V lor»*. Čf1tt.'4 In ml,Ol« lihjjn in »flj» r il дг|-U>ru hr** р>и4Пј*вј* n« d»m iiTir Ut* и<1. - k. м H let *
i л rrtrt let* . f .. Sit „
Po |>i>*li:
U m« i■>!•* 10 yl. - I,
*.L p.,I |rU . 't „ u retrt |«U * .. „
Vr«dnUtvo in ићГлтмМм jp T K<inpi>.tkili ulicah (Hxrreikgatrir| »t. 117.
St, 111.
V Mariboru lf>. dooembra 18(>8.
Oznanila:
7.л havjJn» J>»it*|ia»
tftfrt H plirijr
■■ Kr,, i« 4P lati«!» lki.it. f. kr. f* <« IUI« *kui, 4 kr. t- m tlak* Sktel pnrtmk* ta p|,. u J'jo P" »Tuntel*.
•/.i vuk j* kalrk	it 3U k
№>fc..ai«i чр nr »r»ft]>». ■lupiti litij bUfOTeljn-» fun kuj »jo.
Teö^J I.
Vabilo na naročbo.
Prvo leto obstanka in delovanja „Slov. Narodaи xe bliža It koncu. Po atari navadi vsega časopisja priporoča se „Slov. Nar." svojim naročnikom, da mu na samo tudi v prihodnjem letu mesti vstanejo, temuč da vsak izmed njih med krogom svojih znancev skuša pridobiti novih naročnikov našemu časopisu, torej se udeležuje javnega zastopanja in hranitve svetih pravic, slovenskega naroda , za ktere mora biti vsak pravi rodoljub pripravljal sodelovati, kar je v njegovi moči.
Ene teh starih navad pak se ne bomo posluževali. „Slov. Narod" namreč se bode sam hvalil, Z dobro vestjo lehko kažemo nazaj na svoje prizadevanje, in stavljamo čč.gg. prejemnikom in bralcem na razsodbo, koliko smo skušali pregnati vsaka ko kvarno opatijo v delovanji za nato ljubijo jim domovino, kako smo vedno k hlagost narodovo pred očmi imeli, brez vseh ozirov na osebnosti pu dobrem prepričanji za pravo spoznano pot kazaje.
ln ker nas upanje, navdaja, da nam bode v tem vsak za Slovenijo vnet domoljub pritegnil, za tega delj mislimo, da je. rsak čast. naročnik in podpornik našega lista , podpornik slovenske reči, ne posebej „Slov. Naroda
Nismo namreč lista r življenje spravili z družim namenom, kakor da služi domovinskim koristim, in naši narodnosti, kteri od vseh krajev nevarnosti žugajo, ako se. narod oli pravem času ne zdrami in navduši, da se jim leliko pripravljen in ene misli v brun postavi. Nismo Usta ustanovili iz dobiAkarije, temveč, lastništvo se tri nikacih žrtev strašilo, ter s svojimi novci in trudom, kar je moglo storilo za materij/dno podlogo ter za duševno delovanje.
Prizadevali si. bomo tudi v prihodnjem letu skrbeti, da bomo Z dobrimi dopisi iz raznih krajev Slovenije in znamenitijih. mest (Dundju, Prage, Zagreba, dalje iz Ljubljane, Görke, Celovca itd.) o mamenitejih političnih dogodjajih in s sporočili slovenskega, gibanja se dostajočih zadostili vsem pravičnim tirjatram Č. gg. naročnikov. Ravno tako nam bo skrb v vsakterem listu v uvodnih člankih razpravljati posebno slovenske zadeve in kolikor mogoče širiti ljubezen za domačo reč, „Listek" pak bode prinašal raznovrstnega berila za zabavo in poduk; delali bomo po mogočosti, da se število delavcev tudi za ta predel pomnoži. Kmalu za po novem letu nam je obljubljena za listek veča izvirna slov. povest.
V oduažnem postopanji „Slov, Nar." v hranitvi slovenski' narodnosti žalibog hoče. g. državni pravnik ostro tiskovno postavo V roci, nahajati nektere pregrehe. l)a si še ne obupamo, da bodo
neodvisni c. k. sodniki drugače mislili, moramo tu. čč. ag. naročnikom zagotoviti, da te pravde m hudo imele nikacega uplka na o h s t ime k lista, du se jim torij njegove nagle smrti' ni bati.
Ako se število naročnikov toliko pomnoži, da bode mogel list brez mlike izgube vsa/, dim izhajati, spremenili ga bomo v dnevnik.
Naročnina ostane stara, kakor je na glavi lista brati, in ticer po pošti za vse leto JO gld.
za pol leta . , , Д „ za četrt leta , . if gld. 60 kr.
Program, kterega se je. in se bode „Slov. Narod" vedno držal, je: Vse zji domovino Slovenije!
V Mariboru, 18. doc.
So nektere milice, kterih si- ni izogibati, da so vedno in vedno |ioiiiivljaje pripovedujejo in ravnanje po njih priporoča, Slovenci iščimo za-slomhe v narodu — to smo pordnrjnli že dostikrat iu povdarjamo dones zopet, ker kaplja mora mnogokrat pasti, predno zdolbe kamen.
Ce se denes omemn po Avstriji, vidimo narod, ki značajno in trdno v hran stoji raznim težkim naviilmn nasproti, in kterega možata stano-vilost iu enuduänost v potezanji zu Idugost domovino mora celo njih naj-hujih nasprotnikov krdelo z zavistjo in tiliini občudovanjem priznati. Menda ni treba praviti, da imamo v mislili rinrad deski. Treba pa pač v misel jemati vprašanje: kako jo priiel narod do take stanovitnosti in vztrajnosti1.' Prišel je do tega, ker so njegovi najboljši možje zraven dobrih želj imeli delavnost, ker ho imeli navdušenje in pogum, in jih ni biln nobenega ministers t vii in nobene sisteme strah, iln, ne bi bili z isto navdušenostjo in istim pogumom med svojim narodom budili narodno zavest, širili navdušenje lastnega srca v srce vsega naroda. (Huvni pomoček za raxllrjonje tacega neustrašenega iu uepregenljivegu nidoljubjn pak je bilo Čehom časopisje. To časopisje pak ni nikdar govorilo, kako tako-le: „O ubogo, češko državno pravo, kako ss> ravni s teboj 1 Sicer Cehi nimamo kar iti rudi, pa kot dobre duše so udarno dimlizmu. naj lm v imena Bogu očeta, ki za uns skrbi, ,upati je, da po vsestranski spravi iz ilvult<nia v pluralizem, to jo v federalizem" pridemo itd. Tomo češkemu časopisju ni nikdar lut aiisol prišlo, zarnl nekterih posameznih, ki Iii bili rudi kje v tem ali tem parlamenta sedeli, ter svojo popolno in ponižno ustnvoljubiiost potrjevali in zavoljo tako sloge ž njimi, molčati ali le konatiniti to, kar dan prinese. Ne, temin: to časopisje jo imelo vedno samo narod pred očmi, iu je povsod pogumen in mogočen gins povzdignilo, ui samo upalo iu želelo. Zalo ta glas odmeva zdaj od vsega naroda, in tako je postni češki narod politično značujon in krepak, kar spoznava Avstrija, ter bode morala spoznati, in potem rnčuniti.
Ko Iii biln češko časopisje le dobro upalo in želelo, zraven pa za
I. Ljubezen.
Narodopitne alike iz našega naroda.
l'iLTjl.m i oi i Оцшј irim. Dfkli-lom [m liri Koliba GTeti.	N ir.j.I pel.
Ni dolgo tega, kar se je javno mnenje kot šesta velevlast visoko na prestol posadilo. Na prestolu sede z ono roko brzda kralje in cesarje, in njih veliko in mule doglavnike, z drugo pa piše zgodovino sodajnosti. Kakor so astronomi začeli en planet za drugim na obnebji razkrivati, ravno tako so se politikarji začeli v tem skušati, kdo bo na političnem polji kakšne novo velevlast razkril. In res nc dolgo po javnem mnenji, se je našla sedma velevlast v denarstvu! Jaz si smem čestitati, da sem osmo politično velevlast v ljubezni našel, ter jo tukaj javno kot tako proglaaujem. Morebiti pride za menoj äe kter srečnež, ter bo našel deveto velevlast, in za tem drugi, ki ho našel enajsto, in (ako naprej.
Ljubezen velevlast, to je vendar že malo preveč! bode morebiti kdo zanosljnl. Jaz pa rečem: da, da ljubezen, bafi ljubezen je velevlast; mo-gečneja morebiti, nego denarstvo in javno mnenje. Naj pokaže ktera druga velevlast, če ima toliko armado, kolikoršno ljubezen iraa; in sicer je ni lepše nrrnade od njene. V njenih vrstah stoj« „vsi te mlajši, vsi nam naj te drajši s kuštravimi lasmi in svitlimi očmi", vsi so ali po izbor junaki ali pa kieene devojke. Država, v kteri ljubezen kot velevlast kraljuje, obsega vse druge države in vse narode, in ker je ona skoz in skoz kozmopolitična naprava, zato ne priznava nobenih historičnih pravic, ampak samo Ic naravne, te pa v celem obsegu; in grdo ga kaznuje, kdor se proti njenim prirodnini pravicam sovražno spne; celo načelo narodnosti pred njenim tronorn ne obvelja. Njo notranja osuovn je ravno kakor avstrijska skoz in skoz duulistična. Ona stoji in pndo 7. dualizmom, bog obvari turški federalizem v njej. Toda njene delegaeije se ne ohdržn vajo pod dvema raznima krovoma, bog ne zadeni tega, v njej se vse kujo in snuje lepo pod ono streho, je se iz eno sklede, pije iz me kupice. Ker smo že začeli velevlast ljubezni 7. avstrijsko velevlastjo pri-spodobljati, recimo še to, da ona nima toliko neprijateljev, kolikor jih ima Avstrija, da se jej ni treba pred nobenim severnim strijceui Imti. Velevlast
ljubezen ima вато dva, in sicer ie navidezna neprijatelja. Prvi njen navidezen neprijutelj jn dekliška preširnost. Včasih jo sicer boj s tem nepokor-nikoin precej trd, pn — pred obličjem zalega funta se ta presirna dekliška upornost raztopi knkor snog pred obličjem sobica. Drugi neprijutelj jo „fantovsko ätimnuje". Tndi to je včasih trda trdnjava, pil kaj pomaga vsa njena trdnost, ko jo prvi zaljubljen dekliški pogled v posip iu prah razsuje, Mir je leliko storjen, itdeči sobici se druga na drugo v vročem poljubu pripe-čntiti, roki se sklrneti in stvur je gotovu,
Najpleinenitejn. najslavneja, pa tudi najtežja dela, ki nam jih zgodovina vseh narodov in vseh časov pripovoduje, izdelala jn ta velevlast s svojo annudo, kajti ni gu silnejegn nagiba zu premaganjo težav, nego Ijn-bezen. Kdor čestitih bralcev še ui bil nikdar zaljubljen, naj so precej zaljubi, če je še čas, in če sine, ter lilij stopi kot liovak v službo to velevlusli. Dasiravno ima tudi ona, knkor v iinjtiovojäi čas Avstrija, zakon, da morn vsakter brez izjeme za njo orožje nositi, vendar se kdo tej dolžnosti umakne. Povrnite se, vi vsi begunci, ter znajte, da je ljubezen veliki kulturni element. Ali paziti je treba vsakemu, da no ne zaljubi" tako, kakor sta se Avstrija ia pa Magjaroraag zaljubila diug v drugega, kajti od njiju se ne ve, kako se po spolu ločita, kdo je on, in kdo je ona. kdo blačo nosi in kd» ne, ali ■/. eno besedo, kdo jo gospodar iu lalo ponižna in pokorna gospodinja.
O teoriji ljubezni govorili, lo Iji bilo morju izjomati! Nikdar so ta predmet do kraja izcrpil ne ho, ker je živ vir žive vode, ki nikdar no vsali-ne. Najbolj še meni dopada prilika, ki ljubezen priličuje ognju, kajti ta ogenj človeku, skoz njega gredofiemu, mnogo grdili cunj požge, ki so popreje od njega visele, in vsakter iz tega ognja čisteji izide, nego je va-nj stopil. Razni ljudje sicer o ljubezni razno mislijo. Oujto tam resnega moža, on pravi: res je, bil sem svoje dni tudi jaz zaljubljen, pa bil sem noreči Hvala bogu, da sem enkrat iz tistih telečjih let. Za moža, ki tako govori, je srce samo še kos mesa, in sicer prav žilav nmskel, ki v njegovem organizmu nima veče vrednosti, nego drugi drob ti. pr- želodec ali pa bubregi. Moder mož v dolgem črnem talarji bo djal: tndi jaz sem kot dijak ljubil, pa som se dosta skesal že za to, in trdo pokoro delal, kajti ljubezen je velik greh. Hog moj, če je to res, da je ljubezen greh, potem je tudi greh, da rožen pomladi cveti, da slavček droboli, ko slavieku jajčke vali. Ue je ljubezen
to ирацје in te želje ne na vso moč poganjalo sc, potem hi bi bila se ve da, kronika avstrijskega kazenskega sodnijštvn v tiskovnih stvoreh za kake dve stotine ilustracij denašnje svobode ubožneji, ali vprašanje je veliko, alt hi opozicija češkega ljudstva stala n ep rod rta, kakor stoji denes, vprašanje je, ali hi bilo ljudstvo in bralstvo tacega časopisja tako za domovino navdušeno, kakor je, ali pa bi bilo /a omajanje po tew ali tem vladnem vetru sposobno. Učimo se od Oeho-Slovanov, mislili smo vedno. Širimo narodno zavest, širimo knjige med ljudi, hudima navdušenje in pogum. Kdor pa to hoče, ta se no sme snino v želje in npatije po medvedje zalizati, ne oma-govati na nedoločni sredi, tcniuč pozitivno tirjati, kar za pravo spozna, pozitivno grajati, kar se inu napačno zdi. Tako smo mislili. Vendar imena tacemu postopanju nismo vedeli do teh dni. Še le „Novice" nain v „vabilu nn naročbo" povedo, da se to pravi ,,ги£<ц|Jittl.14
Ker so .Novice" tako zaupne v sebe, da se preveriti ne dade, kar pravijo same, mi pa v svojo človeško pamet ne stavimo tako trde vere, da bi nas v tej alt oni stvari živ krst preveriti ne mogel, hočemo to ime: razsajanje, v predel spraviti in gu slovenskemu zgodopiscu prihodnjega stoletja v premislek priporočamo.
Ilntiiilmvska postava.
(Dalje,)
§. 18. Oni brambovski dolžnosti podvrženi, ki sicer niso sposobni za pravo vojaško službo pač pn za druga posla vojaškega namena, ktera odgovarjajo njih meščanskemu poklicu, morejo sp v vojnem slučaji za tnka posla porabiti.
tj. 19. Odgojence vojaških urinih zavodov bodo po dokončanih študijah vojaške uradnije pn posebnih za tn izdanih postavah uvrstcvalo v stoječo (pomorsko) vojsko.
Vsak odgojenec, ki se je ali brezplačno ali vžieaje ustanovo izučil v takem zavodu, mora biti 10 let, kdor je plačeval polovico stroškov T let, kdor je plačeval vse stroške odhrunjevanja in izreje 4 lete v stoječi (pomorski) vojski nnzoč in se mu štejejo leta od dne, ko je iz zavoda izstopil.
§. 20, Prostovoljno sme vsak domačin v stoječo vojsko vstopiti, kdor ima postavne sposobnosti za njo.
Izključeni so oni , ki so bili kazensko obsojeni in ne uživajo vseh državljanskih pravic. Mladoletnim mora oče ali varnh dovoliti, ako hočejo prostovoljno vojski pristopiti.
Prostovoljcu je dovoljono izvoliti si oni oddelek vojske, v kterem hočo služiti, ako sme oni oddelek prostovoljca sprejemati, prostovoljec pa ima potrebno sposobnost za ta oddelek.
Oni brambovski dolžnosti podvrženi, ki so po svoji starosti k rednemu novačenji pozvani, med dobo novačenje ne smejo prostovoljno vstopati. Tisti, ki jc bil dolžan priti k novačenji, a svoje dolžnosti ni storil, izgubil je s tem toliko časa pravico prostovoljno vstopiti v vojsko, dokler se ni podvrgel sodbi komisije za novačenje zarad zanemarjene svoje dolžnosti.
§.21. Domačini, ki imajo toliko izohraženja, ki odgovarja dovršenim študijam više gimnazije, više realke ali v isti vrsti stoječe učilnice in se o tem spričajo s spričevali takih javnih ali pa tudi zavodov , ki imajo pravico javnosti, ali ki tako svoje izobraženje spričajo po skušnji, ktero imajo polužiti pred mešano komisijo v ta numen sklicano, potem pa prostovoljno stopijo v armado in se za časa svoje službe sami iz lastnega žepa oblačijo, oborože ia prehrnnujejo (pri konjikih si omislijo tudi konja in skrbe za ko-
njev živei), prestavijo se v mirnih časih ža po dokončani enoletni ođ dne vstopa šteti dejanski službi v reserve in ako hočejo svoje študije nadaljevati , imajo pravico izvoliti si svoj garnizon in pa do 25. svojega leta tudi leto, ktero hočejo svojo službo opravljati. Ako si hočejo tudi sami stanovanje plačati, ue sme se jih siliti, da hi v kasarni stanovali.
Deželno ministerstvu v porazumljenji s državnim ministerstvoin bo določilo, ktere domače ali tujo učilnice so višini gimnazijam in višini realkam ravnovrstne , potem kako naj se zmešana komisija sestavi in predmete ter način izpitov.
Tudi nepremožni s početka omenjene vrste, ako morejo spričati svoje uhoštvo in svoje čisto nravno vedenje, in pa donesti spričevala, da so se glavnih predmetov z odliko učili, ali da so napravili izpit zrelosti ali pa državen izpit, pri kterem so bili za sposobne spoznani, morajo se tudi dopuščati k enoletni prostovoljni službi in ta čas iz skupnega denarja za vojaštvo oblačiti, obrožiti in prebraniti,
Akri so v tem pnragnifu omenjeni prostovoljci položili izpit, kakor je zapovedan za častnike v rešeni in deželni hrambi in ako so dokončali enoletno službo, imajo se po potrebi in po vrsti, v kteri stoje kot častniški aspiranti, imenovati za častnike v reservi, Ti častniki se imajo za časa njih hrambovske dolžnosti še k trem vajam r orožji poklicati; te vaje ne smejo dalje trajati nego 4 tedne.
Pri oroženji za vojsko nuj se ti možje skozi S let po potrebi in odloku državnega vojnega ministerstva rabijo ali v stoječi vojski ali v deželni hrambi, po 9. letil pa po njih postavnem namenu le v deželni hrambi.
§. 22. Mornarji iz poklica, ki morejo svojo splošno omike in pa svojo uspešne študije, ktere so ali na domači ali tuji mornarski učilnici dokončali, s spričevali ali z primernim izpitom dokazati, joinljo se v pomorsko vojsko v enoletno prostovoljno službo, Oni nimajo dolžnosti, da bi se sami oblačili ia prehranjevali. Po dobro dovršeni skušnji in ako je potreba se smejo imenovati za častnike v pomorski reservi.
Ti častniki morajo o vojskinem času opravljati vsako mornarsko
službo.
(j. 23. Zdravoelovci morejo svojo enoletno prostovoljno službo v vojaških bolniščih, živinozdravniki kot prnktik^nti tn stroko pri kacem konjiškem ali topuičarskem polku ali pri vozarskem eskadronti opravljati, ako so dotično sposobnost dokazali.
Po n j tli službinski dolžnosti sa bodo ti možje za časa vojsk« rabili ali v stoječi (pomorski) vojski, ali v deželni hrambi, pa tudi v vojnih in drugih bolniščih.
§. 24. Lekarji smejo svojo enoletno prostovoljno službo opravljali v vojaških lekarnah in se bodo za časa vojske v primeri rabili kakor brambovski dolžnosti podvrženi zdravniki.
tj. 25. Kandidati duhovnega stanu bodi si kterekoli postavno priznane cerkve ali verskega občestva se smejo, ako so se uvrstili v stoječo vojsko ali deželno hrambo, pustiti na odpust, ako so tega prosili, da morejo svoje bogoslovske študije nadaljevati.
Ko so dobili mašnikovo posvečenje nli so se imenovali za dušne pastirje, zapišejo se dotični med vojaške dušne pastirje in so morejo za časa vojske v smislu njih hrambovske dolžnosti kot dušni pastirji porabiti ali v stoječi vojski, ali v deželni hrambi, tudi v vojnih in stalnih bolniščih, Ko bi se pa ti kandidati odpovedali boguslovekim študijam in dnhovskemu poklicu, morajo se tekoj poklicati k službi pod orožjem,	(Halje pri h-)
greh, potem je tudi greh, da imajo deklice rodeča ličica, dal če je ljubezen greh, potem je vsaj pol sveta, ki gn jo sam večni bog v svoji milosti ustvaril, greh. Star grški filozof je rekel, da se po ljubezni vse prijazno strinja, po neljubezni pa vse sovražno spue in nazadnje v atotue razkruši. In res vidimo, da jo vsa vesoljnost, vsa priroda zvezana le po ljubezni v eno celoto. Nekde sem bral, daje boje tisti človek najsrečneji, ki ima zlo srce in pa dober želodec. Jaz na to druga ue rečeni, nego: bilo mu na zdravje! S takimi ljudmi, ki imajo srce suho kakor egiptovska mumija, s takimi ju zastonj o ljubezni govoriti. Kdor ni nikdar ljubil, ni nikdar živel, ljubimo tedaj, da bođeiuo živeli.
Vendar ena vrsta ljudi misli in sodi povoljno o ljubezni, in ti ljudje so pesniki. Ce ljubezni ue hi bilo uu svetu, pesnik bi si jo moral izmisliti. Pesniku so srce nikdar ne postara, dal njemu se no sme postarati, Pa da mu je lih žo jesenska slanca rožice nit licih poparila, srco mu ue smo nikdar ozebeti. Pesniška žila bi morala biti zmerom enako napeta. Prileten erotičen pesnik je sicer auakrouizem, pa veiular mi jc ljubši, nego mladi fan-talinski didaktikar. Hrvaški pregovor pravi: stari volk, pesja šala. Ta pregovor na starega zaljubljenega pesniku preobrnen bi se glasil: star zaljubljen pesnik, amorova in psibina šalobardii.
Pa pustimo šalo ua stran. Vedno mladi, vodno se uilajoči erotični pesnik je pa v resnici naš narod. Nečem sodu čestitega bralca prejemati, ter a priori hvaliti naše erotične narodne pesmi, kako so nežne, kako so rahločutne, kako naivne, kako nravne, srčne, resnična itd. Pustil jih boni rajo same govoriti. V dokaz, da je ljubezen, pravi narodna pesem: V (irtdn n» pisci	14 Ijubeien je bila,
Еш iena ledi,	Pa ljubezen ie bo
Pa t> žena veli,	Ko tebe 'no meue
Da ljubezni vet ni! Na svetu ne bo!
Zadnje štiri vrstice so pri velikem delu erotičnih narodnih pesmi skoraj stereotipen rafrfin. Moč ljubezni je nepremagljiva, kogar se polasti, ta se je z lepa ue mure več obraniti:
Oj ti prelmencaiia Ijubaien,	,
Kaj 'mal ti talilno rnoi ! Z glave te ie spravim, АГ t irca nemogoč.
Kakšna je slovenska ljubica? Naše narodne pesmijo tako-le slikajo: Ona ima belo t oko, drobne unge, rdečo šobicn, usta kakor jugodikc, tenko Igolči, se sladko smeji, nosi rdeč robec, bele rokave«, guzauo ali pisnuo 'janko, laso ima spletene v dve dolgi črni kiti s Iraki zvezani, (ravno kakor
I se še denes kmečku dekleta v Zagrebški okolici nosijo), ona je vrla, visokega čelu, pa zmerom vesela, nje lepota se sveti kakor sobice iu luna, pri
plesu je Mika, mlada je kakor kaplja, Lepo jo opisujejo te le štiri vrstice: Ja bela ko mleko, tldeća ko kri, Zaljubljeno gleda, Na ameb ae drii.
Pa tudi te-le:
Ali pa te-le:
•Iti tenka ko konoplja, Kdeta kakor gartroia Mela kakor inako* cvet.
Je bela ko mak,
Pa rdeča ko rak,
T . Pa vroča ko peč.
Pa na lepoto se ne sme zmerom gledati, ona rada goljufa. Narodna pesem pravi:
Ktera bruika mekia — boljša je, Ktera il'vica lepša — hujša je. Ljubica pa ne sme samo lepa biti, ampak: Dekle morn znat pisat 'no brat, 'No vsakemu odgovor dat1. Deklica si ljubčeka želi, ter poje: Ko mala sem bila, Sem proa'la bogi, Ua b' skoraj dorasla, Da b' fantovska b'la. Deklica bi se rada omožila, pravi: Prosite, molite Duhovni za iue, Ua bodeni imela, Kar druge ieue,
(Dalje prih.)