ZVONOVA BIBLIOGRAFIJA*
Slovstvene revije so bistveni sestavni del naše literature. Pri malih, še zaostaja-jočih narodih so periodične publikacije najzvestejše zrcalo občega stanja različnih ustvarjalnih področij. Še ni dolgo tega, ko sta se pri nas pesnik in pisatelj, da ne govorim o dramatiku, le po letih trmastega uveljavljanja v literarnih časopisih dokopala do možnosti, da izdata svoja dela v knjižni obliki. Ker je pri nas bilo nekdaj računati le na zelo zelo ozek krog naročnikov, je mogel spočetka životariti in nato živeti le en sam literarni obzornik, šele proti koncu stoletja so se razmere toliko spremenile, da sta obstajala drug ob drugem dva časopisa in nato celo več. Vse to so znane stvari, pa jih je vredno priklicati v spomin ob izredno pomembni publikaciji, o kateri naj govori to poročilo, ob Zvonovi bibliografiji. Zvon je bil nekaj časa edino naše literarno glasilo, a tudi potem, ko so vstali ob njem in tudi proti njemu drugi časopisi, mu moramo priznati, da je ostal dolga desetletja najpomembnejši organ slovenskih leposlovnih ustvar-javcev, pa tudi literarnih zgodovinarjev, publicistov, gledaliških kritikov, umetnostnih poročevavcev itd., čeprav ni bil zmerom' na konici umetniškega in miselnega razvoja. Nimamo doslej še Zvonove zgodovine, ki bi prikazala faze njegovega razvoja, njegov kulturnopolitični in literarnostilni obraz, njegovo notranje lice. Kdor od naših literarnih zgodovinarjev se je tega vprašanja loteval, je jemal samo izseke (M. Boršnik pri Cele-stinu in Aškercu, Vratuša v disertaciji o Levcu, Prijatelj v svoji Slovenski kulturnopolitični in slovstveni zgodovini, Slodnjak v 111. in IV. knjigi Zgodovine slov. slovstva)." Zvonu pritiče osrednje mesto med slovenskimi slovstvenimi glasili, a dolgo dobo je bil glasilo o naši kulturi in o našem kulturnem ustvarjanju sploh.
' Rudolf Kodela, Jože Munda in Niko Rupel: Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona 1881—1941, 1962, str. 420.
31
Delu, ki so ga opravili trije sestavljavci Zvonove bibliografije, predvsem Jože \ Munda, moremo izreči polno priznanje. Knjiga po svoji vestni vsestranosti in izčrpnosti j pomeni vzgled, kako naj bodo take bibliografije sestavljene. Vrzeli in pomanjkljivosti \ bo pač odkrila raba, vendar sem prepričan, da bo tega malo. Po izčrpnosti sekundira Zvonovemu kazalu Modrova Mohorska bibliografija z bibliografijo za (celovški) Kres in Mladiko. Doklerjevo Jubilejno kazalo za vseh petdeset letnikov Doma in sveta, 1938, ; je nezanesljivo in nepopolno, delano amatersko. Bibliografij za druge naše literarne ' liste pa nimamo. Zato — poleg obče nacionalne bibliografije vsega slovenskega tiska — kličemo po kazalih za Janežičeve liste od Slovenske bčele do Slovenskega glasnika, i za Slovanski svet in oba Slovana, za mariborsko Zoro in'praškega Domačega prijatelja, ! za naše mladinske liste od Vrtca in Zvončka do Našega roda, za ženska glasila od Slo- j venke do Slovenske žene in Ženskega sveta, za Naše zapiske in Vedo, za (Svobodno) \ Mladino, Križ (na gori), Književnost in Sodobnost itn. itn. Zdi se mi, da bi v okvir bi- ^ bliografije Ljubljanskega zvona sodila tudi bibliografija Stritarjevega Zvona, za kate-' rega bibliografski popis tudi še ne obstoji. ;
Naj na kratko povzamem vsebino Zvonovega Bibliografskega kazala. Popis zajema 1 60 popolnih in 61. začeti letnik LZ, skupaj skoraj 50.000 strani. Bibliografija obsega 14.266 i enot na 420 straneh. Ob zaznamku so dodan'e ponekod tudi opombe, opozorila, vsebin- : ska oznaka ipd. Razporeditev gradiva je jasna in praktična. Enote so razporejene takole:; Leposlovje, Literarne vede, (splošno) Kultura, likovna, glasbena in gledališka umetnost. Jezikoslovje, Filozofija in psihologija. Družbene vede. Verstvo, Matematika in prirodo-' slovne vede. Uporabne vede (zdravstvo, tehnika, kmetijstvo). Zemljepis in zgodovina in Splošno. Daleč prevladujejo seveda bibliografske enote v I., II. in III. poglavju. Skupno ^ jih je 8572, kar pomeni nad polovico. V knjigi imamo seznam urednikov, obseg vseh letnikov po številkah, predmetno imensko kazalo, kazalo prevajavcev, prirediteljev in i priobčevavcev in kajpada avtorjev. Na posebnem papirju so v prilogi posnetki ovojnih i listov, čelnih naslovov in prilog. Razrešena je kopica psevdonimov in določena množica J skritih avtorjev. j
Vsakemu, ki ima kaj stika s slovensko literaturo, bo pričujoče Kazalo neobhodno i koristen in potreben priročnik.
v i klor  s m o I e j