V. A. Francev: Pismo E. Korytka F. L. Čelakovskemu. 621 Pismo E. Koi*ytka F- h. ČelakoVskemu. Priobčil V. A. Francev, vseučiliški profesor v Varšavi. »Ljubljanskem Zvonu« (1899, str. 468., 648.) sta bili priobčeni dve opomnji o Emilu Korytku. Uporabivši slučaj, priobčujem še malo dopolnilo k skromnim vestem o njem. To je njegovo prvo ter edino v v papirjih Fr. L. Celakovskega najdeno svojeročno pismo k češkemu pesniku iz Ljubljane. To pismo je brez dvoma zanimivo za karakteristiko osebnosti mladega poljskega slovanoljuba ter nam do gotove mere pomaga določiti čas njegovega prihoda v Ljubljano, v čemer se obe navedeni opomnji ne strinjata. To pismo žal nima datuma. Korytko piše v njem, da namerava »še v tem mesecu« pričeti izdavati pesmi, in da v Ljubljani prebiva že petnajst mesecev. Ker je poziv k naročbi na to delo bil objavljen julija 1838. 1. ter je prvi snopič pesmi, nabranih po Korytku, izšel 1839. L, torej je izpoved Stanka Vraza o tem, da je Korytko dospel v Ljubljano 1. 1837., še najbolj verjetna, kajti nikakor ni mogoče, da bi bil dospel tjakaj 1. 1834. ali 1835. Vrhutega on povprašuje Celakovskega zastran časopisa »Ost und West«, ki pa je začel izhajati šele 1837. leta. * * Poljski original pisma: »Wielce Szanowny Panie! Przykre okolicznošci niedozwolily mi korzystač zaraz z taska-wošci Pahskiej dozwolenia pisač do Szan. Pana, iak mi o tem W. Szmid zawiadomil. Slawianin, zamilowany dusza, i sercem w Sla-wiahoszczycnie i poswi§cajacy siQ jej, pragnalem od davraa choč w listowne weyšc zaznaj omienie z mezami, ktorzy iak gwiazdy poko-leniom slavviahskim przeswiecaja i wskazuja, tam idžcie, a znaydziecie zbawiciela! U braci Czechow Pan jesteš ta gwiazda! Močno upraszam nie uwazač to za pochlebstvvo — brzydz^ si§ nim iako Polak i Sla-wianin, wynurzylem Panu tylko uczucie moje i z iak vvielkim sza-cunkiem zostaje dla Pana —- chec poznania si§ z Panem i listovvania jest czysta z^dra leklivvego w uzyciu sit swych, jest wezwaniem Pana o wsparcie i porade mtodego, poswiQcajacegq si<^ literaturze stavvian-skiey. Oddalony od braci mojich rodzimych, poczytuie si§ ieszcze za szcz§šliwego, že miQ los rzucit w kraj Stawianow kraincow, w kray »Ljubljanski Zvon« 10. XX. 1900. 42 622 V. A. Francev: Pismo E. Korytka F. L. Čelakovskemu. nam pobratymczy. Przez 15 miesiQcy pobytu mego w Lublanie, choc ograniczony na sama^ Lublan^, staralem si§ za pomoca dobrego Przyiaciela Dra Preszerna i innych zebrac wiadomosci, tyera.ce si^ zwyczajow, obyczajow, strojow, zabobonow i. t. d. tuteyszego narodu i ulozy!em z tego calošc porownawcza, do Slawian innych, ktora, spodziewam sie nie tylko tuteyszych, ale wszystkich braci zajač powinna. Zatrudniam si§ teraz zbiorem piešni ludu i medycyny -wieyskiej. Piešni zamyšlamy w tym miesiacu ieszcze z Dr. Pre-szernem zeszytami wydawac, a \vzglqdzie medycyny ludu udaje^ sie_ wlašnie do Szanow. Meza — ona jest celem listu tego pier-w szego. Przez lat iuz kilka zbieralem w Polszcze pomi^dzy ludem wszelkie wiadomošci o užyciu lekkow rožnych w slabošciach, o gu-stach, o odmawianiach, zabobonach, majacych leczyč ci^žkie choroby, a nadewszystko o ziolach przepisujaca sile: jim w leczeniu. Rezultat prac, poszukiwaii moich byl nadzwyczaynie, nad spodziewanie moje wielki, — nie iedna prawda,nie ieden taynik, zmarlyzPythiamigreckiemi lub zpalony z Alexandryjska biblioteka, lub nie rozwiazany ieszcze w hieroglifach, w sanskrytach dumajacy, kražy pomi^dzy ludem w postaciach gustow, zabobonow i. t. d. Zacz^te w Polszcze s pomno-žone przez poszukiwania podobne w Rossii nie zaprzestatem w Krainie i znalaztem skarby wielkie nietylko dla badacza natury i dziejow, ale tež i filologa — przez porownanie nazw roslin w roznych narzeczach ze stanowiska ich užycia mjedzy ludem. Gdybym mogi, wyszedlbym w pielgrzymk§ po krajach slawiahskich, aby przez zbiory pojedynczych szczepow slawianskich skonezona calošc porownawcza, dla wszystkich Slawian utworzyč, ale polozenie moje nie dozwala mi tego: zwiazany niewola — nie moge odpowiedzič žyczeniom moim, rnusz^ na inny sposob starač sie niedostajace mi uzupetnic, a to wzywajac pomocy innych, — iako dziš Szanownego Meza wzywam, by raczyi, co sie tyczy Czeskiey ziemi, nie odmowic mi wiadomosci nastepnych: 1) czy nie truonil sie iuž kto, lub czy nie trudni si§ kto teraz takiemi poszukiwaniami; 2) czy niema pisma iakiego, w ktorym by sie o tym choc powierzchowne zmianki znaydywaly; 3) do kogo mam sie_ udač w tym wzgledzie, co by chciai bydž mi pomocnym, lub mogl bydž pomocnym. Szanowny Pan Dobr. darujesz za smialošč moja w wezwaniu go do chcenia uczynienia mi tey ushigi, alež przekonany iestem zanadto, že wiadomošč o podobnym przedsi^-bierstwie ku dobru powszechnemu literatury slawianskiey nie bedzie niemila. Niesmiem wi§cey bazgrač, poki nie odbior^, zapewnienia, že bez uchybienia Panu mogQ czešciey i obszerniey listowač. Racz mi V. A. Francev: Pismo E. Korytka F. L. Čelakovskemu. 623 Pan Dobr. na r§ce W. Szmida odpisač i przebaczvc, že w nieprzystoyney formie list ten, ktoren takim bydž musiai, aby nie wprowadzič list w podeyrzenie, i chciey mi Pan D. donieščczy jesteš takže spolwy-dawca Wschodu i Zachodu, albowiem mielibyšmy mu niejakie uwagi przeslač z Lublany. — Zostaje z prawdziwym szacunkiem i giebokim uszanowaniem, polecajac siQ Jego taskawošci Slawianin Brat Slovenski prevod: ' E- Korytko.« »Velespoštovani gospod! Trpke okoliščine mi niso dopuščale okoristiti se takoj z Vašim ljubeznivim dovoljenjem, da Vam smem pisati, kakor mi je to najavil V. Smid. Kot Slovan, zaljubljen z dušo in srcem v slovanstvo ter posvetivši se mu, sem želel že davno seznaniti se bodisi samo pismeno z možmi, kateri svetijo nalik zvezdam slovanskemu pokolenju ter kažejo: pojdite tjakaj in najdete rešitelja! Med Cehi ste Vi takšna zvezda! Prosim lepo, ne smatrajte to za prilizovanje, katero mi je kot Poljaku in Slovanu zoprno; izrazil sem Vam svoje občutke ter dokaz, kako veliko spoštovanje gojim do Vas; želja, spoznati se z Vami vsaj pismeno, je čista želja boječega se v uporabi svojih moči, je poziv do Vas za podporo in svet mlademu Slovanu, posvetivšemu se literaturi slovanski. Oddaljen od svojih rojstnih bratov, smatram se še za srečnega, da me je usoda prignala v domovino Slovanov —¦ Kranjcev, v domovino pobratimov. Crez 15 mesecev svojega bivanja v Ljubljani, dasiravno omejen na Ljubljano samo, sem se s pomočjo dobrega prijatelja drja. Prešerna trudil nabirati vesti, tikajoče se navad, običajev, noš, vraž i. t. d. tukajšnjega ljudstva, ter sem priredil iz tega k drugim Slovanom primerjalno celoto, katera, nadejam se, mora zanimati ne le tukajšnje, marveč vse slovanske brate. Sedaj se ukvarjam z nabiranjem narodnih pesmi in z vaško medicino. Pesmi nameravam še v tem mesecu z doktorjem Prešernom začeti v snopičih izdajati; zastran vaške medicine pa se obračam do Vas; ona „ je cilj tega mojega prvega pisma. Več let sem že nabiral v Poljski med narodom vsakršne vesti o uporabi raznih zdravil v bolezni, o čarah, o zagovarjanju ter vražah, ki naj bi ozdravile hude bolezni, pred vsem drugim pa o zeliščih, katerim pripisujejo zdravilno moč. Uspeh mojega truda in iskanja je bil nenayaden, nad moje priča-vanje velik; — ne ena istina, ne ena tajnost ni umrla z grškimi Pitijami ali bila sežgana v aleksandrijski knjižnici, ali še ni rešena 42* 624 Carmen: Luc. v hieroglifih, v sanskrtu, marveč še kroži med narodom v obliki v čarov, vraž i. t. d. Se v Poljski zapričetemu delu in pomnoženemu s podobnim iskanjem ,v Rusiji nisem se odtegnil tudi na Kranjskem ter našel velike zaklade ne samo za preiskovalca prirode in zgodovine, marveč tudi za jezikoslovca, kar se tiče imen rastlin v raznih narečjih s stališča njih uporabe med narodom. Ko bi mogel, odpravil bi se na pot po krajih slovanskih, da bi z zbirko posameznih slo- -vanskih cepičev ustvaril dovršeno primerjalno celoto za vse Slovane, toda moj položaj mi tega ne dopušča. Živim v sužnosti in ne morem ustreči svojim željam, nego se moram potruditi, da to, česar mi nedo-staje, na drugi način popolnim, in to s tem, da pozovem na pomoč drugih, kakor sedaj prosim Vas, da bi mi, kar se tiče češke dežele, ne odrekli naslednjih podatkov: 1) če se ni že ukvarjal kdo ali se nemara ukvarja sedaj s takšnim preiskovanjem; 2) če se mari ne nahaja nekakšen časopis, v katerem bi se pisale o tem bodisi le površne zabeležke; 3) na koga naj se obrnem v tej zadevi, ki bi mi hotel ali mogel pomagati? Oprostite mi, velespostovani gospod, mojo drznost, da se usojam prositi Vas za to uslugo, toda prepričan sem predobro, da novica o podobnem podjetju v splošni blagor literature slovanske ne bo neprijetna. Ne smem dalje pisati, dokler ne dobim zagotovila, da Vam smem, ne da bi Vas žalil, večkrat in obširneje pisati. Izvolite mi, velespostovani gospod, odpisati na ime V. Smida ter mi odpustiti, da v neprilični obliki odpošiljam to pismo, katero je moralo takšno biti, da ne bi spravilo lista v sum, ter izvolite mi povedati, če niste tudi soizdatelj »Vzhoda in Zahoda«, ker mu imamo poslati neke opomnje iz Ljubljane. — Ostajem s pravim češčenjem ter globokim spoštovanjem, pripo-ročujoč se Vaši prijaznosti, Vaš slovanski brat E. Korvtko.« li U G. J lamti luč, le plamti Luč to ni, to vzor je temoto razsvetljuj, pot pravo mi kažoč; stezo pravo meni sveti vzor, le sveti ti kaži, zaznamuj! mi v žitja temno noč! Carmen.