1994- vfti KRONIKA èM^ -2/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino Ivanka Zajc-Cizelj ŠOLOOBISKUJOČI OTROCI NA CELJSKIH OSNOVNIH IN NEDELJSKIH ŠOLAH (1796-1916) če primerjamo šolski obisk na celjskih osnov- nih in nedeljskih šolah med letoma 1796 in 1916^ (v vzorcu je zajeta populacija šoloobisku- jočih otrok vsakih deset let), zbode v oči dejstvo, da je bilo število šoloobiskujočih deklic vse do leta 1869, torej do uveljavitve novega šolskega zakona, bistveno nižje kot število šoloobisku- jočih dečkov. Šoloobiskujoči otroci na mestnih šolah^ leto 1796 1806 1816 1828 1836 1846 1856 1866 dečki 73 70 183 284 373 348 349 358 deklice 24 37 46 100 130 128 207 235 skupaj 97 107 229 384 503 476 556 593 V okviru upoštevanih skupin v letih 1796- 1866 je bilo skupno 2945 šoloobiskujočih otrok - od tega le 907 deklic (nedeljske šole tu niso zajete). Če upoštevamo, da je v posamezni popu- laciji število otrok ženskega oziroma moškega spola približno enako, lahko sklepamo, da so bile deklice v tem obdobju zelo slabo udeležene že pri osnovnem pouku. Pri obravnavi šolskega obiska v tem obdobju pa je potrebno opozoriti še na dejstvo, da so deklice v glavnem obiskovale samo prvi in drugi razred glavne šole, tretji in predvsem četrti, kije začel delovati leta 1828, pa sta bila rezervirana za dečke. Leta 1831 so na podlagi odloka visoke deželne uprave v Gradcu deklice dobile svojo šolo, ki je bila osnovana kot trivialka z dvema razredoma in štirimi oddelki. Šoloobiskujoči otroci na celjski glavni šoli^ ^ v obravnavanem prispevku so zajete naslednje šole: celjska glavna šola, deška mestna šola, dekliška mestna šola, osnovna šola Celje - okoUca, dekliška šola šol- skih sester, slovenska nedeljska šola, nedeljska ponav- Ijalna šola, nedeljska nadaljevalna šola in delovna šola za deklice. Podatke o šolskem obisku dobimo v šolskih katalogih, če so ti ohranjeni. Število Soloobisku-jočih otrok je navadno navedeno tudi v šolskih kronikah, vendar so katalogi veliko bolj zanimiv in popoln vir informacij (kar se tiče učencev) kot kronike; v njih poleg števila šoloobiskujočih učencev dobimo še po- datke o starosti, kraju rojstva, prebivališču, poklicu staršev ter pozneje tudi matemem jeziku in vero- izpovedi. V prispevku sem se v glavnem posluževala šolskih katalogov in le za tista leta, za katera se katalogi niso ohranili, kronik. ^ Zgodovinski arhiv v Celju (ZAC), fond Mestne šole Celje (MŠC), fase. 1- 5, sig. 1/2, 1/21, 1/38, 2/62, 3/76, 3/96,4/116, 5/136. 3 ZAC, fond MŠC, fase. 1 in 2, sig. 1/2, 1/11, 1/21, 1/28, 1/38, 2/48, 2/58, 2/62 in 2/66. 54 1994- vi^ KRONIKA èM^ -2/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino Iz tabele je razvidno, da se je število šolo- obiskujočih deklic nekaj let pred odprtjem dek- liške šole precej povečalo, čeprav so razlike med šoloobiskuj očimi dečki in deklicami še vedno dokaj velike. Ob pregledu vseh katalogov glavne šole sem ugotovila, da so obiskovale deklice tretji razred samo leta 1812 in 1814, in sicer: 1. semester 1812. leta: Christianeiii Barbara, stara 12 let, oče kirurg; Stepischneg Marija, stara 12 let, oče tesarski mojster; Stom Jožefa, stara 12 let, in njena sestra Terezija, stara 13 let, oče dimnikar; 2. semester 1812. leta: Christianeiii Barbara in Stom Jožefa; 1. semester 1814. leta: Goritscheg Jožefa, sta- ra 11 let, oče čevljar; Schnech Agnes, stara 12 let, oče krčmar; Stepischneg Ana, stara 12 let, in njena sestra Terezija, stara 11 let, oče tesar- ski mojster; Teutschmann Antonija, stara 10 let, oče pek. Po sprejetju zakona 1869. leta ni bilo več to- likšne razlike med številom šoloobiskuj očih deklic oziroma dečkov - obstoječo razliko v korist enih ali drugih pa lahko imamo do neke mere za normalno. Šoloobiskujoči otroci na mestnih šolah* v letih: 1875/76 1885/86 1895/96 1905/06 1915/16 dečki 289 344 328 500 484 deklice 245 363 312 462 501 skupaj 534 707 640 962 985 Šoloobiskujoči otroci na okoliških šolah^ v letih: 1875/76 1885/86 1895/96 1905/06 1915/16 dečki 175 261 405 430 384 deklice 160 212 462 384 427 skupaj 335 473 867 814 811 Leta 1875 je viden upad števila šoloobisku- jočih otrok na mestnih šolah, kar je bilo posle- dica ustanovitve okoliške šole. V celoti pa je število šoloobiskujočih otrok naraslo predvsem iz dveh razlogov: - z zakonom je bila predpisana osemletna šol- ska obveznost - torej je bila zajeta večja popu- lacija otrok in sicer v starostnem obdobju 6- 14 let, prej pa 6-12 let; število všolanih krajev se je povečalo. Več šol je lahko sprejelo večje število učencev; šolski okoliš je bil razdeljen med občini Celje - mesto in Celje - okolica. Mestne šole - šobld okoliš leta 1839 všolanl kraji št hiš nevšolanl kraji št his Celje 198 Dobrova 18 Breg 18 Košnica 21 Babno 14 Lisce 31 Gaberje 17 Lokrovec 17 Lava 21 Medlog 19 Ložnlca 14 Ostrožno 28 Polule 24 Pečovnik 36 Spodnja Hudlnja 14 Pristava 9 Zavodna 10 Zgornja Hudinja 29 Mlklavžkl hrib - delno 15 Miklavžki hrib - delno 6 Zagrad - delno 15 Zagrad - delno 32 skupaj 360 skupaj 246 ZAC, fond MŠC, fase. 8-12 in fasc.15, sig. 8/204, 9/213, 11/223, 12/233, 15/243. 5 ZAC, fond OŠC, fase. 1, 2, 3, 6, 9; fond MŠC, fase 59, sig. 59/488. 55 1994- vi^ KRONIKA èM^ -2/42 časopis za slovensico Icrajevno zgodovino Stanje leta 1839 je bilo torej naslednje: od skupno 20 naselij je bilo v celoti všolanih 9, delno 2 in nevšolanih tudi 9, kar znese 360 všolanih in 246 nevšolanih hiš. Tako je bilo od skupno 624 otrok všolanih le 398 ali 63,8% (197 dečkov in 201 deklica), nevšolanih pa 226 ali 36,2% (110 dečkov in 116 deklic).** Leta 1875 razdeljen šolski okoliš se je teritorialno ujemal z ozemljem takratnih občin Celje-mesto oziroma Celje-okolica. V šolski okoliš Celje-okolica so leta 1884 priključili še 30 hiš kraja Gorica (Lopata) iz krajevne občine Velika Pirešica, ki je bila v nadalje obvezana prispevati določena sredstva v šolski proračun (4,12% proračunskega zneska).' Tako je bilo po letu 1884 v tem šolskem okolišu 557 hiš. Število všolanih hiš v občini Celje-okolica (1875-1884) Kraj 1875 1884 Babno 20 20 Breg 21 21 Dobrova 24 24 Gaberje 25 25 Košnica - 26 Lava 26 26 Lisce 16 35 Lokrovec - 26 Ložnica 15 15 Medlog - 26 Miklavžki hrib 28 28 Ostrožno 40 40 Pečovnik 22 46 Polule 20 28 Spodnja Hudinja 18 18 Zgornja Hudinja 30 30 Zagrad 93 93 Zavodna^ - - Skupaj 398 527 Leta 1875/76 je bilo skupno 869 šolo- obiskujočih otrok (leta 1865/66 pa 539), od tega 464 dečkov in 405 deklic. Po tem letu je število šoloobiskujočih otrok skokovito raslo, in sicer iz že prej omenjenih vzrokov - nove šolske zako- nodaje in širitve šolskega okoliša. To je razvidno tudi iz navedene tabele in nenazadnje tudi iz razvoja celjskega gospodarstva in s tem pove- zanega priliva ljudi iz podeželja. V zadnjih deset- letjih 19. stoletja sta bili v Celju zgrajeni dve veliki tovarni - 1873. leta cinkarna in 1894. leta tovarna emajlirane in pocinkane posode.^ V šolskem letu 1905/06 je obiskovalo mestni šoli 962 in okoliški 814 otrok - torej je bilo skup- no 1776 šoloobiskujočih -, od tega 846 deklic in 930 dečkov. Posebno visoka rast šolskega obiska je opazna na okoliški šoli v letih 1885-1895 (število šoloobiskujočih otrok se je dvignilo iz skupno 473 na 867 otrok in na mestni šoli v letih 1895-1905, kjer pa seje število šoloobiskujočih otrok dvignilo iz 640 na 962). Šolski obisk se je med prvo svetovno vojno nekoliko poslabšal, kar je bolj opazno pri dečkih kot pri deklicah, in tudi bolj na okoliški kot na mestni šoli, čemur je vzrok predvsem socialna struktura staršev (npr. pomanjkanje delovne sile za delo na polju). Katalog deške okoliške šole za šolsko leto 1915/16 izkazuje, da 20 od 78 v četrti razred vpisanih dečkov, v šolo sploh ni prišlo, od 90 vpisanih v peti razred pa Sklepamo lahko, da je bil šolski obisk v tem obdobju slabši predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile doma, poslabšanja šolskih razmer in razsajanja nalezljivih bolezni. Starostna struktura šoloobiskujočih otrok Starost šoloobiskujočih otrok je zanimiva predvsem v obdobju do leta 1869, ko šolstvo še ni bilo do te mere urejeno, da bi zajelo vse otroke določene starosti. Zelo zanimivo je, da je bila starostna struktura v tem zgodnjem obdobju pri deklicah nekoliko nižja kot pri dečkih, kar je delno posledica dejstva, da so deklice v glavnem obiskovale samo prvi in drugi razred glavne šole. Podatke imam za leti 1816 in 1828 (starost šolobiskujočih otrok je v katalogih navedena šele od leta 1812 naprej; po ustanovitvi dekliške šole 1831. leta za šoloobiskujoče deklice nimam po- datkov, ker se katalogi niso ohranili, po drugih ohranjenih virih pa se starosti ne da ugotoviti). Arhiv Slovenskega šolskega muzeja (SŠM), fase. 79/12. Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), fond Okoliška šola Celje (OŠC), fase. 15. ^ Specialni laajevni repertori] avstrijskih dežel, Dunaj 1918, str. 18. ^ Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slo- venije 1976, str. 61. 10 ZAC, fond OŠC, fase. 9. 56 1994- vi»i KRONIKA ^ -2/42 Časopis za slovensl