gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 20. maja 1863. Gospodarske stvari. To spoznavši je Kako govejo kugo na dalje. in Trst (pa tudi na Kranjsko), (žalibog, pa že pozno!) kralj, namestništvo v Zagrebu prepovedalo sejme v Karlovcu, c. kr. deželna ge-neral-komanda pa tudi sejme v graničarskih krajih, Tudi přetekli teden smo bili na Kranjskem z so blizo karlovške in banalne meje Tudi vse govejo kugo še dosti srečni; v nobenem novem kraji postave za obrambo kuge se oštro spolnujejo. ki druge se ni prikazala; le sèm ter tjè je v kaki vasi, kjer je turški Bosni v 9 nahijah (okrajih), ki so sosede Hr-izprva bila, zgrabila kako živinče, največ pa v Dolenji vaški, kuga še hudo razsaja, tako, da v nekterih krajih vasi senožeškega kantona, kjer je zbolelo na novo ~ — - že več Tudi krav in več ovác. Ker pa ste dotična komisija in pa županija prav marljive, se je nadjati, da se bo ustavila in koz zadavila. go veje živine primanjkuje. krajih kužna boiezen prikazala se y ki je v Bosni v je že več ovac morivka. y Gospodarska skušnja. Čeravno so na Stajarskem še tako srečni, da nimajo goveje kuge, se je vendar bojé po pravici; zato c. kr. gosposka v Kozjem (Drachenburg) 16. dné t. m. po višem ukazu c. kr. štajarskega deželnega poglavarstva prepovedala vse živinske sejme v spomladi je gotovo špargelj, po kterem mestjani tako k o z i j s k e m o k r a j i. vati). (Spargeljne po novih skušnjah pridelo- Najprva in najžlahneja zelenjava v naših vrtih radi segajo, in se tedaj lahko prodá, zlasti ce Je debel Črm Zraven te prave goveje kuge pa po več krajih in mehák. Že v starodavnih časih so sladkoustneži po velikanskih špargeljnih segali, kterih je 100 okoli 30 funtov tehtalo. Ali taki špargelj ni so še več kot bele Ljudje so zadovoljni, če so tudi drobnejši ; pa kranjske dežele mori govejo živino zdaj tudi ali boiezen na vranići, v želodcu in čevah, ali metljaji (Anthrax); živina, zjutraj še zdrava, je včasih zvečer že mrtva ; tresti vrane. se zacne, težko diha a)1 To ni prava goveja kuga, ktera se v naše kraje le pa je po še s temi je dosti opraviti po navadni šegi, kakor se iz ega pri tepa, ampak to je naša navadna poletinska olezen, ki najbolj izvira od vročine na paši, nih hlevov, od pomanjkanja hladne vode itd. s „Pratiko" vred špargeljni obdeljujejo. Dr. Eauch vrtnarjem po obilnih skušnjah v Bambergu na Parskem drugače svetuje. Po iz sopar- njegovih besedah ne spuščajo špargeljnove sajenice, Novice" kakor se pri starih koreninah lahko vsak vrtnar sam bolezni, ktera se lože odvrne s tem y da se živina na voda zmešana s zeljnico živini dobro tekne. so že večkrat govorile o tej nagli prepriča, svojih korenin globoko v tla, ampak jih bolj po vršni zemlji kakor prste razprostirajo. Iz vsega tega se vidi, da, kdor špargelj ne redi, nikakor ni na dobicku, če sajenice pregloboko sadi. Ravno tako tudi triletnih sadik ne bo umen vrtnar sadil, ampak mlajše. zato, ker hladném drži, večkrat s hladno in osoljeno vodo nana i a. kakor da napaja, KaKor aa se ozdravi, kadar je živino že napadla. Kiselkasta pijaca, kakor je, postavimo, , z jesihom, nezrelim sadjem, Kužna pa je tudi ta boiezen, da živina naleze od živine, pa še celó člověk se more zavdati s strupeno krvjo njeno ali z mesom itd. se mlade rastline vselej in pri vseh rastlinskih plemenih gotovo poprej in čvrsteje urastejo in močneje ukoreni-nijo kakor stare. In boli ko so uraščene, boli kakor stare. In bolj ko so uraščene Čudna je ta boiezen tudi zato ker si rada re kraje izbira, drugim bližnjim pa pnzanasa ne-ali spesno rastejo in debeleje stébla redé, in ravno od tega izhaja viša ali nižja cena špargelj nova. Po dr. Ravhovih skušnjah naj se skoplje zemlja, kamor misliš spargeljne kte k večem kako živinče posamno zgrabi. Tudi to poseb- saditi, v jeseni za poldrugi čevelj globoko, in po-uost ima ta kuga, da raje živino v čedah napada kakor gnoji naj se prav jako s preprhnenim gnojem. Spomladi tako, ki je sama zase. razdeli zemljo v gredé po tri čevlje široke ? in Iz poslednj ega dopisa c. kr. deželne general-ko- v vsaki taki gredi v sredi po dobra čevlja skopaj globoke mande zagrebške do c. k. vlade kranjske 7. dne t. m. jame; nasuj jih precej visoko s kompostom ali dobro smo zvedili, da goveja kuga, ki je v začetku preteklega rodovitno vrtno zemljo, m napravi jo po jamah tako, da mesca v hrvaŠki vojaški granici se iznova huje bo nekoliko krtinám podobna, in na vrh tako imeno- prikazala, je prve dni tega mesca se zopet nekoliko vanih krtin pokladaj glavice špargeljnovih sajenic, po- pomirila. Goveja kuga in vrančna boiezen ste skor ravnaj jim koreninice ob krtini navzdol in zasuj jih z samo v mnogih okrajih ogulinskega, sluinskega, dobro in rodovitno zemljo. Po tem opravilu je sajenje prvega in druzega banalnega polka, in gotovo je, da po vsem, kar je c. k. general-komanda zvedila, je Kar- gotovo. Tako sajeni špargeljni se smejo še le v tretjem letu, in pa le njih najmočneji in debeleji tjè do 15. rožnika (junija) rezati; kdor hoce pa vedno debele špar- lovec s svojimi velikimi živinskimi sejmi gnjezdo , iz kterega se je goveja kuga po razprodanih goveđih za- geljne imeti, jim mora vsako leto dobro gnojiti; naj-trosila po civilnem Hrvaškem in odtod v Reko boljši gnoj za špargeljne je tičjek (guano) in pa ko- 154 ščena .moka, če se s hlevnim gnojem, golobjekom ali pa kurjekom vrsti. Da je tudi sol dober gnoj špargeljnu, je gotovo, ker špargelj je izprva rastlina bila, ki raste ob morskih bregovih. Ozir po doiuačii i^Iovstvene stvari I erknica in njena okolica, Popisal Andrej Likar. (Dalje.) Pičel četrtljej ure je še od tukaj do Cerk m kakor zadevah matice slovenske. (Konec.) Tem darovom — nadaljuje gosp. dr. Toman urnih korakov sva hitro v sredi trga pod starodavno lipo. hočem Tukaj se vse diva y kar y fir lAl moj tov ? povedati Ti nu je znano. so y bilo ivemul je bilo po „Novicah" že oznanjeno , došli drugi znameniti darovi, in sicer: iz Konjic dve obligacii po Cerknica. ena za y gold., li oxvui. ^ x^ujio ^v^ Cerknica je eden najvećih trgov na Kranjskem, šteje ena za 100 gold, od dveh rodolju- namreč 238 his in ima svoj lastni grb: cerkev v štiri- ■■■ looo ■ i, ^mm ^vp jppp mimtmmmmn^m bov, od gospod Antona barona Çojza obligacija"za oglatem polji. Valvazor izpeljuje ime: Cerknica od: 500 gold., od gosp. Valentina Češko-ta 50 gold. Cerkvica, in pravi, da seje v premenil v n. Alije od Valentina Krišper-ja 50 gold, v go- njegova izpeljava tudi prava, se ne bom veliko pričkal to vini, "od" gosp. Fid. Terpinca obligacija za 500 gld. vendar mislim, da kakor se pravi vasi pri češnjah gosp s sledečim pismom od susca Cešnjica, pri lipah Lipnica, enako so rekli vasi Ljubi prijatel gosp. dr. Toman! V slavni spomin naših pri cerkvi Cerknica, izpustivši končnico ev kakor so ^Lijuui pi ijuii/i ^ un j/. ui • i uiiiuii • v oiuun ojn/uiiu iiuoiii A ------7 » ^ * xxwxxv^xxav slavenskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda, prvih boje- jo izpustili pri Cerkno, Cerklje itd. ktere imena vavcov kršanskega slovenskega naroda, ranji iskreni in sr čni ogovor v naši Matice na izdavanje dobrih slovenskih bukev v povzdigo Vam na Vaš vče- so menda tudi izpeljane iz besede: cerkev. Pravljica čitavnici za osnovo pripoveduje, da je stal trg v starodavnih časili bolj tjè proti Martnjaku, v Uševku, in tukaj je bila samo cerkev. in omiko nasela častitljivega slovenskega jezika, podam Ker so bili pa sovražniki (kteri?) razdjali tisti trg so tukaj eno 5odstotno metalično obligacijo za 500 goldinarjev. se bili oni prebivavci potem naselili tukaj ob cerkvi. gotovo je, vda je Cerknica eden Želim, da bi mnogo vrlih sinov slovenskega naroda k temu Pa naj bo, kakor V ze lepemu namenu pripomoglo, in nadjam se, da bo tudi naša najstarejih krajev na Kranjskem. Se lipa, pod ktero se I ■ I M I HH ^m je stara nad 200 let, ker kamniti oklep okoli blaga zalome bogate svoje senciva kranjska hra nil nica (šparkasa) iz krepko pomoč za ta lepi namen dodala; saj ne nje je bil naredil g. A. O. leta 1648. more po svojih štatutah lepše za našo slovensko deželo in Zgodovinski sledi, Cerknico zadevaj oči, so pa še njene prcbivavce skrbeti, kakor da se med prve osnovavce veliko stařeji. Cerkniški duhovni pastirji se nahajajo toliko koristne „Matice" šteje. Da bi se pa matica kmali večkrat v pismih oglejskih patrijarhov, postavim: Leta spravila, nasvetujem , naj bi prostovoljno 1261 fajmošter Lupoid, 1296 Rudolfin, 1328 Tadej. Leta mocna na noge udje vseh slovenskih čitavnic, kteri zmorejo in v kterih 1335 je prenočeval v Cerknici sv. Bertrand, patrijarh prsih slovensko srce bije, vsako leto Matici en goldinar JL^^^ J v Jl VIAV T CVl Y V> IVlll^jl O V • i^VI liail^l ^ J^CCLi 1 J Ci/JL 11 j leta 1360 je pa patrijarh Ludovik I. cerkniško faro iz- prikladali. Blaga matica bi lako neumrjoča postala. Osta nimo, kakor smo, vrli slovanski avstrijanski sinovi! ročil bistriškim samotarcom. Tudi poznej se čase je Z Bogom !" imela Cerknica slavne duhovne. Leta 1631 je bil tukaj fajmošter Nikolaj Mrav hkrat tudi prošt no- Tem darovom pridenem še jez obligacijo za 100 gold, vomeški in poznej škanderski škof na Dalmatinskem. Tako stoji zdaj brez povabila nabrano premoženje Gregorja Crvića smo že omenili poprej. za matico slovensko. Uhladivši se zdaj, dragi moj, v senci košate lipe, Dostavljam pa k temu še željo , naj bi rodoljubi pojdiva kakor dobra kristjana najpopred v farno cerkev blagovolili poslati z lastnoročnim podpisom zagotovljeni pripomoček, kakor hitro je mogoce ki shranuje vse dosihmal mu izročene darila. počastit nebeško Kralj ico in nj enega Sina. dr. J. Bleiweřs-u, ogledujem v tem veličastnem hramu Božjem y ■ Ako kogar se go- Prevdarili smo v posebnem posvetu, kako da bi kakor bi stal med nekdanjimi Nemci tiški obok nosijo Štirje tanki in visoki stebri, zdi se mi, logih ki SO V sv. dokončno ustanovili našo drago matico, in sklenili smo svoj im bogovom | III ^^^H H^^l m H ^darovali. ali smre- si poskrbeti pravila (statute) vseh drugih slovanskih kov gojzd enako velicih dreves, ki se, čisto gole, visoko A _____ \ W _____ O 1 • • • "1 T t 1 •• i 1 • w WW matic, po kterih, gledé na mariborski nacrt in na naše dvigujejo. Na visokem narejajo njih križem zaraščene y lastne okoliščine, se bojo osnovale pravila matice slovenske. Ta osnova se bode v pretres poslala še drugim veje gosto streho, ki se zapletaj o veja v vejo si to imaš mož y podobo cerkniške cerkve. Stirje tanki in po'dpisano \)d več naših "ve- visoki stebri stojé tukaj kakor štiri vitke jele in nosijo imenitnih po rodu, posestvu, učenosti, špičaste oboke. Mislil bi si človek, da lahki oboki so , in to osnovo, rodoljubom ljavnili l^^^^H stanu itd., bomo podali po ces. postavi od 26.' novembra od zgorej pripeti, pa vse je narejeno tako trdno, kakor 1852 si. vladi v potrjenje. Potem stopimo s potrjenimi bi bilo za večne čase. Oboki imajo svoje vén moleče pravili pred naš ljubi narod in druge slovanské dobrot- rebra ali debele žile, ki se križajo kot v rešetko y za- nike in rodoljube, ter jih bomo vabili, da donesejo pomočke za trdno ustanovitev Matice svoje pletaje se druga v drugo. Res y prekrasno, veličansko naše. Vi dragi rodoljubi in mile rodoljubnje , uuič*- —— ^ — ~—j —----- ----r——— r— šajte tedaj darovati svojih doneskov blagemu početju ; nikov. Prizidane ste dve kapeli brez okusa in enako- ne odla- delo gotiške stavbě ! Pa, Bogu bodi milo, nevedna roka je kazila in kazí še zdaj izvrstno delo pobožnih pred- budite svoje brate in sestrice, da in da se udeležujejo nje naprave spoznajo korist Matice merja ; gotiške okna so namestjene s štirivoglatimi ve- čimi in manjinu, poljubno višimi in nižjimi; gotiške ve- Pokažimo, da se zavedamo, da si hoćemo in znamo like vrata so se umaknile sami sebi pomagati, da nam je mar za narodovo omiko novejsi uuui, ^r^^ in da smo voljni za njo darovati, kolikor je vsakemu Pač treba bi bilo, da bi se pri umetnih stavbah dobi drugim, in zvonik y krit v toži stavbno nevednost svojih skrb nikov. y mogoče. „Bog pa naj blagoslovi uaoc yu^cijc , ua oc — — , — j— širi prava kršanska omika ""in poviša slava našega pre- Oerkveni predniki! poderite nepristojne kapeli naše p očetje da se zlasti cerkvenih, ohranila, ali pa ponovila prejšnja izvirao s t. odprite milega naroda!" Dr. Lovro Toman. spet potiske okna in vrata y vozite pocasi na staro y m postavili si bote „monumentům aere perenius u spo 155 minek, ki bo slavil Vaše ime še potem ? ko se Je ze zdavnej razmelo nad Vami zadnje voščilo : Requiescant soka SI PeŠčenikom se dviguje proti nebu nad 3000 vij VI- t m pace imeli Cerkev ima zdaj pet oltarjev. Prav za prav tuuavum ^.m — ^n^ouuig, biuvcusku urauisct;. trije biti. Véliki, Matere Božje, je ravno Pot do njega je pe'jala napošev sèm od Martnjaka. Sledi rodavnih časih grad Ka nj enem prvem vrhu je stal v sta Engelsb slovensko Gradišče zdaj Vïjdelu* Skoda, ker ne bo v gotiškem slogu, kakor njegovi se pa daj malo še ga tirja gotiška cerkvena podoba. Pogleda vredna je najvišem vrhu je pa globoka jama 1 I y 1 • y • "1 # ' • jV 111 • • llf poznajo. Na zadnjem v kteri ? i x vvunv j w naj v j.ovm »mu jv jJtv j cnuci , v iVICI i SO U cerkvice na Lo- copernice točo delale in jo delajo slabovernim še podoba s v. Notburge iz že omenjene škem, tudi prejšnja podoba rojstva Matere Božje je bila nekdaj V kaj lepa. Zvonik je visok 28 sežnjev so trije zvonovi, véliki vaga 28y„ centov. velikih linah malih linah vraže r e dnj em veku j e mo la daj vera v T posebno v teh krajih močno vkoreninj Širjena biti, ker Valvazor pripoveduj da so copernije m ■in raz-v vasi bili je pa mrtvaški zvon, ki ima posebno ^moč čez coper- pod Stebergom na grmadi sežgali vse žene tište vasi kot in duhovni cerkniški so hodili na Slivnico nice, zato pa mora lickaj zaropotá v oblakih tudi zvoniti cerkvenik poleti v ce ko- ker V ce bi toča pobila mu, požreti bi mogel marsiktero grenko od ljudi. • f copernice, in Uimvym ^iiviiiOJYl ou 1IUU.111 Jlčl Oil Vilicu omenjeno luknjo blagoslovljat in točodelne copernice wn v\ C C It mi i n n AVIV^ti n n ▼▼ /\ i r»r\ •! ^____* -____ ^ gorje Leta ILI LI, jJUZ-lCil UI llJUgCl XJUaiOilVl/VlV wv*. JJ ^ivvi. ^-v^ „panat. XX1XC* XXXJC* (3 V VJJ iaocicjv 111 IZiVl 1472 so bili Turki požgali to cerkev ravno v nedeljo znaboštvu ali paganstvu, in ker se jako prileg Ker ima copernija svoj začetek in izvir v ne- pred postnim Šmarnom, kar priča gotišk kamen vzidan nevednim Ijudem 1 • I / "I • "I • 1 • I "I 1 * i 1 T) y • 1 ' * J * * ni čuda zlasti da se je ohranila bila tudi v cerkveni ogel. Okoli cerkve je bil nekdaj tabor. Pra- še pri pokristjanjenih narodih in se še zdaj ni iztrebila in se ne bo tako dolgo, dokler ne bodo pripomogle m o, okoli da sta 2 brata zidala , eden cerkev in eden tabor nje Tabor je imel pet stolpov (turnov). Dva vS toj i ta še zdaj. Eden je neke Obrezov, ki hrani še zmiraj možnar vdove, eden pa gospod železen, 150 funtov težak nekdaj Turkom uplenjen. V ta tabor so se . ■■ 7U temu ljudske, posebno nedeljske šole, ker te so name- že odraščeni mladosti. Namesti, da se mladini, za kmetijstvo odločeni, vbija nemški jezik v glavo , ki njene ga, i w v ~ v lUU/jliai J uv,xvuaj X UA ivvrn udivuj VIA« ^ vvvn#r ^ SlOpiVSl CCZ wvjlwiyx J^itij^ vmikali Ijudje *o turskih napadih. Čudna je bila na- kot pozabljivosti, naj bi šolski Jprag, že tudi kot prisilj enega vrže v redba ; da so mogli Cerkljanje branit hoditi Silertabor rajše prav po domače raz- na Krasu kadar lagale natorne moči in postave, in steber vseh praznih o li « jvauai w JL CVJ Karol VI. nadvojvoda so se Turki prikazali na Dolenskem. ver bi bil v korenini podkop te Se # jih je bil r ment pisano pismo čin ski 7 ako se prav spominjani, nad 200 let ? dolžnosti, kar vprašam ali se ki priča izvirno na perga- kmetijstvo zboljšalo Je Sola v Cerknici je v ze nje m po nj ej J y IVA llîlj KJJL UU ^LV W vxxx j w r^r OČUVAJ y MUV/1U1 CV V7 JLJ ULllOlVil ker take pisma so zmiraj imenitne za ped više povzdignila? Kakoi bi se dobro obranilo v ob- sadj bčeloreja po ljudskih šolah za trohico ? ali se je živino zgodovino. pismarni, ^M Skoda bi; bilo, ko bi se se uči ploh mladost ? za eno v •v M viših zgubile, ker v nj ih hranjeno marsiktero zgodo vinsko zrno. Priporočé se Materi Božji ozriva se zdaj šolah tistih vednost, ktere bo potřebovala, nastopivši še po svoj novi stan ? enako naj se uči mladost v Po reči. trgu okrog. V farovžu so liranjencidniue cerkvene Hl Vredno je pogledati lep, star, srebern eiborij, ki je tako velik, da si njegov pokrov, popolnoma krono, dene ljudskih pravici vsak možki na glavo. Krstne bukve segajo nazaj do leta 1600. Poročne in mrtvaške so nekaj poznej še. Iz Šolah vednosti potrebnih kmečkemu stanu mislim in po pameti, da ljudske ali farne šole na kmetih niso plodnice nemškega jezika, ne pripravlj avke za više ? šole tistih tij stvu ampak one so zato ? da se uči kmetiška mladost v f reci ? , ktere bo pozneje potřebovala pri svojem kme-boljševaje si svoj težki intrudapolni stan. Kadai tnih bukev se vidi, da je bil šolski učenik že v 17. bodo ljudske šole osnovane po ljudskih potrebah, takrat Krstnin DUKev se vicu, ua je on soiski uceu stoletii v Cerknici. Gregor Crvič je krstil 1687 oktobra neko Turkinjo gospodičnjo Regino Maksimiliano bodo one zares dobrotnice človeštva. Dokler pa tega ni vpričo številnega ljudstva. Botra sta bila gosp Andrej y mlatij In ako so sole šolski možje skoraj večidel le prazno slamo Obreza in svitla (illuma) gospá Estera Maksimiliana ba- tam in takrat ronovka Karadmin, ki je tudi novo krš ceno za svojo ? kaj sadu obrodile, obrodile so m kadar ga so se hčer sprejela. Leta 1689 so bili v Cerknici 3 kaplanje, tako? vsi rojeni Cerkljanje : Jožef Mikulič, Jožef Obreza in Bizer. Nekdaj so zapisavali v krstne bukve tudi ravnale po potrebah ljudstva. Prijatli, roko na srce in povejte mi, ali ni res (Dal. prih.) očete, ker pa ta enkrat ni bil znan , je za- nezakonske ^K^^^Ě^K^^K^^^ĚKKK^ĚKKĚĚi^^Ě pisal dotični duhoven v bukve : — nezakonska hči očeta Ne ve m in njegove priležnice Spele itd. Druzih sta- Krafkoèasno berilo. 99 Jez 44 rinskih pisem ni v farovžu, in če so bile, so se pogubile. nisem ali: 99 Jez 44 Cerknica je nekdaj veliko trpěla pred Turki, zlasti leta 1522 ? 1559 in 1560 7 vendar šteje zdaj več prav lepih, rekel bi, mestnih hiš. Oštarij ima 15, prodajavnic za živež in obleko 12, žag 6, malnov ? peka ? me- se še Nakažen na Ljubelji. Dragi prijatli in prijatlice „Novic"! Nadjamo se spominjate tište „kratkočasnice", ki sarja, 1 barvarja, 6 kovačev, 2 kolarja, 2 sedlarja, 2 vičar" v svoj 17. in J° je » V 1V>U1 v W V VJ JL I • JLIJ. 18. list pretečenega leta vrinil, xw je pa v „kazalu važnejih sostavkov 20. novičnega te- /•"< n n n Ci vïoi' + Î v-tî T> ' oil t~v mni n a nli X nli jl n i a it ci n , da No-ki karnno s eka, 2 klob čarj a, 2 j erharj a usnj arj ev, krznarj ev, (ščetarjev), tesarjev, mizarjev, krojačev, čev-druzih rokodelcev menda še preveč. Cesar Cerknica pomanjkanja trpi Cl \J JJLLCAO. JLJ IVCA/11J1« J^JA y JC y UUl AAAAAAC* J^JUOtVvllU J^ Edini potok, ki goni toliko žag in malnov da nima poštene pitne gradu najti ni. *) Pri tisti priči ste slišali, da je vsak našega 19. stoletja v Novem caja tistih „sedem modrijanov ; ko so v duhu „patrem suum tt gledali 7 po redu 7 V vode. komur za vse. preveliko neprimernih stroškov, ker svet po Notranjskem se napaja vsa zivma m spira vsa nesnaga , služi Občinski vodnjak narediti, bi stalo morebiti kako prigodbo ukrenil, izmed kterih je pa dosihmal ena sama čast tiskavniške tehtnosti poskusila. Kakor sedem nekclanjih grških modrijanov niso vsi možje enega kopita bili, zraven pa vendar modrijani sloveli vès otel in špiljast. Vendar ako voo XXX o^xxjctot. y ^xx^xctx , Se pO Sl*eČl iaiuí g. Jurko Milavcu, ki si delà ravno zdaj lastni vodnjak izide naši ga utegnila sčasoma tudi cerkniška občina dobiti, m ? tako tudi niso bili pa le vendar „modrijani 7 ravno to toliko spodari, m je ložej, ker se s soseskinimi dohodki modro go-vnetost za občnokoristne naprave gospoda župana sploh znana. Prec unkraj Cerknice na jugovzhodni strani nad modrijani možje enega kopita, ; — tega nas bo prihodnost bolj natanko prepričala. Res je sicer, da humoristične žilice „novograškega gospođa" nima vsaka literarna duša na svetu y ampak tisti 7 ki se mu muza že v zibelji po- * Prosimo, da pokáráte za to našega gospoda K., ki sestavlja >> kazalo". Vred. 156 muza pa to še nikakor ni najveće hudo. Da so imel _ V f OCI pa pisatelji omenjene kratkočasnice, ki se je na znožji Ratis" začrkal, nekteri čitatelji predrzno obrnili in ga goličnost, polavno govorjenje, počasno hoj jiti ne more, da, sem čuda spretnosti za modroslovj* kljukonos, dol namreč: Visoko čelo, kukaste i> » 7 —— -------J - r - ---------—--------— £---- . "V- Sitarja", morebiti tudi „Rešetarja" itd. psovali, to pač hočete, tudi precej ogulj je gotovo veliko hudo, in mislimo toraj da ne bo suknj naj- da svinčnik bi se bil tudi že dobiti dal m če že in pa mislim ob kratkem 7 slabejše delo naše, če jim nekoliko možgane okrtačimo. skoraj vse lastnosti za „doktorj Res je, da se po sedanji šegijskoraj vse obraća; ~ " pa vendar i* želimo Pa filosonjae « 7 da 77 ostane. Kdor naj pogleda v hencajte, kar se domislim, da mi še vendar naj Ratis po svoji stari legi neke posebnosti manj kaj o, in te so bile: „neznanost ^ ..........filozofijška hladnokrvnosť' sosebno pa Ratis znati hoče, kaj da „Ratis" pomeni, svetá" in íiiievo Eneido staknil bo da O LttlYilll uy , VIC* je uvuuiuv/u , » Jv muv^vu.1«« » xvctcw i/auicgu jJll|JlttVll». XVil nekdanji sivobradni brodnik Karon umrle pagane v sam pri sebi dem: Je treba svet poznati Ratis' buk. 43 (47) in hladna krv pa 77 i nedolžen čolnič, v kterem je xv.i v, kajti moja nekoliko prevroča krv me je mnogokrat v kako zadrego pripravila. Ravno zato pa da temníce prepeljaval, in da se je pisatelj „boja med teorijo in med praktiko" zatega voljo „Ratis"^ podpisal, ker je prigodbo iz življenja „slovesne osebe" iz temnic pre- brod svetlobe se pa tečenega časa spet na hodnje „ in toraj pri- spozná, je pa spet potrebno po svetu potovati. Zgledov ne išem dosti. Salamičan Solon mi je dovolj; kajti ta zapusti svojo grško domovino, mnoge leta okoli po svetu hodi ua,»» »jjct u« uiuu oyuwvwv (— xxi tviuj uvr^i, in se posebno v Egiptu tište modrosti nasrka, k neumrjočnosti" pripeljal. Ce bi pa še le vendar ga je pozneje atenskega zakonodavca neumrjočega sto ki pri vsem tem latinska beseda „Ratis" koga v nos dre- gala rila Pa pa Solon je imel novce gain, kar bi bilo pa najveće hudo, mu pa svetujemo, kak par srebernih zlatov, ki ravno na teme omenjenega podgorca — nak-a! omenjene hišah krvavo zaslužiti mogel d»y»a hrttli voní _ gg OZretl in našel bo mir»! 1 _ -ni li 7 iTûn knûf» Ser- 7 jez pa se sem Pa x/kratkočasnice" smo notli reči podpis prejšnega sostavka, ki se tako-le glasi: „— vantes junior, Cimbros subljubelicos nunc exhibiturus" ? minj kralj eval ? pa ni jih kot učenik po o srečen opo In Diogen brez novcov v sodu ali v kadi ni neki drug gršk modrij ki se --------- " ^^ ^AWAX JLUVUlljaa y XVI ou gâ o nesreća! ne domislim, ki je, do srajce uplenjen, in nadjamo se, da se bo prepričal, da tudi ta podpis posvetno premoženje zaničevaje v vednosti svoj ne- P°v" našel. latinski" diši, in da bo „Ratis" pri njem milost precenljive modrosti svojim tolažnikom smejaje se rekel i««™. — Mi pa, «.Ul T"1"""1 „»«^ »'Vjv jpx^xxxvy^xxjv, o^wvfj UWOlIU i ili U« mejaša med Krajno in med Korotanom, to je očeta od tega, ne od unega, da bi bil lakotě umri ker smo ravno kar opomnili starega „vse svoje premoženje seboj nosim?" In ne bere se ne • 1 T7" j j • v 1 i 1 i i • i .i i « 77 Ljubelja", popademo še le zdaj svojo „ultramontansko Toraj srčnost Zapustim očetovo ognjišče in eljsko pripovest" in bomo ž njo, če po sreči gré, čeravno Grorenec, jo še više po Gforenskem zavijem noter v neki „cismontanski ljubeljski" trg o svojem času to po vseh pravilih zdrave logike kajt 7 m se Hrvatsko drijana, ki se je tako-le oglasil: philosophum sensit." Macrob. Sat. 77 Verbum nullum nisi si pricizlati prizadeli. Poslušajte pa^ zdaj druzega mo- obrniti, ni kazalo. Tam bi me bili „Švaba" psovali. Ali na Primorsko? Tam me bi bili s „Ščavom" pitali. Ali so na Štajarsko? Tam bi me ne bili razumeli »JVJUUXVi ~ " ---- " ^ "" --~--- - Mill JL *AJUL Uili^ii y kâj ti O \J Osem latinskih šol sem dovršil; v teh osmih letih „bindiš" govorili. Ce so pa ravno vsi ti Slovani, in da sem mnogotere muhe nemile osode pa tudi svojih bi istino rekel, otroci ene slovanské matere 7 ne OUlli liillV^VI/VJ. V JUJU11V " ~ w * vy-«. v V* V V/* v^v WAV I UilUHU rnatuiu y U predragih profesorjev do grla pokusil; pa vse je mi- vendar pri njih staknil bil „kamna modrosti" bi pa nulo , kajt iiuiv, ín bil sem," kakor vsak lahko zapopade, otesán ljudstvo, ki se ne vadi brati in pisati maternega jezika osmošolec, pa druzega prav — nič. Kakor ste pa sami in svoje misli ravno v tem jeziku po svetu pošiljati, ne prepričani, prijatli moji! ni ga člověka, da bi lepših J*™-*/!«™x«i:i—i---- nad imel, kakor jih ima dovršen osmošolec. Razne sme, se ne more izvednimnarodom, ampak žalibog: samo ceste se njegovi sreći odpró duhovski, lekarski in jezični, ali pa trije doktarski klobuki, filozofy caka le „divjakom" prištevati, " iskati, oh kak rogat silogizêm med divjaki pa žarkov „nebeške se mu bil zavrnil v deželo ponuja — povsod ga skoz —i slava a • V 1 • * uuvsuu ,,oiava, pncaKuje, ^ modrijan" in s Horacem ne sanja ce in ni skoz od „Beatus Naka! Lah ljubi > Ali bi jo pomoranče in smokve cvetó? 7 poje 7 vre in zavre, duhta in kucijo rodi, pa modro vati ne zna ille, qui procul negotiis paterna rura bobus exercet suis", nemški Miha in pa tudi dolg ali po slovensko rečeno 7 „Presrečen tisti, pre- to^je le moj mrzli nju Žonbul Že klofeto na glavi podedovane njivice z lastnimi voliči nemški filozofi ki s kmečko jezik je kot nalašč za filozofijo ustvarjen ; toraj pa tudi razun preoruje mika u Al kdo bi verjel, da mene vse to nič ne u^uioixi iiiv/xjvrix , iaůuu Laj bil iv, c* , JVL OC 1111 Jtî Z cl LU pi'l- mrzil, da je večidel le francozki pisal, kot vedno stalne ki se mi je zato pri 7 in da nič manj vendar le po nekem dohtarskem zvezdice na filozofyškem podnebji čubeli bodo. Potem „modroslovskem". „Doctor klobuku hrepenim in sicer po et professor philosophiae" ob enem biti, na učiteljski škutarii" dišim stolici sedeti takem pa bi vi, prijatli moji! soditi utegnili, da po nem Teg v pa spet ne; zagotovljam vas, da o preiskani latinščini počasi in za- če bi bil v stanu vès svet objeti, bi gotovo najsilniše OlUiHji OťUVU , V Viuivwui. 1MMUUWAU1. ^/UVMUJ, J.ÍM ui« KJ i. Mii » o««"". » v^kj U » V/V KJJ Vj Li , KJ L ^UlUVU 11 ćt | O stopno in razložno besede tako staviti, kakor da bi ro- predrago Slovenijo na svoje gorece srce pritisnil žice sadil ©auli, svojega osornega obličja ne premeniti, zamišljen v svojo učenost po šolarjih strmeti, in se kot nevedno s svinčnikom igrati, na to pa kar utihniti, poznate. Ali imenik iz mavhe potegniti in ves Pa sej sem z nekterimi izmed vas že od mlađega sošolec bil. in r adjam se, da moje vedenje o slovenšćini dobro vse prejšne poslušavce neki neugoden občutek spreletí med tem, da skoraj zastran svojega slovenskeg spomnite zabave, ki smo jo našemu odj došlo JiW^a petjc* 1UIQU , Û.U J\3 J^U » OlJO da nam ima petje nepolitičnih in imeli ekdaj ko je povelj 7 da se 77 enega izmed njih na stol pozvati in ga vprašati : toraj nenravnih pesem s pristavkom prepovedati Quid est logica?", na odgovor pa: „Est septima schola bodo tisti, ki bi se predrznili še kaj tacega črhniti, brez vsega usmiljenja s potepenim listom rakom žvižgat po latina *) mu samo z roko pomigniti, da naj odlazi med tem da prašan in spoden sam pri sebi misli, in da tudi sam kralj Salamon ne bi pristojnejšega in modrej- lune" slali? In pa tudi 7 kaj da smo peli 9 77 Slaba je svetloba m sega odgovora kjcucvjuLLuu iivi kjí pi io tvj ucj ovž^tt iu muui ej- nuit; , ili pa, xvv>i o kj ukš v aivauuc uicu viuiiui uuc, *. dati mogel, mu debelo trojko v katalog ravno o sv. Jerneji: „Svet Matevž se přibližuje, nam ker so že vakance pred durmi bile, ako zarisati, — kaj je vse nekdanjega Kreza in pa seda- kance oznanuje,— le veseli se prijatel, boš domá kmal njega Rotšilda neizmerno bogastvo proti taki sreči „doctor et professor philosophiae" cislan biti! hruške klatil." Tista prepoved je pa mene tako ostudno Pa se tudi ta- preletela, da se mi je vse petje prav tako primrzilo, kot petelinu, kadar piko na jeziku ima. Pa mislim, da * „Logika" se je pred letom 1848, kakor je ljudem starega kopita v »e dobro znano, sedma latinska sola zvala. Pis. še tudi veste, kako da so nekteri izmed naših pajda tisti večer, potem, da smo atestate dobili, pred hišo < 157 ki nam je slovensko petje prepovedati ukazala osebe, dve nemški pesmi zakrožili namrec ;oiiijl zjan.1 vjzjin y îiauii vvy • jjuuoou uvuig Schwach ist Lunens Schein und traurig ^uau una^aia, ,, ■ Susse heilige gl „Strunám", Natur" in pa 77 samospev „Kje dom je moj?" spremljan na Drugi razdel: četvorka , Otok bleški" u Zvezdica" Jeriša in da se jim je sporočilo: „xveuiu urav , iiieme ucncu ; v/okvvitt« , yjVUU.UJ1 myj* 11oisoiuuv so habe ich Sie gern. Sie haben wahre Nachtigallen- četvorka „Tolažba", samospev „Po jezeru" z glasovirom --------- „ ------...-i u—ue četvorka „Pobratimija", govor o narodnem petji, čvete „Recht brav, meine Herren! deklamacija „ četvorka „Luna", deklamacij > četvorka „Zvezda" Povodnji mož" Prešernov y 7 7 Stimmen." Al „de mortuis nil nisi bene !" (Dalje prihodnjič.) Dopisi. rospev „ gl Ne y m _ _ _ dajmo se" in spomini na Steinbah-a igrani Po besedi je bil ples. Trpela je ta krasna ga je, j--------------01U.0C4.VW* j^X T Ali. N^Nf. „V ZJClO li A ___1 _______^ ^ __ — 1 * ^ \7 _____1 ^ JI__ 1_______1________i ê je guuiia. JLya,u.^o iv^ to povem, VA/VH1JU „Moc tega petja na narod pa je bila zmiraj in je še niki in pevci so tedaj teh idej poslanci, ki pogostoma zdaj prečudna. Pevaje pesem „Allons enfants de la pa- in po več krajih jih pevaje velicastno nalogo rešujejo " trie" Francozi so se tako nauduševali, da so dirjali v „Gledé na to niso naši meiači, niso ne Nemci in It bitvo i kakor da bi bili na ples hodili. Pesem : 7) Bože 77 mejaci, niso Ita cos Poljske" daje Poljakom in vekša v njih pogum 7 up lijani, zanemarjali tega petja, temveč so, ga posluživši, tudi s to močj bi. se ljali v ljudstvu idej in moč v strašném boji. Pesmi od „Kraljevica Marka" slave nemških in laških dežel, in so jo tako razširili in drugih junakov krepčajo Jugoslovanom : v Turčii srca po vseh krajih. Kar in roke v boji z ljutimi Turki itd. „NajpotrebnejŠi in najveličastneji predmet, ki se more temu petju pridružiti, je po mojem mnenji svoboda. Le svobodo oživajoči narod more doseči najvišo stopnjo lep biti bilo a 7 lep pa je drugim narodom koristno in in koristno mora tudi nam Slovanom „Pesniki in pevci! pevajte in pevajte toraj o dolžnost, poklic njegov in rodnih rečéh, opevajte narod " ~ ~ • V^ ~ v, w , v —» ~ ww^ww^. T ^ — J ~ 1V/U11111 lV^VVIlj \J ^J V^ V CiJ tu JLjI CXL\J\A} \A.\J±U LX\JO Lj UIVllO 11 ) W V III národně izobraženosti in národnega razvoja; kajti svo- svobodo. Vi hitri zraki pa, kterim pevci mile te gla- "....... goji človeški duh, čloyeško izved- sove zaupajo, nosite jih po vsi slovenski zemlji do zadnje , da zbudijo v srcih vseh živo ljubezen naroda in boda budi, oživlja in ljivost in preiskovavnost. Le svobodni duh more kla- sične delà izdelati, ne pa v verige kovani. Verige zmiraj in povsod vse zadržujejo. Cela x\zija nam to koče svobodě." Svobodě tam ni, pa tudi znanstva ne 7 m spncuje. — visoke omike ne. — Ali mar bi bila Siller in Gothe svoje klasične delà izdelala, ako bi bila stanovala namesto v slobodni vajmarski vojvodini v drugem kraji, kjer je temna cenzura kraljevala?" „Kjer pa svoboda znanstva in umetnosti uspešujejo, tam je narod ravno s tem že oslavljan. Tam se gotovo tudi domoljubje ukorenini, kajti rojak ima največi vzrok in najmočnejši nagib svojo svobodno in omikano domovino ne samo po pogonu (instinktu), ampak duhovito ljubiti in jo oslavljati. Narod oslavljati je pa po raznih načinih mogoče, najlože z besedo in s petjem, tedaj s primernimi lepimi pesmimi, z narodnim petjem." Gospoda! Zdaj praša se: Ali more predmet ná- lz Ipave 12. maja Přetečeno nedeljo smo se spet enkrat po domaće razveseljevali v ipavskem trgu. Napravilo je bilo kazinsko društvo čitavnica da se ne rečem ki se čedalje bolj domorodno obnaša, besedo s petjem in tombulo v dvorani taborski, ki je bila s podobo svitlega cesarja, z zastavami in bršlinom prav vkusno ozaljšana. Pevci pod vodstvom nevtrudljivega g. Hribarja so se prav moško držali ter nam podali zal šopek prelepih pevskih cvetek. Slišali smo nektere čisto nove s Hribarjevimi napevi 7 kakor „Junak4 , 77 Domo- u vina a # 7 mnogo že znanih, pa nam vedno dražih in pri- je tnih zmed kterih je zbudljivo prepevana ?? »Kje je Vmes rodnému petju biti narod popolnoma dosegel? 7 ki ni V se omike in svobodě Slavjana dom"' bila posebno naudušeno sprejeta. sta igrala dva gospoda prav izvrstno neko fantazijo na glasoviru. Reči moramo, da tržki pevci so se od jeseni semkaj za dober korak naprej pomaknili. Da ! gosp. „Trdim, da. Vsak narod namreč ima razne dobre se lastnosti, vsak vesele ali žalostné prigodbe, vsak lep iz- „Slovenka" Hribarjeva, prav lepo na Dunaji tiskana, dobiva v gospod Lerherjevi buk va mi ci y Ljubljani, menda po 40 kr. iztis. Pis. Hiti-tu , vodju gl. šole , pa gosp. učeniku Hribarju gré čast in hvala, da sta pri cerkvenem, kakor pri sveto v-nem petji čisto druzega, bolj šega duha zbudila. Naj opomnimo še, da se je udeležilo besede mnogo naših domoljubnih sosedov iz Razdrtega. Slava! — Zeleli bote z vediti, kako da je z živinsko kugo v našem okraji. Kolikor je meni znano, se pozneje, kar je v Jakovcah poginilo troje goved, ni prikazala drugod. Naša okrajna gosposka pa tudi ojstro čuje in skrbi, da bi Se dalje ne zatrosila nesrečna morivka; gosp. okrajni predstojnik sam gré večkrat pogledat sèm pa tjè, kako se ukazi gosposkini spolnujejo. Tudi županom našim ni kake nemarnosti očitati v tem oziru. In tako upamo, da bomo za zdaj odvrnili to strašno šibo, če se le od kje drugod spet neprevidama ne zanese. — Vreme imamo toplo pa suho, za trto, ki začenja že cvesti, sicer dobro, al za polje bi silno potřebovali pohlevnega dežja. Sadja ne bo prav veliko, razun sliv, to je, cimbor, brtonov 9 pa breskev, kterih je toliko, da se veje že zdaj šibé. Trta nam obeta srednje dobro letino. Lánsko vino gré prav dobro spod rok. Srednja cena mu je od 10 do 12 gold, kvinč. Zdravi ! Iz Kranj a 14. maja. L. — Včeraj smo sklenili v Čitavnici, da se za napravo pohiŠja, za klavir, biljar itd. izdá 100 dělnic po 5 gold, tako, da vsak mesec izsreč-kamo po 4 do 8 delnic. Iz tega vidite, da posnemamo tudi v tem vas LjubljanČanje; morebiti da nam pripo-magate kaj? Iz Ljubljane. Poslanci naši so bili v petek pri Njih Veličanstvu cesarju; prijazno so bili sprejeti; eesar so pohvalili deželni zbor, da se je tako marljivo obnašah Kar se tiče prošnje zastran nekolikŠnega odpustka zemljišnih davkov, ki jo je deputacija izročila Njih Veličanstvu, so ji rekli, da bo ministerstvo to reč natanko prevdarilo in jo državnemu zboru predložilo, ker v ustavnih državah vladar sam brez državnega zbora ne more nič izgotoviti; — kar se tiče p o s oj il a po loterii, ki ga želi kranjska dežela po sklepu deželnega zbora, da se izkoplje iz dnarnih zadreg zavoljo plačil zemljišne odveze, je deputacija dobila precej upanja, da bode dovolj eno. Bili so poslanci tudi pri treh ministrih. Kar pa se tiče zastran preselitve deželne general-komande iz Vidma v Ljubljano , je mestni župan g. Ambrož si izprosil za včeraj (pondeljek) še posebno audijencijo pri Njih Veličanstvu. — Te dni smo imeli v rokah v slovenskem jeziku napravljene formulare, kakoršnih c. k. okraj ne gosposke kot sodnije potrebujejo za vsakdanjo rabo pri mnogih svojih opravilih. Kakošnih 38 različnih for-mularov je za mnogovrstne potrebe, na priliko: prošnje za eksekucijno cenitev nepremakljivega in premakljivega blaga, — poziv sodnim cenivcem, naj pridejo cenit, — oglas sodnije, s kterim se naznanja očitna dražba, — povabilo, s kterim se kdo kliče v sodnijo, — povabilno povelje, — tožbini zapisnik, — oklic tožnega dne, — zapisnik o izpraševanju prie, — prošnja za eksekucijno rubežen in cenitev, — zapis za mrličem, — oglas, ki poklicuje dediče sodnii neznane, — oglas za poklicanje upnikov zapuščine, — pismo, s kterim se postavlja kdo za varha ali varhinjo maloletnega otroka, — zapisnik, storjen o obljubi spolnovanja dolžnost, — zapisnik pri razglašenju oporoke (testamenta), — zapisnik kazenske obravnave, — razsodba, — popustivni sklep, — sodba spoznanja nedolžnosti, — izkazek plačila itd. itd. Vse te pisma, napravljene v Čistém pa vendar vsakemu raz-umljivem slovenskem jeziku, se natisnjene dobivajo v tiskarnici Egerjevi v Ljubljani. In tako je c. k. sod-nijam s temi formulari spet polajšano njih opravilstvo (amtiranje) v slovenskem jeziku ; tedaj tudi o tej zadevi ne veljá noben izgovor več, da ni mogoče odsihmal Ijudem dopisovati v domaćem jeziku in kancelijske pisma jim delati v tem jeziku. Ker pa po takem ni izgovora veljavnega več, se za trdno nadjamo, da po c. k. okrajnih (kantonskih) gosposkah kot sodnijah po vsem Slovenskem se bojo vpeljale te domaće pisma, — zakaj le za djansko rabo so napravljene, ne pa, da bi Ijudje želeli jih, pisma pa bi v tiskarnici Egerjevi — piesnéle. — Vesela delavnost v slovstvu slovenskem se kaže povsod. Slovenci ne delajo samo le molitvine knjige in ne pojejo samo le sladké pesmi kakor nekdaj, ko je to dvoje naša edina literatura bila; tudi za vsak-danje (praktično) življenje potrebnih bukev se spisuje čedalje več. Tako slišimo, da je domoljubni doktor zdravilstva g. Prelog v Mariboru dodělal „bukve sreč-nega življenja" ali makrobiotiko, — doktor zdravilstva in prvi zdravnik v bolnišnici beneški g. Fasseta pa je po velikem trudu dognal prevod (prestavo) po vsem Laškem in Francozkem slovečih M. A. Muretovih bukev „o izreji mladosti" (Institutio puerelis) v vseh jezicih avstrijanskih, tedaj tudi v jeziku slovenskem; zagotovlja nam, da je prevod slovenski v heksametrih prav izvrsten, in da se nadja, da bo ta knjižica, name-njena moralni omiki mladih ljudi, šla iz rok v roke po svetu slovenskem. — Ker kremljamo že o slovenskem slovstvu, naj dodamo še, da je vrednik „Novic" iz svojih „kole-darčkov" vso lepoznansko tvarino s podobami vred zvezati dal v eno knjižico pod naslovom „Zlati klasi", ki se v tiskarnici Blaznikovi dobivajo po 60 kraje, nov. dn. Ker je vrednik zbiral v predaleke „koiedarč-kove" le izvrstno slovensko blago v prozi in poezii, je menda naslov te knjižice toliko bolj opravičen, ker mo-žaki, kakor : Valvazor, Zois, Vodnik, Miklošic, Vraz itd., kterih življenjopis z obrazi njih obsega ta knjižica, so pač res „zlati klasi" polja slovenskega. — Grospod Ferd. Laub je še v dveh koncertih godel in obakrat potrdil popolnoma, kar smo o njem v posleđnjem listu rekli; držal se je filharmoničnega društva, ki ga je pod vodstvom gospod Nedved-a tudi v drugem in tretjem koncertu podpiralo. — V sredo je bil letni zbor katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, kteremu je , kakor je našim bravcem znano, prečastiti gosp. prof. dr. Vončina vodja. Ceravno niso dohodki te družbe veliki, se je — po naznanilu g. Sventnarja — vendar tako skrbno gospodarilo, da je konec leta 48 gold, gotovine ostalo; tudi naznanilo gosp. prof. Lésarja je razodelo, da so družbeniki dosti varčno ravnali zopet to leto. Število družbenikov se je sicer preteklo leto, kakor je gosp. vodja naznanil, nekoliko zmanjšalo — bilo jih je 67 — al to je čisto naravno, ker časi so rokodelstvu zlo težavni ; delà je manj , tedaj se tudi delavcev manj potřebuje ; ni tedaj čuda, da od 100 v Ljubljano prišlin rokodelskih pomočnikov (kselov) jih je preteklo leto moralo 82 dalje po-tovati, pa tudi med tukajšnimi jih je 44 za potno palico přijelo in šlo po svetu sreče iskat. Al še drugo je, kar je rokodelskim tem družbám nemilo , in to je sedanje svobodno rokodelstvo. Ker vsak pomoćnik (ksel) lahko postane mojster, se mnogi že za „mojstra" ponaša, če tudi še pri mojstru služi, in ceravno se je marsikdo že opekel, ko je segel po mojsterski pravici, veje sedaj vendar nek drug duh v tem stanu, v kterem je nekdaj kralj evala patrijarhalična vez. Mi sicer ne vemo, kako se drugje vedêjo te društva; al če se vedêjo tako, kakor naše ljubljansko, je pac želeti, da se društva ohranijo, ktere podpirajo omiko rokodelskega stanu po različnih nauldh v šoli, shodih itd. Da je letos mestni odbor odbil malo pomoč šolstvu te družbe, je toliko veče čudo, ker se vendar iz mestne kase podpira mala tro-hica evangeljske začetne šole. Zbor današnji je soglasno 160 izrekel svojo zahvalo gospod vodj iskreno prizadevanje njegovo in veliki trud skozi dr. Vončina-tu za dodelstev in pregreškov leta 1848, 1849, 1851, 1853 ob * ^ « A X-V « * A A 1 . i A ft ^ a « * «. ^ — * — / let soj eni, milostljivo odpustili tudi vse nasledke te kazni Kallenberg, ki s svojim zverinjami po svetu „Wanderer" je prinesel to-le Tkalcevo pismo od potuje, je na poti iz Zagreba přišel včeraj tudi v Ljub yy t. m y) Po milosti ljano m se s svojim jakom ustavil na kap kazni in s tem ohranj dne Veličanstva rešen dolge in težke , imam najprvo iz- v vije nj i skem trgu. Slišali smo že dosti od Kallenbergovega polniti dve dolžnosti. Pred vsem bodi iskrena in pri « . • t 1 11 1 • V 11 •••• • _ ^ 1 ni kos jaka , o kterem pravijo, da mu noben drug daj srčna zahvala municipijam moje domovine, vsem osob i če pa beremo oklic njegov, moramo res misliti, nim prijateljem in političnim možem, ki mislijo, kakor da take zbirke svet še vidil ni. med kterimi je eden „Nero" oroslane (leve) ima y y po imenu tako velik ga zove „ živa bena k r a 1 j duša da y da jaz y in'posebno tištim vredništvom y y ki so mi v moji si no- vseh levov" , pa tako divji, njem v kurnjek ne upa; zraven tega velikana je viditi naj manj ši konjiček, iz jeruzalemske tresnilo moje zdravj kazale tako gorko in lepo sočutje. Za tem moram občinstvu dati na znanje o daljnem izdajanji svojega lista. Dušno in telesno trpljenje je tako globoko pre- da íuciv, jit jeu tt^eiiciiioivc; w. uoxxixw xi! vj v u vxx