar- jene možnosti, je razvidno iz opisa drevesne podrasti po ploskvah.) - Ugotovili smo, da moramo ohraniti vsako mladje, ki se pojavi v predelih najbolj ogroženih gozdov, ker ne vemo, kdaj bomo morali pričeti z obnovo sestojev. 2. Nega mladja in gošče Avtorja Lang in Mayer (LANG, 1987; MAYER, 1987) ugotavljata, da je osnovno načelo nege pospeševati vitalnost in stabilnost sestojev že v ranih razvojnih fazah. To lahko dosežemo: - s pospeševanjem rastišču primernih drevesnih vrst pri uravnavanju zmesi, - s pospeševanjem listavcev in macesna, - z močno redukcijo števila dreves že v fazi gošče. Ker govorimo o mešanih sestojih, se pojavlja vzporedno vprašanje o tem, kakšna naj bo oblika mešanosti, posamezna ali skupinska. Kot obliko predlagamo skupinsko mešanost smreke in bukve v obravnavanih sesto- jih, kjer naj smreka ne bi presegala deleža 50-600/o, odvisno od plodnosti rastišča (MARINČEK, 1987). Utemeljitev: V naših raziskavah smo ugotovili, da se osutost iglic povečuje z zmanjševanjem zastrtosti sestoja, večanjem utesnjenosti krošnje in zmanjševanjem velikosti kro- šnje, kar so ugotovili tudi drugi avtorji, kot Dong in Kramer (DONG in KRAMER, 1988). Iz tega izhaja, da mora smreka rasti v sestojih s strnjenim sklepom in močno oblikovano krošnjo, kar v posamični primesi med bukvijo ne bi bilo mogoče. Bu- kev je zelo konkurenčna in bi zaradi tega zahtevalo oblikovanje močne krošnje smreke prepogoste intervencije, drugič pa stojijo pozimi, ko bukev odvrže listje, po- samezna smrekova drevesa v bukovem sestoju v pretrganem sklepu. 3. Redčenje Lang in Mayer (LANG, 1987; MA YER, 1987) ugotavljata, da je treba veljavna na- čela pri redčenju, to je: zgodaj, zmerno in pogosto delno modificirati, in sicer tako, 190 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 da naj bodo zgodnji posegi močnejši (do polovice obdobja), potem pa, če je redče­ nje še sploh potrebno, kolikor mogoče rahli. - Dobro redčeni sestoji so zaradi večjih in vitalnejših krošenj manj osuti, kar so pokazale tudi naše raziskave in sta ugotovila tudi Kramer in Athari (KRAMER in ATHARI, 1984, 1985). - Pri izbiralnem redčenju morata imeti prednost vitalnost in stabilnost dreves, to- rej ni več osnovno vodilo kvaliteta. - V starejših sestojih izvajamo po potrebi samo še šibka redčenja. - V nenegovanih sestojih MA YER tako rekoč prepoveduje močnejše ukrepanje. - V sestojih, ki so močno poškodovani, sekajmo le najbolj poškodovana drevesa, da s tem počasi rahljamo sklep sestoja. če se povrnemo k uvodu, lahko ugotovimo, da je bilo v prvih ureditvenih načrtih v letih 1954-60 podanih že dosti dobrih gojitvenih smernic, še več pa v poznejših ob- dobjih, ko se je uvajalo gojenje gozdov na osnovi nege (MLINŠEK, 1971). In kje smo obstali? - V 35 letih nismo storili ničesar, da bi povečali delež listavcev v zasmrečenih goz- dovih - razmerje med iglavci in listavci je ostalo enako. - Še vedno močno zamujamo ali celo opuščamo prva redčenja, ki jih izvajamo šele v mlajših drogovnjakih, tako vzgajamo sestoje s slabo vitalnimi krošnjami. - V debeljakih in drogovnjakih premočno in prepogosto posegamo v streho sestoja. - Uspeli nismo niti v tem, da bi v celoti preprečili "kmečko prebiranje", pri kate- rem jemljemo sestoju najvitalnejša drevesa, ki bi jih danes močno potrebovali. Treba je prekiniti s temi nesmiselnimi posegi in pohiteti z ukrepanji tja, kjer je vital- nost še možno privzgojiti. Hitro izvajanje vseh gozdnogojitvenih možnosti, ki upo- časnjujejo propadanje smreke na ogroženem območju, je potrebno povsod tam, kjer obstajajo opravičljivi razlogi in naravne danosti za njeno rast. Z dosežki znanosti in stroke ter ob primerni denarni podpori moramo gozdarji do- bro gospodariti z gozdovi, jih varovati, obnavljati in sanirati, ter preprečevati kata- strofalne posledice, kjerkoli je to mogoče. To mora biti naš prispevek k upočasnje­ vanju procesov propadanja gozdov. Žal tega zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev danes in povsod ne moremo izvajati. Ponovno leži večji del odgovornosti na plečih celotne družbe, ki mora čimprej spoznati, da gozdovi izgubljajo svojo naj- dragocenejšo lastnost, to je njihovo trajno obnovljivost, od katere je tudi odvisna kvaliteta našega življenja. 191 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline LITERATURA l. ANKO, B.: 1983. Izbrana poglavja iz krajinske ekologije (skripta) Ljubljana. 2. ANKO, B.: 1986. Gozd naše prihodnosti. FOREN 86. 3. ATHAI, S. KRAMER, H.: 1983,: Erfassen des Holzzuwachses als Bioindikator beim Fichtensterben, Algemeine Forstzeitung, s. 767-769. 4. ATHARI, S.: 1983. Zuwachsvergleich von Fichten mit unterschiedlich starken Schadsymptomen, Algemeine Forstzeitung Wien. s. 653-655. 5. ATHARI, S. KRAMER H.: 1985. Problematik der Zuwachsuntersuchungen in Buchenbestanden mit neuartigen Schadsymptomen. Allg. Forst.- u.J. ztg. 160. Jg., I, s. 1-8. 6. ASSMANN, E.: 1961. Waldertragskunde, Boyr. Landw. verlag Miinchen. 7. DONG, P. H., KRAMER, H.: 1987. Zuwachsverlust in erkranten Fichten- bestanden. Allgemeine Forst.- u. J.-ztg. 158 Jg. 7/8. s. 122-125. 8. FERLIN, F.: 1987. Vpliv onesnaženja zraka na prirastek smreke v Šoštanjskem imisijskem področju. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljub- ljana, mscr. 9. FERLIN, F.: 1989. Raziskava prirastka in proizvodne sposobnosti sestojev v odvisnosti od onesnaženja zraka. Letno poročilo XIII 1988, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 10. FRANZ, F.: 1983. Auswirkungen der Walderkrankungen auf Struktur und Wuchsleistung von Fichenbestanden, Forstw. Cbl. 102, s. 186-200. 11. FROMM, E.: 1986. Anatomija ljudske destruktivnosti - Naprijed Zagreb in Nolit, Beograd. 12. GREVE, U.: 1987. Dendroklimatologische Untersuchungen an Fichten unter- schiedlicher lmmissionsbelastung in Nordostbayern. Allg. Forst.- u. J .ztg. 13. HOČEVAR, M., HLADNIK, D.: 1988. Integralna foto-terestična inventura kot osnova za smotrno odločanje in gospodarjenje z gozdom. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana 31, s. 93-120. 14. HOČEVAR, M.: 1989. Interpretacija gozdnega prostora z daljinskim zazna- vanjem. Letno poročilo XIII 1988, Biotehniška fakulteta, VTOZD za goz- darstvo, Ljubljana. 15. HOČEVAR, M.: 1988. Ugotavljanje in spremljanje propadanja gozdov z aero- snemanji. Ljubljana, Gozdarski vestnik 2, s. 53-66. 16. HRČEK, D. in soavtorji: 1988. Mezoklimatska študija. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. 17. KENK, G.: 1983. Zuwachsuntersuchungen in geschadigten Tannen-Bestanden in Baden-Wiirttenberg. Allgemeine Forstzeitung. s. 650-652. 18. KOLAR, l.: 1987. Umiranje gozdov in gozdarski program, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo in VTOZD za lesarstvo, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. 192 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 19. KONTIČ, R.: 1986. Jahrringanalysen an Nadelbaumen zur Darstelluh.g und Interpretation von Waldschaden, Birmensdorf, s: 46. 20. KOT AR, M.: 1977. Statistične metode (skripta) Ljubljana. 21. KOTAR, M.: 1980. Rast smreke na njenih naravnih rastiščih Slovenije. Inšti- tut za gozdarstvo in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela št. 67. Ljubljana. 22. KOT AR, M.: 1984. Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščenosti. Gozdarski vestnik št. 3, Ljubljana. 23. KOTAR, M.: 1986. Prirastoslovje. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdar- stvo Ljubljana. 24. KRAMER, H.: 1986. Beziehungen zwischen Kronenschadbild und Volumen- zuwachs bei erkrankten Fichten. Allg. Forst.- u. J .-ztg. 157. Jg., 2. s. 22-27. 25. KRAMER, H. in ATHARI, S.: 1984 ali 86. Ober die Zuwachsentwicklung in immissionsgeschadigten Fichtenbestanden und ihre Bedeutung fiir die Hiebssatzbestimmung. Allgem. Forstzeitschrift 27. s. 686-687. 26. LANG, H-P.: 1987. Waldbauliche Behandlung immissionsgeschadigter bzw. immissionsgefahrdeter Bestande. Osterreichische Forstzeitung 12, s. 24-26. 27. LEŠNAK, M. in sodelavci: 1989. Vair pollution and damage on vegetation near TE Šoštanj thermal power Plant in Slovenia, Ljubljana. 28. Mac DOUGALL: 1988. The use of electrikal capacitance to determine growth and vigor of spruce and fir trees and stands in New Brunswick. Con. J. For. Res., s. 587-594. 29. MAYER, H.: 1987. Waldbau und Immissionsschaden. Osterreichische Forst- zeitung, Wien. 12, s. 22-23. 30. MARINČEK, L. in soavtorji: 1987. Vegetacijska in rastiščna analiza za območ­ je gozdnogospodarske enote Velenje. Biološki inštitut, Jovana Hadžija ZRC SAZU Ljubljana. 31. MLINŠEK, D.: 1971. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. Ljub- ljana. 32. MOOSMAYER: 1984. Erkenntnisse iiber die Walderkrankung; dargestellt an Projekten der Forstlichen Versuchung Forschungsanstalt Baden-Wiirtten- berg. Forstwiss. Cbl. 103. s: 1-16. 33. MOLLER, E.: 1986. Kronenbilder. Eidgenossische Anstalt fiir das forstliche Versuchwesen, Birmensdorf. 34. NOGLER, P.: 1981. Auskeilende und fehlende Jahrringe in absterbenden Tannen. Allg. Forstz. št. 28, s. 709-711. 35. ODUM, E. P.: 1971. Fundamentals of Ecology. Philadelphia. 36. PARADIŽ, B. s sodelavci: 1974. Vpliv termoelektrarne Šoštanj na onesna- ženje zraka v Šaleški dolini. Hidrometeorološki zavod SRS, Ljubljana. 37. PFEILSTICKER, K. H.: 1983. Hohenzuwachs-Analyser zur Diagnose von Immisionswirkungen. Algemeine Forstzeitung, Wien, 342. 193 Kolar, /: Umiranje smreke v gozdovih ŠaleJke doline 38. SCHONENBERGER, W.: 1988. Literaturangaben iiber friihere Winterfist- schiiden in der Schweiz, Eidgenossische Anstalt fiir das forstliche Versuchs- wesen, Birmensdorf. 39. SCHOPFER, W.: 1986. Zusammenhang zwischen Wuchsraum und Zuwachs in erkrankten Fichten.- und Tannen - Bestiinden. Der Forst- und Holz- wirt. 41/12, s. 315-319. 40. SILOBRČIČ, V.: 1983. Znanstvena djela. Jumena, Zagreb. 41. SMOLEJ, l.: 1988. Gozdna hidrologija. VTOZD za gozdarstvo, BF, Ljubljana. 42. ŠOLAR, M. s sodelavci: 1986. Onesnaževanje zraka in propadanje gozdov v Sloveniji. FOREN 86, Ljubljana. 43. TEPINA, M.: 1974. Razsežnosti· našega okolja, Državna založba Slovenije, Ljubljana. 44. TURNER, H.: 1988. Frostschiiden und Wintterungsverlauf, Verrotungen immergriiner Nadelbaume im Winter 1986/87 in der Schweiz, Eidge- nossische Anstalt fiir das forstliche versuchswesen, Birmensdorf. 45. WINKLER, l.: 1989. Družbenoekonomski vidiki propadanja gozdov. Goz- darski vestnik 02/89, Ljubljana. 46. ŽNIDARČIČ, M.: 1987. Poročilo h geološki karti gozdnogospodarskega ob- močja Nazarje. Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana. 47. Več avtorjev: 1975. Od raziskav do 4000000 lignita letno. Tiskarna Ljubljana. 48. Evidenca sečenj po gospodarskih enotah za Gozdarstvo Šoštanj (1954-1988). 49. Kronika Gozdarstva Šoštanj (1945-1972). 50. Gozdnogospodarski načrti za Gospodarske enote Velenje, Šoštanj, Bele vode od leta 1954-1980. SPRUCE DIE-BACK IN THE FORESTS OF THE ŠALEŠKA VALLEY SUMMARY Polluted air with its synergetic impacts, a considerably changed image of natural sites, extreme climatic conditions and human insatiability - a result of selfishness and greed - have had a significant impact on the health of the forests in the Šaleška Valley. The power plant Šoštanj (TEŠ) has had a crucial impact on the die-back of forests. The plant burns up 5 000000 tons of coal per year and emits a number of noxious substances into the air. The most dangerous among the latter is S02, be- cause of the quantity of it (up to 130 000 tons per year). In favourable mezzo- climatic conditions these emissions remain under the inversion layer f or longer pe- riods of tirne where, due to side winds, they cause severe damages on spruce in the forests of the Šaleška Valley. The catastrophic scorch of spruce in the winters of 1984/85 and 1986/87 destroyed any false illusions about the most precious charac- teristic of our forests, i.e. their permanent regenerating capacity and thus their infi- 194 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 nite beneficiat role in the environment and for mankind. The aim of this research was to establish the actual state of spruce forests in various stages of decline, the im- pact of the polluted air on the indicator values and the evolution of spruce forests, and to f orsee the future development tendencies of the f orests discussed on the basis of increment trends of the past and present. The research object was selected: - In stands with the following forest associations: European oak (Querco), beech (Luzulo) and Fagetum Typicum, where spruce is represented by at least 80 OJo per basal area. . . - On geological basis consisting of Pohorje granite and tuff with a mixed mezzo- relief, on above sea levels from 310 to 1130 m, where spruce is the predominant tree species because of its pioneer characteristics and thanks to human impacts. - According to the diff erent stages of damage, established after the scorch in the winter of 1986/87. The damaged stands were cathegorized into four different groups acording to the stage of damage. The marks O to III mean: O - No visible damage can be traced in these forests; I - There are stands with no visible damage in this area, but stands with damage of the 1st degree generally prevail; II - Stands with 2nd degree damages predominate; III - There are stands with ali degrees of damage in this area, but those with 3rd degree damages prevail. On the basis of these criteria, the research area was divided into two strata, one on the Pohorje granite, and the other on Andesite tuff. In each stratum the substrata were divided according to the various stages of damage. In each substratum, five areas the size of 30 x 30 metres were chosen at random. In this way 15 areas were chosen on the Pohorje granite, because ali three stages - I, II and III - of damage are present there, and only 10 areas were selected on tuff, because there are no areas with damages up to the third degree. There is no area with no visible damage in either stratum. All the stands and areas in these stands were chosen at random - first on the map and then in the field. The breast height diameter of each tree, the diameter of the stump and the height of the tree were measured, the size of the crown and how it is restricted were estimated, and the trees were then cathegorized according to their social status and silvicultural role. For all the trees of the top layer (the predominant, dominant and codominant), the increment of the past 30 years according to 5 year periods was established, the 195 Kolar, l: Umiranje smreke v gozdovih ŠaleJke doline height of the trunk to the crown and the width of the crown were measured, and the · quantity of needles shed from the top of the crown and to the sun was also meas- ured. In each area nine of the thickest trees were eliminated. Their age was deter- mined by drilling. All the stumps in the area were also measured and their age, their social status du- ring felling and the reasons for felling estimated. Trees for felling for the next five years were also marked and the cause for felling was recorded. In the end, a survey of the areas, including the tree subgrowth, was carried out ac- cording to layers. Because the areas within individual strata and substrata were selected at random, the method of mathematical statistics was used for the analysis. Research showed a great variability of the analysed sites regarding fertility which shows in different quantities of growing stock. Although there are no differences between the actual growing stock of the dealt with stands and that of the stands re- corded in tables, as a result of felling damaged trees, the actual stand structure already shows the beginnings of damages in several places which is due to a conside- rable share of felled spruce in the past five years. The impact of a progressively worse air pollution are becoming obvious, resulting in a decrease of the basal area increment of the same trees after 1967, which has been particularly distinctive in the recent five years. The decrease of the basal area incre- ment in 17 areas is lower than the appropriate increment as shown in tables f or ten years ago. On the other hand it is too small regarding the present basal area and the value of the basal area 10 years ago. The decrease of the diameter increment of trees in the 1st, 2nd in 3rd social class which - due to the impact of ageing of stands - is larger than it should be, shows the consequences of air pollution in the past twenty years. It is enough to carry out rough phytogenic analyses to see that the life force of spruce stands is severely decreasing. The quantity of needles shed is the most obvious sign of damage on spruce. This da- mage is a result of environmental pollution caused meinly by TES. It has been established that the quantity of needles shed from crowns is larger (33, 1 o/o) than the quantity of needles shed at the top of the tree (26,6 %). Moreover, the trees of the third social class shed more needles than those in the first ans second class. Similarly the trees of the third class of crown restriction show a higher quanti- 196 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 ty of needles shed than those in the first and second class.· Trees in the f ourth and fifth class of crown restriction shed even more needles. It has also been established that trees with larger crowns shed less leaves than those with smaller crowns. The fact that trees are not sufficiently exposed to the sun also has a certain impact on the shedding of needles. A linear regression equation shows that the quantity of needles shed increases if the exposure to the sun decreases. The trends of diameter increment teli us a lot about the more and more severe pollu- tion in the past 30 years. The analyses show that characteristic differences in incre- ment occured already in the period between 1962 and 1967 and that they have per- manently been increasing. A comparison of the diameter increment of the past five years with the period of 20-30 years ago shows that its decrease depended on the degree of crown damage. The first degree (11-25 OJo leaves shed) for 19,8 %, second degree (26-60 % needles shed) for 25,7 % and third degree (over 60% of needles shed) for 49,2 %. Considerable differences in various trends among different levels of needles shed show that the