Poštnina, plačana v golof?tn*+ s
Štev« 25.
V Ljubljani, dne 21. junija 1928.
Posamezna Stev. Oin t*—
Leto XI.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72	Izhaja vsak četrtek			Naročnin« za tazemstro: četrtletno T-50 Din, polletno II Dla, celoletM tO Dia; za laozemstto: četrtletno II Dla, polletno U Dla, celoletM «8 Dla. — Račon postne hranilnice, podrt.inice t LJubljani, it 10.711.	
					
		1	* •v' ■ ■ X		
m

BajS
m
i
i * '
Pavle Radič ubit v Narodni skupščini
Stepan Radič smrtnonevarno ranjen
Strahoviti zločini vladnega poslanca Puniše Račiča
Na današnji seji Narodne skupščine je Puniša Račič z revolverjem streljal na poslance KDK, ubil Pavla Radiča, smrtno ranil Stepana Radiča in tri druge poslance
BEOGRAD, 20. Junija. Dasiravno je napetost po zadnjih dogodkih v Narodni skunščlnl dosegla vrhunec in je bilo pričakovati, da bo prišlo do zelo ostrih konfliktov med vlado in opozicijo, vendar nihče ni Dričakovat. ** bi mogli dogodki kreniti v tako smer. kakor se je to žallbog zgodilo. Na današnii seii Narodno skunščine ie znani črnoeorski radikal in vele-srbski heeemonist Puniša Račič z govorniškega odra ob pol 12. dopoldne oddal na poslance opozicije iz samokresa oet strelov. Vse krogle so zadele. Prvi se ie zgrudil Pavlo Radič, zadet naravnost v srce. in ie bil na mestu mrtev. Drugi strel je zadel ooslatica dr. Basaričeka v vrat. Tretji strel ie Dogodil Stepana Radiča v trebuh, tako da se je takoi zgrudil nezavesten na tla. Četrta krogla ie zadela dr. Pernarja v levo ramo. oeta oa poslanca Ivana Grandjo v prsi. V Narodni skupščini je nastala nepopisna zmešnjava. Poslan-
ci opozicije so obsuli govorniški oder. da bi preprečili nadaljnje umore s strani pobesnelega Puniše Račiča, pa tudi poslanci vladne večine so skušali onemogočiti nadaljnje nre-livanje krvi. V splošni zmedi se ie morilcu oosrečllo. da ie oobeenil In brez sledu izginil. Seja Narodne skunščine ie bila takoi oreki-njena. Vest o nezaslišanem zločinu na narla-mentarnih tleh se ie bliskovito razširila no vsem mestu in izzvala velikansko raz*'"«-'«i-nje. Vsa iavnost se zaveda, da mora roditi ta zločin nedosledne posledice.
Ljubljana. 20. junija ob 12*30. Po naročilu notranjega ministrstva so ustavljene telefonske zveze med Ljubljano in Beogradom. Dovoljeni so samo državni eovori. Zaradi tega podrobnosti krvavega z'očina doslei nismo mogli doznati. Naš poročevalec ie takoi krenil z aeroplanom v Beograd in se bo vrnil Še pred večerom.
Kako je dr. Korošec preprečil vojno
z Italijo?
Klerikalni list zagovarja postopanje Italije proti nam in našim rojakom v Italiji — Dr. Korošec strokovnjak v preprečevanju vojue — Klerikalne laži so namenjene samo tistim, ki ne smejo misliti s svojo glavo — Kdo je hujskal na vojno — Koliko je dal ljubljanski škof za vojne invalde, vdove in sirote, komu so klerikalci povrnili
vojna posojila?
Dr. Korošec je notranji minister ali — kakor j pravijo v Srbiji — minister policije. Poročali smo ( že, da je pustil po svojih podrejenih organih stre-. Ijati na beograjskih ulicah na ljudi, ki so demonstrirali proti italijanskim nasiljem nad našimi rojaki onstran mej v Italiji. To postopanje dr. Korošca je zbudilo po vsi državi splošno ogorčenje. Mi smo o tej stvari že poročali, prisiljeni pa smo, da z ozirom na pisavo klerikalnega j tiska, zlasti pa klerikalnega «Lažiljuba», izprego-vorimo še par besed.
Da bi klerikalci prikrili resnico in opravičili postopanje dr. Korošca, kakršnega še ni zakri-j vil noben minister v naši državi, lažejo klerikalni j listi, da so demonstranti proti Italiji in fašistov-skemu nasilju hujskali in pozivali na vojno z Italijo in da je bil dr. Korošec kot minister policije prisiljen, poslati proti njim orožnike z nasajenimi bajoneti in nabasanimi puškami, ako je hotel preprečiti krvavo vojno z Italijo.
Da, klerikalni listi in zlasti katoliški »Laži-ljub® gredo v svojem opravičevanju dr. Korošca celo tako daleč, da zagovarjajo postopanje Italije proti nam in našim rojakom v Italiji. Tako je •Domoljub« zapisal v svoji številki od 7. junija, da so neklerikalni listi namenoma razširili pretirane vesti o grozotah italijanskih demonstracij v Zadru, s čemer so tako razburili naše ljudi/ da so pri svojih nastopih prekoračili meje, kar; Je Italija vzela kot povod, da nas je zopet raz-kričala po vsem svetu kot najhujše barbare. |
Klerikalni «LažiIjub» piše, da so demonstranti klicali «Hočemo vojno!» in da so bili med de-j monstranti tudi komunisti, katerih program je itak revolucija in bi jim bila zato vojna najbolj dobrodošla. Nadalje pravi, da je bilo med demonstranti
mnogo temnih ljudi, ki se boje nettunskih konvencij samo zato, ker so zaradi navadnih zločinov pobegnili iz Italije ter bi v slučaju sprejetih konvencij morali priti pred italijanska kazenska sodišča. To je povzročilo tako napeto razmerje z Italijo, da bi vsak hip lahko v resnici izbruhnila vojna in da nam je vse to v zunanjem svetu zopet strahovito škodovalo.
In v svoji številki od 14. t. m. piše »Domoljub®, da je dr. Korošec kot notranji minister odločno posegel v to zločinsko izzivanje na vojno ter tako preprečil strahotno nesrečo, ki so jo hoteli izzvati samostojni demokrati, češ, naj vrag vzame vso državo, naj teče kri, naj umirajo sto-tisoči v strelskih jarkih, naj se rušijo naši domovi, živela vojna, samo da smo mi v vladi.
Torej samostojni demokrati. so hujskali na vojno, ki jo je potem minister policije dr. Korošec preprečil. Kaj bo ostaia vlada, kaj naj ima govoriti kralj, kaj vojni minister, dr. Korošec je zato tu, da dela in preprečuje vojne!
Dr. Korošec je že enkrat preprečil vojno. To jc bilo lani, ko je v parlamentarnih počitnicah napravil izlet v Budimpešto, kjer imajo baje tudi lepa dekleta, ter so potem pisali klerikalni listi, da je ob tej priliki dr. Korošec preprečil vojno z Madžarsko. Ves svet se je tedaj krohotal nad to trditvijo, ko je postala znana v Narodni skupščini. Tudi sedaj bi se krohotal, če bi vedel, kako pišejo klerikalni listi, da je dr. Korošec sedaj preprečil vojno z Italijo. Toda klerikalci vedo, da takega lista, kakor je «Lažiljub», v Beogradu ne bero, oni dobro vedo, da je ta list namenjen samo ljudem, ki ne znajo misliti s svojo glavo in k| jim klerikalni politični prigsrtjnči prepovedujejo citati druge, rcklerikslne liste, zato pa si
tudi upajo objavljati v njem najbolj neumne in najbolj nesramne laži. Poskrbeli pa bomo, da bo tudi ostali svet in ne samo klerikalni volilci zvedel, kako je dr. Korošec preprečil vojno z Italijo.
Dejstvo je, da so se v Italiji vršile veliko hujše demonstracije proti nam, da so te demonstracije bile šele povod demonstracij pri nas, pa vendar ni pustil Mussolini na nikogar streljati in noben človek ni bil zaradi tega aretiran v Italiji Samo dr. Korošec je čutil potrebo streljanja na naše domače ljudi.
»Domoljub® trdi, da so bili med demonstranti pri nas tudi komunisti, katerih program je revolucija in ki bi jim bila vojna prav dobrodošla. Kdo bi se ne spominjal, da je svoječasno volil v Ljubljani s komunisti celo ljubljanski škof?! Demonstracije pripisuje klerikalni list predvsem delu samostojnih demokratov, in glejte, pri zadnjih volitvah so dobili v Beogradu, kjer so orožniki streljali na demonstrante, komaj par sto glasov, dočim so dobili vse mandate ali radikali ali Davidovicevi demokrati, s katerimi sede klerikalci skupno v vladi. V Zagrebu so proti ratifikaciji nettunskih konvencij, ki jo hoče izvesti sedanja vlada, protestirali tudi klerikalni visckošolci, ki so organizirani v klerikalnem društvu «Domo-goj», in prav tako so tudi v Ljubljani klerikalni dijaki z drugimi vred skupno protestirali proti tej ratifikaciji, kakor smo že nedavno omenili. V ljubljanskem občinskem svetu pa so tudi klerikalni občinski svetniki zahtevali od vlade, naj se nettunske konvencije, katerih uveljavljenje bi pomenjalo za nas ogromno gospodarsko škodo, pred ratifikacijo revidirajo in popravijo.
Najbolj nesramno pa je še to, da »Domoljub« psuje ljudi, ki so pobegnili iz Primorja pred naseljem italijanskih fašistov, kot temne elemente, ki so pobegnili iz Italije zaradi navadnih zločinov in se boje, da M bili v slučaju ratifikacije nettun-skh konvencij izročeni italijanskim kazenskim sodiščem. Vsakdo ve, da navadne zločince, roparje in tatove, defravdante in slične ljudi naša država že sedaj po obstoječih splošnih mednarodnih pogodbah izroča državi, odkoder so pobegnili.
Mi smo že ob priliki naglasili, da hočemo živeti z vsemi svojimi sosedi v miru. in sicer v poštenem miru, ki edino more biti trajnega značaja. Tudi naš kralj sam je te dni znanemu francoskemu
Soteščan:
V vrtincih usode
(Povest nesrečne žene.)
(Konec.)
Tedaj je nastopila Leonora — ista podoba kot sem jo videl na sliki med listinami v gra-ščakovi omarici. Spoznal sem jo ter se zavzel za njene pravice z orožjem, nisem pa smel izdati graščakove krivde. Ako bi bil padci v dvoboju, bi bila o tem obveščena le Narcisa s pismom po mojem prijatelju: ker pa sem ostal pri življenju, mi .ie bilo pismo vrnjeno ter sem ga nedavno uničil.®
»Nenadna preiskava na Ležišju bi marsikaj odkrila®, je sklepal Evgen.
«Seveda, ako ni pisma in slike uničil pred poroko®, je Emil premislil. • «Tudi to je mogoče.® »Molči o vsem, kar sem ti povedal.® «Dam ti častno besedo.® •Stikanje za tujimi predmeti ni častno in Narcisi ne maram kaliti zakonskega življenja.®
»Nič ne moreš podirati tam, kjer so že razvaline. Ali ne veš. da je Narcisa graščaka skrivoma zapustila? Najbrž si je nadela drugo ime ter se preživlja z zaslužkom.®
«Narcisa!» ga je prevzelo poročilo. «Pa zakaj je to storila?®
«V prepričanju, da je Leonora njena zakonita prednica, je odklonila tuje premoženje.®
Emil je planil pokoncu, prijetno iznenaden. V trenutku je pozabil vse telesne bolečine »n
! duševne muke, nove poti so se mu odpirale ! v boljšo bodočnost.
«Zapustila ga jc zavoljo Leonore®, si je mislil natihem in glasno pristavil: »Ali se nista poročila iz ljubezni?®
«Kaj še! Sovražila ga je. kot ga sovraži danes po tolikih izkušnjah in prevarah.®
«Pa zakaj je privolila v zakon, ako ga ni ljubila?®
«Zato, da nas je rešila gospodarskega poloma. Zlomila nam jc beraško palico in preprečila sramoto.®
«Prav kot sem slutil, a nisem hotel izreči ..»
«Narcisa je plemenita mladenka®, je pohvalil sestro. «Iz ljubezni do očeta in do bratov je sprejela težko žrtev, zaslužila jc povračilo. toda Karel je ostal nehvaJežnik ter jo skrivoma zalezuje.®
«Podkup!jen je od graščaka®. ga ie Emil obsodil. »Tukaj ne deluje on, temveč zapeljiva nagrada.®
«Bojim se, da si bo končal življenje. Ni ga sicer škoda, a skrbi me zavoljo očeta.®
«Uboga Narcisa, kakšno težo gorja je morala zadeti na šibke rame!®
«Pomoč je nujna, graščak in Karel tekmujeta, kdo jo bo prvi zalezel. Najti jo hočeta ter jo šiloma povesti na Ležišje.®
«Narcisa naj zahteva sodno ločitev.® «Ne vem, zakaj ne seže po tem pripomočku. Menda hoče do dna izpiti čašo trpljenja ...»
Tako sta se menila prijatelja in odkrivala drug drugemu, kar ju je težilo. Ločila sta se v nadi. da poiščeta Narciso ter jo nagovorita,
da razdre nepravilni zakon, sklenila sta se zavzeti za Leonoro ter uvesti proti Lugarju sodno preiskavo.
XXII.
Kakor šopek v umetni vazi, tako se je raz-cvital griček nad divnim jezerom v objemu solnčnega juga. Veje košatih dreves so plctle čarobnemu gaju umetno streho in tla so mu pregrinjale pestre preproge, pretkane s cvetjem in zelenjem.
Na vrtni klopici med grmovjem je sedela Narcisa, zamaknjena v svojo usodo; pred njo se je šopiril Lambert v zavesti, da je zlomil njeno odpornost.
«Zdaj si moja®, se je trkal na prsi. «Pred Bogom je zavezano, kar je sklenjeno pred oltarjem. Ne boš mi ubežala.®
«Kar so govorila usta, ni občutilo srce, katero mi ne moreš ugrabiti.®
«Ne igraj se z mojo močjo in z veljavo®, je sikal razjarjen. «Vem. kdo je kraljeval v tvojem srcu — in ta je uničen.®
«Težko žrtev imaš na vesti, težjo kot skala...»
«Vse zapreke sem premagal, tudi ti si se uklonila.® Iztegnil je roke, da jo objame, a mu jc ubežala na holmec, čigar zapadno pobočje jp padaio kakor odrezano na drugi strani v jezero.
«Pusti me, ali pa se vržem navzdol v globino®, mu je zapretila na robu prepada. «Ljubša mi je smrt kakor tvoj objem, r&izz sem mrtva v jezeru kakor živa v tvojem naročju.*
novinarju, uredniku velikega pariškega dnevnika «Matina» izjavil, da hočemo živeti v miru, toda v dostojnem za nas, v iskrenem in poštenem so-delovanju z našimi sosedi.
Kdo pa je hujskač na vojno, nam najbolje priča pisava klerikalnih listov izpred vojne. Nihče ni izgovoril takih besed izmed naprednih ljudi, kakor jih je ljubljanki škof 1. 1914., ko je govoril vojakom, ki so odhajali na bojišča v Galiciji in v Srbiji. Ta govor je natisnil »Slovenec* dne 11. avgusta 1. 1914. in pravi med drugim:
»Možje! Kliče vas cesar, da z orožjem v roki maščujete skrajno krivično, že večletno prizadevanje, razkosati in uničiti krasno našo Avstrijo pod žeslom naše starodavne habsburške cesarske rodovine, da maščujete zvijačno zapeljevanje naše mladine na izdajstvo domovine in cesarja da, na črno in sramotno izdajstvo!
Možje! Kliče vas cesar, da z orožjem v roki branite katoliško Avstrijo, katoliško našo cesarsko rodovino zoper zaklete sovražnike samega Jezusa, pričujočega v zakramentu ljubezni.
Možje! Kako zvišen, kako svet, kako Bogu dopadljiv je boj, v katerega ste poklicani! Z vami je pravica, z vami je Bog, gospodar vojskinih trum!«
In ljubljanski škof je tedaj izdal tudi posebni pastirski list, v katerem pravi med drugim: «In zares, vojna zoper Srbijo je pravična. Že več let Srbija zoper Avstrijo hujska, zoper njo splet-kari, jo očitno zasramuje, ji napoveduje propad in pogin, da, celo po Avstriji sami širi duha upornosti in izdajstva. Dolgo časa že čuti ves svet, da je vojna neizogibna.*
Ali je kdo čul kdaj bolj hujskaške besede k pozivanju na vojno?
Vprašamo, koliko ie dal ljubljanski škof doslej za vojne invalide, vdove in sirote? In koliko so dali zanje drugi klerikalci? Kdo }e povrnil našim ljudem denar, ki so ga na priporočila s prižnic plačevali za vojna posojila?
Naj ne podtikajo klerikalni listi naprednjakom hujskanja na vojno, ker zahtevajo za našo državo, na katero so klicali klerikalni voditelji žveplo in ogenj, pošten in dostojen mir, ki bi ji omogočil uspešen napredek in razvoj.
Svet ni več tako neumen, kakor je bil L 1914., ko so bile še mogoče take pridige, kakor jih je imel vrhovni voditelj klerikalne stranke, ljubljan-
ski škof, in tudi dr. Korošec, ki bi brez škofovega dovoljenja ne smel biti niti poslanec in niti minister, ne bo nikogar prepričal s svojim pend-rekom, da so naši ljudje še tako neumni kakor so bili takrat.
Ugotavljamo, da je dr. Korošec odgovoren s škofovim privoljenjem za prelivanje krvi naših ljudi, in tega dejstva tudi laži, da je s tem preprečil vojno z Italijo, ne bodo mogle nikdar zabrisati.
Reči moramo, da obžalujemo klerikalne pristaše, ker jih smatrajo njihovi voditelji za tako neumne, da menijo o njih, da bodo verjeli «Domo-ljubovim* lažetn.*
Politični pregled
Notranjepolitični položaj
se v preteklem tednu ni bistveno spremenil. Na-j petost med vlado in opozicijo, ki je nastala po ' krvavih dogodkih v Beogradu in drugod povodom sklepa vlade, da predloži Narodni skupščini nettunske konvencije v ratifikacijo, ni pojenjala, marveč se je zaradi izzivalnega postopanja vlade le še poostrila.
V Narodni skupščini
je opozicija z obstrukcijo prekrižala vladne račune. Potem, ko je vlada odklonila zahtevo KDK, da posebna parlamentarna anketa, v kateri bi bile zastopane vse stranke, preišče, kdo je zakrivil prelivanje krvi povodom manifestacij in demonstracij proti nettunskim konvencijam, je KDK sklenila, da vse tako dolgo ne dopusti vladi delati v Narodni skupščini, dokler za to ne dobi zadoščenja. Ta svoj načrt je izvedla na ta način, da je vložila preko 100 nujnih predlogov, ki obravnavajo važna in pereča vprašanja, večinoma gospodarskega značaja, o katerih mora sedaj Narodna skupščina razpravljati pred prehodom na dnevni red. Najhujše pa je vlado zadela
obtožba proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču
o kateri razpravlja sedaj Narodna skupščina že 14 dni, a debata še ne bo tako kmalu končana, ker je prijavljenih še nad 30 govornikov. Raz-1 prava o tej obtožnici je globoko razgalila gnilobo
«Nespamet!» se ji je rogal nekoliko opla-šen. «Kdo drugi bi bil drugačen na tvojem mestu. Vsega imaš v izobilju, diči te časten naslov in dolga vrsta slavnih prednikov. Vse to pa te ne omaja ...»
«Proč!» ga je potisnila od sebe. «Ne oskrunjaj me s krvavimi rokami...* «Še kesala se boš, pa bo prepozno.* «Beži!» ga je pahnila v deblo bližnjega drevesa. «Sicer me bodo branili valovi pred tvojim nasilstvom.*
«Cakaj, zmirom ne boš stala tukaj nad prepadom. Drugod boš krotkejša in mehkejša.*
«Tvoj objem mi je najhujši strup in ves gnus in smrad se preliva v tvojem poljubu.* Lambert je moral odnehati. Videl je, da s silo nič ne opravi, njene smrti pa tudi ne sme zakriviti zavoljo javnosti, ki bi zagnala glasen vik in krik. Čutil je, da ga nenadoma zapuščajo moči in da 'oi njegova vest ne prenesla novega bremena.
Odšel je odurno mrmrajoč +resel se je od gneva in zobje so mu šklepetali. Razjarjen se je pognal na konja in odjezdil v dolino.
Narcisa se je umaknila v sobo, naslonila se je na odprto okno, zroča na gladino jezera, v kateri so odsevali zadnji žarki zahajajočega solnca. Priroda se je odpravljala k počitku, slednja bilka je zahrepenela po oddihu, samo njeno srce ni našlo miru, da bi se odpočilo. Kako dolgo se bo morala še boriti? Kdaj ji bo po temni noči trpljenja zasinilo jutro zmage?
Okrog jezera v dolini je potihnil dnevni hrušč in vrišč. Lahki čolnički so se zibali k
bregu, utihnilo je petje izletnikov in žgolenje otrok, ki so se poslavljali od prijetnega kraja. Cim se je popolnoma umirila, se je Narcisi zbudila slednja misel ter jo gnala navzdol v dolino. Tam doli ob bajnem šepetu jezera bi scelila svojo bolečino — rahlo bi se razgibala prozorna gladina ter jo zaprla v svoje kraljestvo. Nato bo se zbudila... «Kje?» se je plaho vprašala. «Daleč», si je odgovorila, na kar je vdano dostavila: «Četudi ni več svidenja po smrti in če sta noč in molk — je vendar mir...»
Nesrečnica je čutila, da jo je nekaj šiloma potegnilo v naročje večerne tišine. Daleč se je sklonila skozi okno, zatisnila je oči, pognala se je in zavrtela v zraku ter obležala pod oknom na tratici. nedaleč od prepada.
Prav tedaj je ob jezeru po dolini skokoma prijezdil Lambert in zavil v sotesko; konj se ? penil in vzpenjal na zadnji nogi, zakaj neprestano ga je priganjal z bičem in zbadal z ostrimi ostrogami. Nasilniku se je zbudila otrpla vest, njegova ošabnost se je spremenila v divjo pobesnelost. Srce mu je tolklo kot kladivo in na ušesa so mu udarjali strašni očitki, ki so ga šiloma podili nekam, kjer bi pozabil vso temno minulost. Oh, kaj bi bil da! za trenutek miru, za kapljico sladke tolažbe!
Kamor se je obrnil, povsod je videl Narciso nad prepadom, slišal je njeno zaničevanje in odklanjanje svoje ljubezni. «Morilec!» mu je odmevalo po soteski: iz teme so se luščile črne sence, strašnejše od peklenskih pošasti.
«Hu, Leonora!* je kriknil v burni domišljiji.
Vukičevič-Koroščevega režima. Govorniki opozicije navajajo strahovite primere partizanstva, ki ga je uvedla vlada celo v sodišča, ki bi morala biti nepristranska. Izkazalo se je, da je pri nastavljanju sodnikov merodajna le strankarska pripadnost in da je minister dajal sodnikom naročila, kako morajo soditi. Kakor minister pravosodja, tako postopajo tudi vsi ostali ministri. S tem je najbolj dokazano, da pod sedanjo vlado, v kateri je dr. Korošec notranji minister, zakoni nič več ne veljajo in da ima KDK popolnoma prav, ko zahteva, da mora sedanja vlada izginiti, ker bosta šele potem zavladala v državi zopet red in zakonitost.
Vladi in njeni klero-radikalski večini gre ob-strukcija opozicije vedno bolj na živce. Zato si je na vse mogoče načine prizadevala, kako bi se izmazala. Najprej je poskušala z grda in poslala na poslance KDK žandarje. Morala pa se je kmalu prepričati, kako si je s tem sama škodovala. Po •vsej državi se ljudje zgražajo nad takim postopanjem, ker vedno bolj spoznavajo, da držita Koroščev in Vukičevičev režim samo nasilje in korupcija. Zato je
vlada hotela opozicijo zvabiti v past.
Ponudila ji je premirje, češ da je to potrebno, ker so na dnevnem redu važna vprašanja, ki jih je treba rešiti. Opozicija nikakor noče škodovati interesom države in je zato izjavila, da pristane na pogajanja. Nato so se sestali voditelji parlamentarnih strank k skupni seji, na kateri sta gg. Pribičevič in Radič obrazložila, kaj zahteva opozicija. Predvsem sta zahtevala, naj vlada pojasni, kakšni vzroki jo silijo k temu, da hoče sedaj z vso naglico ratificirati nettunske konvencije, ki prinašajo našim ljudem malenkostne koristi, zato pa za državo in gospodarske kroge ogromno škodo. Nadalje je zahtevala, naj preišče parlamentarna anketa krvave dogodke v Beogradu in drugod ter ugotovi krivce, ki naj se postavijo pred sodišče. Končno je zahtevala, naj sprejme vlada njene nujne predloge, zlasti one, ki se nanašajo na gospodarska vprašanja. Po tridnevnem posvetovanju je vlada na te zahteve odgovorila. Odgovor vlade pa je bil tak, da ga je morala smatrati opozicija za novo izzivanje. Vlada zahteva, naj KDK glasuje brezpogojno za nettunske konvencije, za londonsko posojilo in prepusti
«Prešestnik!» mu je zatulilo iz daljave.
«Emil!» se je spomnil svojega nasprotnika. «Ali je živ ali mrtev?*
«Živi», mu je odgovorila domišljija. «Aha, zato me odklanja... Ker ga ljubi —• me sovraži — poleteti hoče k njemu — v nje-» govo naročje se hoče pogrezniti...»
Konj je obstal ob mostičku, ki je peljal čez potok, narasel po neurju. «Naprej!» je zamahnil z bičem. «Čemu se mi ustavljaš?*
Žival se mu je nekaj časa upirala, pod pritiskom udarcev pa se je končno postavila na zadnji nogi in pognala s silnim skokom po trhlem mostu. Z rezkim hruščem je jelo pokati tramovje, ki se je udrlo na sredi v deročo strugo. Konja so zagrnili valovi, pri čemer je omahnil jezdec, čigar nogi sta se zamotali v jermenasto uprego. Poganjal se je z vsem telesom in lovil z rokami, dokler nI utrujen omagal. Pred očmi se mu je stemnilo, ugasnilo mu je zadnje upanje v rešitev.
«Smrt — Narcisa — vse je končano!* mu je grgrala v grlu zadnja beseda. S poslednjo silo se je pognal v višino, na kar je izginil pod valovi.
Konj je premagal ovire srditega toka narasle struge in ubežal pretečemu poginu. Cim se je na bregu otresel mokrote, jo je ubral nazaj proti jezeru z utopljencem, čigar nogi sta kakor v zanki tičali v močnem jermenu. Na gričku pred hlevom ga je ustavil hlapec in odvezal mrtvega gospodarja. Istočasno je našlo grajsko osebje pod oknom nezavestno graščakinjo, poklicalo je letoviškega zdravnika, ki jo je obudil k zavesti, ponesrečenca pa je položilo na mrliški oder.
vladi, da sama odloča o tem, katere predloge KDK bi morebiti sprejela. Na tej podlagi so bila vsaka nadaljnja pogajanja nemogoča in so se zato razbila. S tem, da je vlada hotela na tak način izigravati opozicijo, je napetost le še poostrila. KDK je odločena, da vztraja v svoji pravični borbi do konca in ne bo odnehala, preden tega ne doseže, kar hoče, predvesm da odstrani sedanji pogubni in za vso državo in ves narod škodljivi režim, pri katerem imata glavno besedo dr. Korošec in Vukičevič.
Sedaj, ko vlada vidi, da se ji je ponesrečil tudi ta manever, se je začela posluževati skrajno podlih sredstev, da bi se iznebila opozicije. Radi pomanjkanja prostora naj navedemo le dva najbolj grda in najbolj kričeča primera:
Beograjski list «Jedinstvo», ki ga izdaja ministrski predsednik Vukičevič z denarjem iz di-spozicijskega fonda in pri katerem ima znr.nl j radikal dr. Laza Markovič glavno besedo, je na-j Pisal te dni članek, v katerem poziva, da je treba
Pribičeviča In Radiča ubiti.
Dr. Korošec, ki je plenil celo govore narodnih poslancev v Narodni skupščini in prepovedal listom pisati o tem, kar so govorili v Narodni skupščini poslanci, tega lista, ki je javno pozival k umoru, ni zaplenil niti pozval pisca članka na odgovor.
Drugi primer: Vladi sta najbolj na potu Pribičevič in Radič, ki vodita opozicijo. Ker se jih za nobeno ceno ne more iznebiti, so si radikal-ski in klerikalni poslanci izmislili, da bi bilo najboljše, če bi Radiča in če se to posreči, morda tudi Pribičevica proglasili za norca in jih vtaknili v umobolnico. Tako so delali včasih tudi papeži in škofje, da so odstranili ljudi, ki so jim bili ueljubi. Zato so vložili v skupščini predlog, naj bi uradni zdravnik preiskal Radiča in ugotovil njegovo duševno stanje. Ta predlog pa se je zdel celo radikalskemu predsedniku Narodne skupščine preveč bedast, zato ga ni hotel niti sprejeti. Vseeno pa je značilen, ker dokazuje, česar so vse spodobni današnji režimovci, radikali in klerikalci, zanašajoč se na podporo Davidovičevih demokratov, ki niso nič boljši.
V ospredju političnega zanimanja pa je sedaj vprašanje nettunskih konvencij.
Vlada je namreč v soboto po zunanjem ministru predložila konvencije Narodni skupščini, da jih ratificira, to se pravi, da sprejme zakon, po katerem stopijo te konvencije v veljavo. Kakor pa vse kaže, bo razprava o teh konvencijah, ki se ima pričeti menda že prihodnji teden, skrajno viharna. Opozicija namreč ne more dopustiti, da bi bile te konvencije sprejete, ker bi to povzročilo nedogledno škodo za vso državo. Vlada pa do danes tudi še ni pojasnila, zakaj hoče ravno sedaj to izvršiti. Kljub ponovnim pozivom KDK zunanji minister ni hotel dati točnih informacij, kako je do tega prišlo. KDK zlasti zahteva pojasnila, ali bi se potem, če bi Narodna skupščina te konvencije sprejela, odnošaji z Italijo izboljšali in ali bo potem konec neprestanega izsiljevanja s strani Italije. Dokler teh garancij ni, bo KDK nadaljevala najostrejšo borbo proti tem konvencijam. Da ima popolnoma prav, dokazuje dejstvo, da prihajajo iz vseh krajev države neprestano ogorčeni protesti proti tem konvencijam in protestirajo proti njim tudi pristaši vladnih strank.
V minulem tednu Je ostalo vprašanje posojila nespremenjeno.
Vlada še vedno zatrjuje, da bo posojilo kmalu podpisano in eden del tudi izplačan, toda doslej o tem ni še ne duha ne sluha. Zadnje dni pišejo angleški listi, ki so o tem gotovo dobro informi-j rani, da vlada še ne sme tako kmalu računati s tem posojilom. Zdi se, da je tudi ratifikacija net-! Umskih konvencij v zvezi s tem in da se vladi: baš radi tega tako zelo mudi s konvencijami. Zadnje dni se je celo že pisalo, da je
posojilo padlo v vodo,
ker angleški in ameriški bankirji Vukičeviču in Korošcu ne zaupajo in zahtevajo, da mora biti v vladi tudi KDK. Radi tega se tudi širijo vesti, da bo finančni minister odstopil.
V minulem tednu je imel tudi finančni odbor več sej. Razpravljal je o predlogu dr. Korošca, ki zahteva za uradnike svojega ministrstva posebne dokladte. Doklade pa niso namenjene orožnikom, ki vrše v južnih krajih naporno službo, marveč načelnikom in višjim uradnikom ministrstva ter sreskim poglavarjem in policijkim pisarjem. KDK je proti temu odločno nastopila ter
so poslanci dr. Z e r j a v, P r i b i č e v i č in P u-c e 1 j razkrili strašne stvari, ki se gode pod Koroščevim minitrovanjem. Kake razmere vladajo v njegovem ministrstvu, dokazuje slučaj, da je bil imenovan za pravnega referenta velikega župana celo človek, ki je bil radi posilstva 6-letne deklice obsojen na tri leta ječe. Dr. Z e r-j a v je bil naglasil, da bi razumel, če bi dr. Korošec zahteval doklade za orožnike in orožniške vpokojence, ki gladujejo pri svojih malih plačah, a morajo vršiti najnapornejšo službo. Tako pa hoče dati Korošec doklade pomočnikom in načelnikom, ki imajo že itak po 1000 Din mesečno posebnih doklad.
V	ilustracijo nesopsobnosti in brezglavosti sedanje vlade je treba omeniti tudi to, da je v> petek poteklo 25 let, odkar je zasedel srbski prestol oče sedanjega kralja, pokojni kralj Peter Veliki Osvoboditelj, ki si je stekel nevenljive zasluge za naše osvobojenje ter narodno in državno ujedinjenje. Vlada pa se tega ni niti spomnila in šele opozicija jo je morala v Narodni skupščini poučiti, kaj bi se spodobilo.
V	Bukarešti se je danes sestala
konferenca držav Male antnnte,
to je Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumuniie. Razpravljali bodo o važnih vprašanjih, zlasti pa tudi o odnošajih med našo državo in Italijo. Te dni se je mudil v Beogradu romunski zunanji minister Titulescu, ki je imel razgovore z našim zunanjim ministrom. O konferenci v Bukarešti bomo obširnejše poročali prihodnjič.
General Nobile resen od tistega moža, katerega je lansko leto žalil in omalovaževal njegovo letalsko spretnost
Danes dopoldne so dospele v Ljubljano vesti, da je Nobila in baje tudi ostali del posadke rešil sloviti norveški letalec in raziskovalec severnih pokrajin Amundsen. Dosegel jih je z velikim francoskim letalom.
XXIII.
Po smrti graščaka Lamberta so zavladale na Ležišju povsem drugačne razmere. Sodišče je določilo Narciso za dedinjo grajskega premoženja, iz pravičnosti in usmiljenja do Leonore pa je odklonila bogato dediščino, obdržala je skromen del imetja — toliko, da je bila do smrti preskrbljena.
Čim je uredila zapuščinske zadeve, se je odpravila k očetu, nesla mu je pismeno izjavo, da je oropal državno blagajno — list, ki ga je našla v graščakovi omarici, kjer je iz-taknila tudi bratovo priznanje o ponarejeni menici...
^ « Tukaj je tvoja obdolžitev«, jo je izročila Očetu. «Mnogo bridkosti ti je povzročila.*
«Vrzi jo v ogenj!« se je oddahnil Tulipan. •«Zdaj se mi ni treba bati posledic, škoda pa je itak poravnana.« S tresočo roko se je oklenil ljubeče rešilke ter jo je vroče poljubil.
O bratovi menici ni očetu ničesar omenila. Sama je hotela s Karlom obračunati ter mu oponositi njegovo nehvaležnost. Pozvala ga je na razgovor.
«Grdo je bilo tvoje nasprotje,« ga je pokarala, «še ostudnejša pa tvoja nepoštenost.«
«Ali že veš?« je osramočen pogledal v tla.
«Vem. Našla in shranila sem potrdilo, s katerim priznavaš sramotno dejanje. Podpisal si ga s polnim imenom.«
»Nikar me ne uniči«, se je ponižal. »Dam ti popolno zadoščenje.«
»Smiliš se mi, čeprav si me preganjal, .vendar ti ne maram škodovati.*
«Ako si moja sestra, tedaj mi izroči usodno izjavo ter ne izvajaj posledic. Saj se bom poboljšal.«
«Besede ne zadostujejo, treba je dejanj.«
«Pomagaj mi do boljšega življenja. Oh. kaj bi dal za košček zemlje, ki bi jo preuredil v svoje kraljestvo! Takoj bi se odpovedal službi ter se posvetil novim opravilom.«
Bratov sklep je pozdravila Narcisa z odkritim zadovoljstvom. Iz svojega premoženja mu je kupila graščino, kjer se je nastanil in prelevil v uglednega državljana. Cbžaloval je svojo lahkomiselnost ter se zahvalil sestri za pismeno priznanje, katero mu je izročila z obljubo, da je zadeva za vedno zagrnjena v pozabljenje. Tudi z Evgenom sta se sprijaznila, prav tako se je ponižal pred Emilom ter ga prosil odpuščanja.
Medtem je Emil toliko okreval, da se je mogel odpraviti na pot na Ležišje k svoji nekdanji zaročenki. Silno je bila iznenadena ob njegovem prihodu, katerega ni pričakovala.
«Soža!je sem ti prišel izrazit«, jo je nagovoril. «Usoda te je zasužnila, smrt pa te je osvobodila...»
»Veliko sem prestala«, mu ie potožila. «Zakaj nisem verjela ženi, ki je hotela razdreti poroko?«
«V omarici je hranil pismo in njeno sliko. Gotovo si jo našla po poroki.«
«Nisem». je zanikala. »Izdalo ga je golo naključje.« Pričela mu je razlagati, kako je ponoči zalezla Lamberta v gaju na letovišču
in kaj se je menil z neznancem — plačanim zaveznikom.
«Uboga Leonora!« se mu je utrnila solza sočutja. «Kdo' e, kam se je umaknila? Najbrž je še ni dosegi, vest o njegovi smrti...»
«Evgen neprenehoma poizveduje in ne bo odnehal, dokler jo ne privede na Ležišje.«
«2elim, da bi skoraj rrejela zadoščenje. Tedaj se bodo polegli vrtinci usode, po viharjih trpljenja bo napočilo novo jutro boljše bodočnosti. Usoda naju je razdružila, višja nevidna moč pa naju zopet zbližuje — najina ljubezen je šla skozi ogenj bridkih poskušenj in zdaj je utrjena v stanovitnosti, ki bo trajala do groba.«
Molče sta si podala desnico, njuni ustnici sta se strnili v poljub, srce je udarilo na srcu v potrdilo dosmrtne zvestobe.
Kakor je bila graščakova smrt rešilna Narcisi, tako je bila pogubna Meljorju, upravitelju umobolnice v Neurju. Trlo ga je prepričanje. da je tujec z ravnateljevo vednostjo osvobodil Leonoro, mogel pa ni ničesar ukreniti. Skrivaj je obvestil Lamberta ter se mu ponudil, da jo poišče, ako mu obljubi plačilo.
Zaman je iskalo poročilo njega, kateremu je bilo namenjeno. Vrnjeno mu je bilo z opombo, da je graščak Lambert žalostno pretninul, za tem pa ga je presenetila novica o ureditvi njegove zapuščine.
Zbudilo se mu je poželenje po bogati dediščini : papirje, katere je hotel pokojnik nekoč odkupiti z zlatom, bi mu preplačala tudi Nar-
HOTEDRŠICA. Na kresno nedeljo imamo Ho-tenjci »žegnanje*, ta dan častimo svojega farnega zaščitnika sv. Janeza Krstnika. Razume se, da se ob tej priliki zbere mnogo ljudstva od blizu in daleč. Zato si je tukajšnje gasilno društvo zbralo ta dan za svojo vsakoletno prireditev; s tem nudi gostom zabavo in razvedrila, sebe pa gmotno podpre. Letošnja prireditev bo posebno skrbno pripravljena ter bodo obiskovalci, poleg vsakovrstnih telesnih dobrot, deležni tudi duševnega razvedrila. Nastopil bo slaven humorist, katerega ime držimo še v tajnosti. Torej v nedeljo, 24. junija, vsi v Hotedršico na »mačka*.
GRADEC PRI LITIJI. Tukajšnja krajevna organizacija ima svoj IV. redni občni zbor v soboto, dne 23. junija t. L, v prostorih restavracije na »Pošti* s pričetkom ob 19. uri. Vabimo somišljenike, da se zborovanja točno in polnoštevil-no udeleže. — Odbor.
SELCA NAD ŠKOFJO LOKO. Redko jubilejno slavnost doživlja letos slovensko bralno društvo v Selcih. 50 let je minulo, odkor je bilo društvo ustanovljeno in smemo ga prištevali k najstarejšim društvom na Gorenjskem ali v Sloveniji sploh. Odbor si je stavil nalogo, to svečanost proslaviti na kar najlepši način in jo določil sledeči program: V soboto, 23. junija, priredi razsvetljavo z umetnim ognjem ob spremljevariju godbe. V nedeljo, 24. t. m., ob 1. uri pozdrav došlih gostov, kratek nagovor in pojasnilo o delovanju društva tekom dobe 50 let. Po nagovoru gre sprevod z godbo in zastavami po vasi. Narodne noše posebno dobrodošle! Po sprevodu se prične prosta zabava s plesom na prostornem vrtu g. Šliberja. Kdor hoče prijetne in vesele zabave, naj ne zamudi te pri'ike in naj poseti našo prireditev! Zato v nedeljo vsi v Selco, nikomur ne bo žal! K obilni udeležbi uljndno vabi odbor.
SV. BOLFENK PRI SREDISČU. Na dan praznika sv. Rešnjega Telesa smo imeli ugodno vreme in zato se je narod v lepem številu udeležil službe božje in procesije. Nebo so nosili že po stari cšegi» Orlici, pred nebom pa je strumno stopala »Marijina družba*, device stare in mlade, katerim pa čast, kojim je čast. Ali tukaj se mora nekaj ome-
cisa, čeprav so z graščakovo smrtjo izgubili veljavo. Pokazala jih bo lahko vsakemu, kdor bi ji nalagal krivdo zakonske nezvestobe.
Odpravil se je na Ležišje ter je zaupno razložil Narcisi svojo zadevo. Izdal se je za veljavnega trgovca, ki je poznal graščakove razmere, trdeč, da ima pismene dokaze.
«Teh sem si že davno želela*, se ie vzra-dostila. »Ako mi jih odstopite, vam dam primerno nagrado«
»Jutri vam jih prinesem, vi pa pripravite plačilo. Saj bi povračila niti ne zahteval, toda dokazilo sem moral odkupiti.*
Obljubljene listine se je Narcisa silno razveselila, ni pa se mogla ubraniti dvoma o tui-čevi zanesljivosti; nekaj jo je svarilo, naj mu ne zaupa.
Kmalu po njegovem odhodu jo je posetil brat Evgen, katerega je prosila nasveta, kaj naj ukrene. Opisala mu je t, !"a — bratovo lice je oblilo vidno zadovoljstvo.
«Meljor!» je poskočil in plosknil z rokama. «On, ki je zakrivil toliko gorja, bo ^adel kakor zrelo jabolko pravici v naročje!*
«Jutri bo prinesel papirje, obljubila sem mu plačilo.*
^Pripravil mu bom sprejem, kakršnega je zaslužil.* Evgen je zajezdil konja in sporočil sodišču, naj se zanima za morilca in sleparia. Oblastvo je nemudoma odposlalo beriče z nalogom. naj ga skrivoma počakajo in privedejo v zapore.
Drugi dan se je Meljor res oglasil na Le-žišju. »Tukaj je dokaz, da je bila Leonora gra-
niti. Za časa župnikovanja pokojnega gospoda župnika Planinca pa je bilo drugače. Pri takih obredih je šla pred sv. Rešnjim Telesom nedolžna šolska mladina v belili oblačilih tor trosila na čast sv. Rešnjega Telesa cvetje, za kar pa ta na novo osnovana »Marijina družba* nima zmisla. Pokojni gospod župnik Planine je tudi vpeljal, da so jc na praznik sv. Rešnjega Telesa vršila služba božja in ti obredi v slovenskem jeziku, za kar »Slava mu*. Naš novi gospod župnik gotovo ne ljubi slovenskega jezika in nedolžne šolske mladine, zato pa je vpeljal vse po svojem vzorcu in okusu. Toda gospod župnik, mi se ne strinjamo z Vami. Mi smo ja Slovenci in zato želimo, da naši dušni^pa.-stirji vsaj enkrat na leto, če večkrat ni mogoče, opravljajo take obrede v slovenskem jeziku iu drugič naj ima pri takih obredih prednost nedolžna šolska mladina.
LAŠKO. Naš gerent okrajnega zastopa Laško, g. dr. Godnič, je res možakar pravega kova. Kot voditelj tukajšnje klerikalne politike ima tudi to dobro lastnost, da jako rad veliko obljubi, se hva-lisa in širokousti s svojimi programi, kaj vse še hoče napraviti v prid davkoplačevalcev, iu na vse-zadnje, ko vidi, da svojih obljub sploh ne more izpolniti, najde po stari navadi izgovore, da so njegovega neuspeha krivi drugi, posebno pa še to, da ni imel denarja na razpolago. Med drugimi se hvali, da bo pustil glavno cesto od postaje Laško do Časlna asfaltirati in da mu je kot gerentu okrajnega zastopa financijelnih virov v to svrho dovolj zagotovljenih. Ta ideja gospoda gerenta bi bila naravnost za pozdravljati, ako bi se ista tudi pro-gramatično in v pravem pomenu besede izvršita, sicer se pa lahko ome jimo samo na to, da bo ostalo asfaltiranje Laške glavne ceste le pri obljubi in smo mnenja, da bo gerentovanje g. drja. Godniča poprej minilo, predno bo on s svojim delom sploh pričel, drugič pa ne smemo pustiti iz vidika dejstvo, da gospodari sedanji gerent prav v onem stilu, kakor gospodarijo ponavadi vsi klerikalci, to je, da nima za ona dela, ki so neobhodno potrebna in v prid splošnega ljudstva, nikoli pravega zmisla ali interesa, še manj pa zadosti denarja, saj gre i tu zopet samo za lastno hvalo.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo, dne 3. t. m. se je ustanovil dramatski odsek tambu-raške godbe »Zora pri Sv. JedertL V navzočnosti lepega števila mladine, katera ima veselje do pri-
ščakova zakonita žena», ie odprl potno torbico ter ji izročil polo papirja.
«Ali je pa res to prava listina?* je oprezno omenila.
»Poglejte in berite!* ji je pokazal grašča-kov podpis in uradni pečat.
- «Poznam pisavo. Počakajte, naj zaklenem vrata, da naju kdo ne iznenadi.*
«Hitro, milostiva!* je nemirno stopical. «Odhod je določen, ne smem se zakesniti.*
«Grem po plačilo.* — Preden je Narcisa prijela za kljuko, so se odprla vrnta, vstopilo je pet oboroženih beričev, ki so obkolili neznanca, Evgen pa je pomignil sestri, naj se umakne na hodnik.
«Kdo si?» je v imenu postave zagrmel vodja beričev.
Meljorju je siknila skozi zobe strupena kletev, na kar je segel v torbo po samokres. Podvreči se je moral telesni preiskavi, ki je dognala, da mu je pravo ime Melior, ne pa Lugar, kot so ga klicali v Neurju. Iztrgali so mu orožje ter ga odvedli v zaoor.
Ko se je Evgen povrnil domov, ga je-čakalo na mizi zaprto pismo — poročilo preganjane Leonore. Izvedela je o nenadni smrti svojega krutega soproga, pred katerim je bežala. Zdaj se je odločila, da se bo predstavila rešilcu. vendar jo je še vedno plašila skrb, kako se bo izognila zločinskemu zavezniku, ako se srečata na poti.
«Pridi, Meljor ,-e odstranjen!* se je glasib Evgenovo poročilo. »Jaz in Narcisa te pričakujeva z odprtimi rokami.
rejanja dramatskih iger, se je izvolil sledeči odbor: predsednik: Petru Peter, podpredsednik: Sluga Ludvik, tajnica: gdč. Potokarjeva, blagajnik: Zdouc Miha, režišer: Herman Drago; odborniki: Skalič Ciril, Sipek Anica, Vezovišek Pepca, Mejač Jakob in Jelen Franjo; pregledniki računov: Sipek Franjo in gdč. Reberšakova Odbor nam jamči, da bo dramatski odsek dobro uspeval, vendar se prosi občinstvo da bi prišlo na pomoo odboru s prispevki, da si nabavi v ta namen potrebna sredstva.
LOPORČICE PRI ORMOŽU. Prostovoljno gasilno društvo v Loporeicah si je nabavilo s pri-pomočjo domačega prebivalstva novo motorno brizgalno. V ..nodeljo, dne 24. junija t. L, se bo proslavila blagoslovitev iste pri gasilnem domu ob 3. uri popoldne. Po blagoslovitvi in mokri vaji sledi velika ljudska veselica z bogatim srečolo-v-orn. Na predvečer bo ob 8. uri podoknica gospe kumicL Vsi od daleč in blizu ste iskreno vabljeni, da se udeležite v velikem številu našega gasilskega praznika! Na pomoč!
MALA NEDELJA PRI LJUTOMERU. Odkritje spominske plošče f g. Simonu Cvahteju. V Mali Nodelji pri Ljutomeru je svoječasno dolga desetletja učiteljeval in vzgajal narod v šoli iu izven šole sedaj šo 8. leto pokojni šolski ravnatelj g. Simon Cvahte. Mala Nedelja je že postavila spomenika tudi dvem slavnim možem: drju. Poz-lagu kot svojemu rojaku, in župniku in pisatelju Kremplu, ki je v tej župniji pasel duše in pisar tcljeval. G. Simon Cvahte je vzgojil cele generacije in nešteto njegovih učencev je po raznih delih naše države ,v odličnih službah. Iz vrst učencev blagega pokojnika jo izšla misel, da se plemenitemu vzgojitelju v znak trajne hvaležnosti postavi skromen spomenik v obliki spominsko plošče na malonedeljski šoli. Pod pokroviteljstvom višjega finančnega svetnika in honorarnega univerzitetnega profesorja v Ljubljani g. Martina Spindlerja, istotako učenca pokojnega Cvahteja, se je ustanovil v Mali Nedelji odbor, sestoječ iz vseh štirih županov župnije iu upravitelja tamošnje šole. Ta odbor je izvršil vse priprave za odkritje spominske plošče, ki se bo vršilo dne 5. a v g u s t a t. 1. Zjutraj ob pol devetih bo na tamošnjem pokopar lišču pokionitev manom pokojnika, ob pol desetih spominska maša v tamošnji župni cerkvi, po maši odkritje plošče ob sodelovanju domače godbe in
Cim je Leonora prejela pismo, se je odpravila na potovanje. Na Ležišje je dospela s svojim cdrncem, spremljala jo je Škarlela, otrokova rednica, in Evgen. njen plemeniti rešilec. Narcisa jo je objela kot rodno sestro ter jo prosila odpuščanja.
«Tolike plemenitosti nisem pričakovala*, jo je pohvalila Leonora. «Lepša od solnca je tvoja poštenost!*
«Storila sem. kar mi je velela dolžnost*, je Narcisa odklonila zahvalo. «Sladko mi je bilo trpljenje v zavesti, da popravljam, kar sem nevedoma zagrešila.*
»Spletli ste si venec nevenljive Flave!* jo je povzdignila Škarlela ter ji poljubila roko.
«Vi pa ste gojili cvetlico*, ji je namignila na malega Lambertka, ki se je je oklenil okrog vratu. »Vaš dom je odslej na Ležišju —• plačilo za trud, ki je povečal krasoto današnjega dneva.*
Narcisa in Leonora sta si začeli pripovedovati svoje doživljaje, marsikaj sta si oo-vedali o prestanem ^pljenju v razburkanih
vrtincih neprizanesljive usode.
• * «
V grajski kapelici na Ležišju se je vršila nekaj mesecev pozneje izredna slovesnost Pred Okrašenim oltarčkom je klečala nevesta Narcisa ob ženinu Emilu; duhovnik je sočasno poročil tudi Evgena in Le—^ro ob številni udeležbi odličnih in preprostih povabljencev. Manjkalo pa je grofa Tulipana, ki se je kmalu po nezgodi svojega nasprotnika preselil v boljše življenje.

pevskega zbora, ob dvanajstih skupno kosilo v Društvenem domu (ne banket, ampak si bo vsakdo lahko volil jedi iu pijačo po lastni želji!), popoldne ob treh pa otroška prireditev v Društvenem domu, pri kateri bo okrog 30 najrevnejših otrok tamošnje župnije obdarjenih z obleko in obutvo za zimo, s čimer bo najlepše počaščen spomin blagega, plemenitega pokojnika. Sploh je celotni čisti dobiček namenjen izključno za domače uboge šolarje, kar je popolnoma v intencijah mišljenja pokojnega Cvahteja. Vsi Malonedeljčani, vsi Cvahtejevi učenci, vsi njegovi tovariši in prijatelji in vsi prijatelji mladine so vabljeni, da se sigurno udeležijo te slavil osti!
VELIKA -NEVARNOST ZA SLOVENSKO KMETIJSTVO.
V ponedeljek so pričela na Dunaju pogajanja za izpremembo trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki morejo postati usodepolna za vse slovensko kmetijstvo. Ce bo naša delegacija pristala na zahteve Avstrije glede zvišanja avstrijskih carin na živino, meso, bučno olje itd., bo izvoz teh predmetov iz Slovenije v bodoče skoro nemogoč. Kakor znano, so se tozadevna pogajanja vršila že v decembru preteklega leta, vendar pa takrat zaradi pretiranih avstrijskih zahtev ni prišlo do sporazuma. Ker bi pristanek na avstrijske zahteve pomenil najtežji udarec za slovensko kmetijstvo, so naši poslanci gg. dr. Žerjav, dr. Kramer, Pivko in Urek stavili že lani na kmetijskega ministra in na trgovinskega ministra pismeno vprašanje, v katerem so ga opozorili na tozadevno spomenico Kmetijske družbe za Slovenijo.
Povišanje avstrijske uvozne carine na mesne prašiče (peršutarje) od 9 na 27 zlatih kron za 100 kg bi povzročilo ukinjenje izvoza prašičev iz Slovenije v Avstrijo. Težkih prašičev gre le malo iz Slovenije. Skoro ves izvoz mesnih prašičev iz naše države odpade na Slovenijo in Hrvatsko Zagorje. Ce se Sloveniji vzame možnost izvoza prašičev, bo s tem njena prašičereja uničena in gospodarstvo Slovenije najteže prizadeto. Nič manj važna je zahteva Avstrije po zvišanju avstrijske uvozne carine na goved od 5 na 15 zlatih kron, dalje povišanje carine na konje na dvojno dosedanjo izmero ter povišanje carine na meso. Tudi pri tem je najbolj prizadeta Slovenija, ki izvaža le dobro klavno živino in mrzlokrvne konje težke pasme. Poleg tega bi povišanje avstrijske uvozne carine na bučno olje od 5 na 30 zlatih kron izredno težko prizadelo našo industrijo bučnega olja kakor tudi kmetovalce, ki prodajajo tej industriji bučne pečke.
Na katastrofo, ki grozi Sloveniji zaradi revizi-jonističnih zahtev Avstrije smo že ponovno opozorili ter objavili proteste slovenskih gospodarskih korporacij. Vlada g. Vukičeviča in dr. Korošca pa se očividno na vse to ni prav nič ozirala, kajti čuje se, da so odšli delegati na Dunaj, da ustrežejo avstrijskim zahtevam. Zato tudi ni med njimi nobenega Slovenca in slpoh nikogar, ki bi podrobno poznal slovenske gospodarske razmere. Zgodilo se je celo to, da je bil edini Slovenec, sicer pristaš SLS, toda gospodarski strokovnjak, ki je bil prvotno imenovan za člana delegacije, Črtan! To je pač najboljši dokaz neznanske slabosti SLS v vladi. Sedaj, ko se Vukičevičev režim drži le s pomočjo naših klerikalcev, so v Beogradu črtali celo slovenske eksperte, kakor da bi se Slovencev trgovinska pogodba s sosednjo Avstrijo sploh ne tikala. Radikalski reakciji ni bil prodan za par sinekur samo narodno-kulturni program SLS, temveč tudi vsakdanji kruh Slovencev.
rejskih deželah. S takim gnojenjem se ruša v svoji rodovitnosti močno podpre. Ugodno vplivamo s tem pa tudi na tečnost krme, kar je za j naše maloposestniške razmere velike vrednosti. Če imajo po naprednih deželah tako lepe uspehe' pri reji živine, je to v glavnem pripisati ondotni tečnejši in obilnejši krmi v zimskem času, ki jo' dobe po skrbnem gnojenju.
Za gnojenje travnikov po košnji se priporoča gnojnica, ki jo v ta namen lahko zredčimo z vodo, da nam ne posmodi mlade ruše. Voziti jo je zaraditega tudi Ie ob deženem vremenu. Posestniki, ki imajo gnojnične jame, naj jo vozijo sedaj po prvi košnji na svoje travnike in sadne vrtove, da bo več pridelka. Na sadnem vrtu pomaga gnojnica obenem tudi sadnemu drevju, ki daje po takem gnojenju lepše pridelke in je tudi bolj odporno proti raznim listnim boleznim.
Po travnatih krajih je gnojenje travnikov r,' prvi košnji sploh običajno. Tam pridelajo tudi splošno več gnojnice. Pri nas se da tako gno-j jenje za enkrat izvajati le po tistih redkih kmetijah, ki imajo gnojnične jame. Take jame se izplačajo v najkrajšem času, posebno če napeljemo notri tudi gnojnico izpod svinjakov. Na ta način bi lahko nabrali vsako leto toliko gnojnice, da bi naše travnike lahko vsaj deloma pognojili. Kar zmore v tem pogledu veleposestnik za svoje obsežne travnike, to zmore lahko tudi mali posestnik za manj obsežne svoje travnike.
Seveda je treba poleg gnojnične jame tudi še drugih priprav, kakor priprav za nalivanje gnojnice in za razpeljavanje gnojnice. Ves ta inventar se pa v kratkem izplača, zlasti še, ker se da gnojnica izvrstno izkoriščati tudi za razne druge namene, za zalivanje turščice, pese, vrtnih sadežev itd.
Gnojnice je povsod potreba, pa jo navadno povsod manjka. Najbolj občutimo to pomanjkanje pri naši krmi, ki bi je imeli s pomočjo gnojnice lahko dosti več kakor jo imamo danes, ko manjka še povsod gnojničnih jam in gnojničnih sodov.
bra letina za jabolka, naj bi se prirejali dvodnevni sadni tečaji, na katerih bi se pojasnilo in tudi pokazalo, kako se je treba sadne trgovine z združenimi močmi poprijeti in kako jo je izvajati, da bo prinesla več uspeha. Na vrsto naj pridejo predvsem kraji, ki so glede sadne trgovine bolj važni in kjer je sadna trgovina že do-sedaj bolj razvita.
y0r
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Na svetovnem trgu so cene zaradi ugodnih izgledov letošnje letine ponovno nekoliko nazadovale. Tudi na naših tržiščih cene popuščajo. Dne 19. t. m. se je na ljubljanski borzi prodajala baška pšenica, dostavljena na postajo v Sloveniji, po 395 Din do 397 Din 50 par za 100 kg, baška turščica po 332 Din 50 par do 335 Din za 100 kg in moka «0>, dostavljena v Ljubljano po 530 Din do 535 Din za 100 kg.
ŽIVINA. Na ljubljanski živinski sejem, ki se je vršil 20. t. m. je bilo prignanih 163 konj, 37 volov, 37 krav, 14 telet in 317 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 32 konj, 25 volov, 18 krav, 12 telet in 255 prašičkov za rejo. Promet je bil srednje živahen. Cene so ostale v glavnem ne-izpremenjene. Za kilogram žive teže so se prodajali prvovrstni voli po 10 Din, drugovrstni voli po 9 Din, tretjevrstni voli po 8 Din, krave, debele, po 5 do 7 Din, krave klobasarice po 3 Din do 4 50 Din, teleta po 14 do 15 Din. Cena prašičkom za rejo (8 do 12 tednov starim) se ie gibala med 200 do 300 Din.
Kmetijski pouk
GNOJENJE PO KOŠNJI.
Travnike in sadne vrtove gnojimo lahko tudi po prvi košnji. Tako delajo le posamezniki že sem in tja pri nas, splošno pa po travnikih živino-
TEČAJI ZA SADNO KUPČIJO.
Ce primerjamo sadno kupčijo pri nas in po drugih naprednih deželah, vidimo, da smo še i silno zaostali in da potrebujemo še mnogo po-j bude in pouka. Ako bi se naši gospodarji nekoliko bolj zanimali za štivo po naših kmetijskih listih in za svoj napredek, bi si na podlagi dosedanjih izkušenj in izgledov tudi sami lahko pomagali do boljših uspehov pri sadni kupčiji, toda pri nas manjka pravega zanimanja za eno in drugo. Kar slišimo dobrega, za vse to ostanemo navadno gluhi in delamo po stari navadi naprej.
O kakem posebnem pripravljanju sadja za kupčijo, o tem smo sploh še premalo poučeni. Pri nas jabolka po stari navadi otresamo in klatimo, tako da sadje že na ta način trpi v svoji vrednosti. Potem ga pa prodajamo, kakršno je, brez vsakega odbiranja, ne po sortah, ne po debelosti. ne po vrednosti za uživanje. Kakor ga na kup spravimo, tako ga oddajamo.
Tako sadje gre slabše in teže v denar, kajti tako vkup zmešano sadje se mora šele prebrati, j dobro od slabega, namizno od moštnega sadja itd. Vse to pa znižuje njegovo vrednost. Lahko, trdim, da smo na ta način prikrajšani v posa-j meznih sadnih okrajih za lepe tisočake. Veliko več bi se dalo doseči, ako bi sadje skrbno obirali, in po sortah prebirali in tako prodajali. Posebno kot mali posestniki moramo za tem stremeti, da bi kaj več dosegli, tudi če se ima s tem naše delo pomnožiti. Posameznik bi v tem primeru težko kaj dosegel, ali če se združijo vsi sadjerejci ene vasi ali več vasi in spravijo svoje sadje ločeno po sortah skupaj, tako kakor delajo veliki posestniki ali pa sadjarske zadruge, pa bi se uspeh take skupne oddaje takoj pokazal in bi tudi najugodneje vplival na nadaljnji razvoj našega sadjarstva.
Za tako skupno delo je treba pri nas pobude m pouka, ki se da še najuspešnieje izvesti v tečajih. Po vseh sadnih okrajih, kjer kaže letos do-
Sejuri
26. junija: Mursko Središče;
26. junija: Pri Cerkvi, Beltinci, Ponikva;
28.	junija: Radeče;
29.	junija: Osilnica, Sava;
30.	junija: Rajhenburg, Metlika, Mala gora, Mo-zelj, Zagorje, Mirna peč, Čakovec, Spodnja Polskava, Sv. Bolfenk, Trnovska gora;
1.	julija: Jurklošter, Podčetrtek;
2.	julija: Kočevska reka, Petrovče. Trojane-Sv. Gothard, Rakičan, Remšnik, št. Ilj pod Turjakom, Tinsko;
4. julija: Glančnik, Krško, Ziri, Rečica ob Savinji, Križevci, Vuzenica.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo 19. t. m. v valutah:
za 1 ameriški dolar 56 Din 10 par do 56 Din 30 par;
v devizah:
za ICO italijanskih lir 297 Din 67 par do 299 Din 67 par;
za 100 avstrijskih šilingov 798 Din 55 par do 801 Din 55 par;
za 100 madžarskih pengov 990 Din do S93Din; za 100 nemških mark 1357 Din do 1360 Din; za 100 češkoslovaških kron 168 Din 10 par do 168 Din 90 par;
za 100 švicarskih frankov 10S3 Din 50 par do 1096 Din 50 pai;
za 100 francoskih frankov 222 Din 40 par do 224 Din 40 par.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
BELOKRANJSKE GASILSKE SLAVNOSTI.
T a 1 č j i vrh, sredi junija.
Gasilna društva v Beli Krajini prav lepo napredujejo. Zelo družabne so letne prireditve kakor veselice, kjer vidimo bratsko vzajemnost: eden pomaga drugemu. Ti obiski tako pozive vse prireditve in jim dajo najprikupljivejše lice.
Doslej se je nahajala gasilska župa za vso Belo Krajino s sedežem v Metliki, v kratkem pa se bo ponašala Krajina že z dvema, druga bo v Črnomlju.
Prvo gasilsko veselico so priredili Draga-t u š c i, to po svojem običaju na svečnico. Vsak

ima svoj prav, tako tudi oni: poleti vse hiti, zakaj bi se takrat drenjali. Lepo po vrsti. Precej je bilo izkupička, saj je bilo zunaj mrzlo, veselice daleč okoli nobene.
Pa je nastopila pomlad, z njo prebujenje vse narave. Vrstiti so se pričeli lepi dnevi, polni zlatega solnca in zadovoljstva. Talčjevrško novoustanovljeno gasilno društvo je priredilo svojo vrtno veselico, katera je, kakor je poročala »Domovina* prav lepo uspela. Za pomladno ji je sledila letna. Človek bi ne mislil, da je v Planini tako prijetno. Vsak se je moral nadiviti planinski godbi, ki je tako rezala, da je bilo veselje.
M e 11 i č a n i so pa blagoslovili novo brizgalno. Kaj lep je bil sprejem na kolodvoru kakor tudi povorka, katera se je pomikala skozi mesto na zabavišče. Kumoval je dvor. svetnik E. Gangl, ki se je pripeljal v svoj rodni kraj, katerega nadvse ljubi. Z lepim govorom je nazdravil tudi odlikovancem.
Tudi s e m i š k a proslavitev je nadvse lepo izpadla. Malo se je oblačilo in hotel postrašiti dež, a jo je raje pobrisal za šemisko gorico, saj se ni upal motiti veselih ljudi. Črnomaljcev je bilo prav veliko. Pripeljali so se na vozovih in dvokolesih, z njimi pa tudi mestna godba, ki je pokazala svoj lepi napredek pod vodstvom agil-nega in požrtvovalnega kapelnika; nastopi tudi večkrat ob večerih sredi črnomaljskega mesta, kjer prireja promenadne koncerte.
Za Semičem zopet Petrova vas. Petruski gasilci so jako požrtvovalni in so zastopali še vsi-ko prireditev, o čemur jih moramo pohvaliti. Niso tisti, kateri samo čakajo doma ter gledajo, kdo jih bo posetil, ampak vsakemu vrnejo, zastopani v znatnem številu. Tudi tu je zabavala goste črnomaljska godba pod vodstvom gospoda Picmausa. Poleg šaljive pošte smo videli tudi, kako so vrteli janjca na ražnju po starem običaju.
K r a s i n c i pa so blagoslavljali novo brizgalno. kateri je kumoval g. minister Zupanič. Tu smo imeli priliko, slišati metliško mestno godbo. Lepo vreme je privabilo mnogo ljudi od vseh strani, kateri so se mudili dolgo v večer. Enako lepo se je vršila vrtna veselica, ki so jo priredili doma.
Tribučani. Mlado gasilsko društvo je še, toda jako delavno, kar smo imeli priliko videti; stalno napreduje. Pod košatim sadnim drevjem klopi in mize. na njih sladka kapljica iz Pleši-vice, veselo petje, na plesišču pa so se vrtela dekleta cb godbi hrvatskih tamburašev. Veselo razpoloženje je trajalo brez konca in kraja, saj je v Tribučah vedno vse dobre volje!
Sedaj se pa pripravljajo Č r n o m a 1 j c i tudi na svojo prireditev, za katero imajo izbrano že stalno svojo nedeljo, zaznamovano kot najlepšo.
Tako se vrsti ena veselica za drugo pod zeleno gorico, kjer raste trta in se oglašajo črički za mičnimi hrami in zidanicami, pojoč pesmi složnemu in bratskemu delu za blagor vseh va-ščanov.
Kdor sreče ne odklanja Kdor si želi blagostanja
naj ne zamudi prilike ter naj takoj naroči srečke državne razredne loterije pri glavni
razpošiljevalnici srečk za Slovenijo, Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra oesta St. 19.
Žrebanje se prične že 7. julija. V Mariboru se dobijo te srečne srečke v upravi »Večernika" na Aleksandrovi cesti št. 13. Naročniki »Domovine" iz ostale Slovenije pa naj naročijo srečke pri Zadružni hranilnici v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19. Naročilnice bomo priložili prihodnji številki „Domovine".
*	Kraljevska rodbina na Bledu. Koncem prihodnjega tedna odpotuje kraljica Mcrija z obema princema na Bled. Kralj ostane zaradi politične situacije zaenkrat še v Beogradu.
*	Papež je obolel na poapnenju žil. Bolezen je v zadnjem času postala zelo resna. Papež sicer ni izprememl načina svojega življenja, vendar pa ne pije vina, temveč pivo ter hodi na daljše iz-prehode. Vatikanski krogi ne skrivajo svcjih skrbi glede njegovega zdravstvenega stanja.
*	Najstarejša Slovenka gospa Elizabeta Vil-kovčeva, ki je dosegla 102 leti, je umrla v soboto 16. junija na Savi pri Litiji. Ranjca, ki je bila rodom iz Kamne gorice na Gorenjskem je bila do svojega stotega rojstnega dneva vedno čila in živahna in je znala z živimi besedami opisovati svoje stoletno življenje in svoje bogate spomine. Njena stoletnica je bila majhen praznik za vso dolino. Po vstopu v drugo stoletje pa se je
zdravje gospe Vilkovčeve kar preokrenilo. Zanimivo je, da pokojnica prav do zadnjih dni svojega življenja ni okusila zdravil, niti ni legla tekom vse dolge dobe v bolniško posteljo. Sveži zrak in zmerno življenje, to sta ji bili najjačji opori v življenju in orožje, s katerim se je borila proti starosti. «Rana ura, ta nekaj velja, to so najboljša zdravila«, tako je dejala marsikomu. In res! Kljub visoki starosti, bližala se je tedaj že koncu 101. leta, je vstajala ga. Vilkovčeva vsak dan na vse zgodaj in hodila k prvi maši, kjer se je s tiho molitvijo pripravljala na življenje onstran groba. Par dni pred lOlIetnim jubilejem jo je prvič v njenem življenju položila bolezen v bolniško posteljo. Ko se je zavedela svoje bolezni je pripovedovala, kako lepo da je življenje. •Prav nič rada ne zapuščam sveta*, je dejala. »Vse bi dala onemu, ki bi mi mogel podaljšati življenje, če tudi le za kratek čas ...*
*	Smrtna kosa. Na Savi pri Litiji je umrla minuli teden veleposestnikova vdova Marija Ber-dajs. Pokojnica je bila mati g. Leopolda Berdaj-sa, gostilničarja in veleposestnika na Savi ter tašča g Joška Modica iz Litije. Pogreba se je udeležilo lepo število odličnega občinstva.
*	Svečan sprejem naših podmornic v Splitu in šibeniku. Kakor poročajo službeno iz Boke Ko-torske, prispeta naši prvi podmornici koncem tekočega meseca v Split, odkoder odploveta v Ši-benik. V obeh mestih jima pripravljajo slavnosten sprejem. Žene v Splitu in Šibeniku bodo poklonile podmornicama dvoje krasnih zastav. Kralj je nameravani dar že odobril. »Jadranska straža* je sklicala sestanek, na katerem bodo določili spored za slavnostni sprejem podmornic.
*	Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične 3. julija t. 1. za vse opravičene invalide ljubljanske in mariborske oblasti. Obsega radio-emanacijske kopeli, po potrebi tudi mehanoterapijo; za ves čas zdravljenja brezplačna oskrba (hrana in stanovanje) v invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo na osnovi določil člena 10. invalidskega zakona pretežki in popolni invalidi, izmed lahkih in težkih pa samo oni, ki plačujejo manj nego 20 Din neposrednega davka, odnosno oni, ki so zaradi revmatičnih in sorodnih bolezni proglašeni za vojne invalide. Prošnje je nasloviti na velikega župana ljubljanske oblasti. Prošnji mora biti priloženo: 1.) uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, ?) zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da je zdravljenje potrebno, po potrebi pa še: 8.) potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka, in 4.) invalidsko uverenje o zadnjem pregledu. Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališčni zdravnik povodom prve zdravniške preiskave. Nastanitev je skupna v Invalidskem domu za vse invalide brez izjeme.
*	Sprejem duševno bolnih na vse v poštev prihajajoče oblastvene zavode ukinjen. Zaradi skrajne prenapolnjenosti tako psihiatričnega oddelka v splošni javni bolnici kakor tudi blaznice na Studencu in vseh hiralnic za duševno obolele, je vsak sprejem do nadaljnjega ukinjen. Najnujnejši primeri se bodo odslej naprej mogli sprejemati samo v toliki meri, v kolikor se sproti izpraznijo prostori. Direktni sprejemi pa so vsi ukinjeni. Rodbine priglašenih bolnikov bo ravnateljstvo na njihove z zdravniškimi izpričevali opremljene prošnje sproti obveščalo, kedaj se
sprejemajo vrstoma, t. j. po redu priglasitve. Ker je vsak direkten sprejem nemogoč, je popolnoma odveč bolnike kar na slepo srečo, osobito iz oddaljenejših krajev, privažati v Ljubljano. Kdor ne bo maral uvaževati teh določb, naj pripiše posledice, posebno morebitne visoke stroške^ sam sebi.
•	«Skovir.» Prejeli smo: Opozarjamo vse, ki se zanimajo za šaljivo in zabavno štivo, na edini slovenski šaljivi list <Skovir>, katerega 11. številka je izšla v soboto z bogato vsebino in številnimi slikami. V <Skovirju» izhaja zanimiv in napet roman, sestavljen po zapiskih policijskega uradnika. Roman je ilustriran. Stare številke so še v zalogi, na kar opozarjamo vse, ki žele imeti cel letnik. «Skovir» izhaja na 16 straneh vsakih 14 dni in stane četrtletno 15 Din, posamezna številka v prosti prodaji pa 3 Din. Uprava v Rožni dolini pri Ljubljani.
*	Šola za dekleta. Učiteljski krožek za litijsko okolico je na zadnjem sestanku v šmartnem razmotrival o izvenšolskem delovanju Sklenjeno je bilo, da se bo vršila jeseni šola za mladenke, kjer se bodo poučevale praktične stvari iz gospodinjstva, krojenja in vsega drugega, kar mora dekle znati v domačem gospodinjstvu.
*	Bralno društvo Ratitovec v Selcih nad Škof jo Loko praznuje prihodnjo nedeljo 24. junija svojo 501etnico. Kot eno najstarejših društev v Sloveniji je vzklilo v najtežavnejših razmerah. Izvojevalo je marsikateri hud boj in postalo narodna trdnjava za Selško dolino. Na predvečer priredi društvo razsvetljavo in godbo. V. nedeljo ob 1 popoldne bo sprejem došlih gostov, na kar bo sledilo kratko pojasnilo o delovanju društva tekom 501etne dobe Po predavanju bo obhod po vasi z godbo in zastavicami. Po sprevodu bo zabava na vrtu g. Šliberja. Ker slovi naša ne preveč oddaljena dolina kot lepa izletna partija, vabimo vse, da se udeležite tega lepega in pomembnega slavlja. Nikomur ne bo žaL — Zato v nedeljo 24. t. m. vsi v Selce!
•	Iz tajništva ZKD. Statistična poročila kljub opominom še niso poslala naslednja društva: Sokolska društva: Bizeljsko, Cerknica, Dol pri Hrastniku, Gradac, Ježica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Krško, Moste pri Ljubljani, Novo mesto, Polje, Eajhenburg, Reka, Straža-Vavta vas, Sv. Križ pri Kostanjevici, Št. Janž, Št. Rupert, Št. Vid, Unec-Rakek, Vače pri Litiji, Žužemberk; učiteljska društva: Brežice, Črnomelj, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana, Ljubljana okolica, Novo mesto, Radovljica; akademska društva: cJadrani (Ljubljana), «Triglav> (Zagreb), Klub trgovskih akademikov, Ljubljana; «E d i n o s t i> Ljubljana, Kranj, Tržič, Domžale; narodno čitalnice: Kamnik, Spodnja Šiška, Gorenja vas pri Logatcu, Loški potok, Dravlje; knjižnice: Kolodvorski okraj (Ljubljana), Šentjakob (Ljubljana), Šmihel-Sto-piče, Dragatuš, Dolenja vas, Skaručna, Vrhpolje, Loke pri Zagorju, Ihan, Kureaio nad Laškim, Huda jama pri Laškem, Uršna sela, Sv. Lenart pri Laškem, Jurklošter, Stara vas pri Brežicah; pevska društva: «Zarja» (Brdo pri Luko-vici), «Lira» (Kamnik), Zirovnikov zbor (Šei:t Vid), Glasbena Matica (Krško); tamburaška društva: «Danica> (Griblje pri Gradacu), «Planinka> (Lesce); dramatska društva: Svobodni oder (Trbovlje), Šentjakobski okraj (Ljubljana), Kolizejski okraj (Ljubljana), Kolo
L
jugoslovenskih sester (Krško); prosvetna društva: Begunje, Ljubno, «Belok rajna > v Podzemlju; Ciril - Metodove družbe: Šiška (moška in ženska), Novo mesto; gasilna društva: Boštanj ob Savi; društvo cTriglav* v Bevkah, politično napredno in gospodarsko društvo za vodmatski okraj v Ljubljani, društvo <Vodnik> v Zgornji Šiški, društvo za zgradbo sokolskega doma Šmartno pri Litiji, društvo «Kazino» v Ljubljani, društvo «Soča» v Ljubljani, Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani, državno zdravilišče Golnik, krajevna organizacija SDS Brezje-Dobrova pri Ljubljani. — Zadeva je nujna in pošljite podatke takoj!
več dimnikov. Potresni sunki so trajali sedem minut. — Še bolj je bilo prizadeto mesto Oaxa. Tam se jo porušilo v<?č hiš, pri katastrofi jo bilo ubitih tudi več eseb, mnogo pa ranjenih. Med prebivalstvom je zavladala velika panika in vse je bežalo iz mesta. Potresni sunki se še vedno ponavljajo, dasi v manjšem obsegu. Potres je prizadel tudi dve drugi pokrajini v Mehiki, toda podrobnih poročil o potresni katastrofi šo ni.
*	Ošpice so se pojavile v vasi Maljaka pri Savi. Okrožni zdravnik dr. Ukmar je odredil vse potrebno, da se bolezen ne razširi.
*	Posledica bede. V Toplicah pri Zagorju je umrla na porodu žena rudniškega delavca Karla
Strašen čin bolne matere. Dne 12. t. m. je Prosenca; otrok je ostal pri življenju. Po zdrav ustrelila ob pol 6. popoldne 361etna Angela Kle- nikovi izjavi je žena podlegla zaradi splošne osla
menšakova, žena posestnika Jakoba Klemenšaka, p. d. Majdaša, v Solčavi ŠL 59, z dvocevno lovsko
belosti. Prosenčeva družina je zaradi slabe plače in večkratnega praznovanja pri rudniku zelo stra-
puško najprej svojo enoletno hčerko Pavlo, nato dala. Zadnje čase sploh ni mogla dobiti potreb
pa sebe. Angela Klemenšakova je bila že dolgo časa živčno bolna in je iskala zdravja po raznih bolnicah. Čutila je, da bo bolezni podlegla in v
nega ziveza.
* Tatvina rib. Nepoklicani ribiči so brezobzirno gospodarili v ribolovu v Kotredešci, katerega
tej boli jo je posebno skrbela usoda najmlajšega so Pr0d leti močno zasadili s postrvjim zarodom, stroka, ki bi bil po njeni smrti brez prave matere.; Zaradi prepovedanega ribolova je sedaj nazna-V odsotnosti moža, ki je bil že dva dni na delu j njenih več oseb. eno uro daleč od doma pri Roku Klemenšaku, * s	*
ji je dozorel sklep, da usmrti Pavlico in sebe.
S črešnje je padel posesinik Janez Zupan iz Predtrga pri Radovljici. Stoječ na neki veji
Njeni otroci so bili razen osemletne Ivanke in Je nenadoma izgubil ravnotežje iu treščil na
Pavlice vsi na njivi. Ivanko je zapodila iz liiše in vzela moževo puško, katere ena cev je bila na-Uisana s kroglo, druga pa s šibrami. Ivanka je obstala pri oknu in videla, kako je mati ustrelila Pavlico in potem še sebe. Zagnala je krik, ki je priklical domače z njive. Našli so mater in hčerko že mrtvi. Pavlici je šla krogla skozi desno stran prsi in izstopila pod levo pazduho. Sebe je mati ustrelila na ta način, da je postavila puško na tla, se naslonila z levo prsno stranjo na cev in izr prožila petelina s pomočjo starih polomljenih grabelj. Nesrečna mati zapušča še sedem otrok, od katerih je najstarejši star 19 let, najmlajši pa 3 leta. Žalosten dogodek je vzbudil v vsej solčavski okolici mnogo sočuvstvovanja z nesrečno Todbino.
* Oče po krivem osamljen umora svojega sina. V Grčevju, občina Št. Peter, so našli pod
tla in si pri padcu zlomil desno nogo
*	Nogo si je zlomil Janez Krek iz Bodovelj pri Zinincu. Pri skladanju mu je padel na desno nogo debel hlod in mu jo zlomil.
*	Krožna Saga je odtrgala prsle Žagarju Ivanu Adamiču in Kota pri Gorenji vasi.
*	Z motornim kolesom se je zaletel v kmetski voz in se nevarno poškodoval brivski mojster Viktor Pavlič z Gline, ko se je peljal po Tržaški cesti proti domu. Padel je s kolesa in se poškodoval po obrazu in životu.
*	Streli na vojaško stražo. V noči od četrtka na petek okoli polnoči je opazila vojaška straža pri vojaškem skladišču v Celju, kako se ji bliža neki moški. Med tem, ko je vojak opazoval bližajočega se neznanca, je od zadaj nekdo ustrelil z revolverjem, ki pa k sreči stcai* a1 pogcdil. Vcjak se je naglo okrenil in oddal na napadalca
obzidjem nekega vinograda A. Arha, 26letnega1 tri strele zaporedoma iz puške, ne da bi koga Sina viničarja Matije Arha, mrtvega. Iz razrit® zadel. Oba napadalca sta zbežala v smeri proti remije so sklepali, da je umrl pokojni Arh na-1 Savinji. Vojak je videl, da je oil eden izmed silne smrti. Ker je sin živel z očetom v nepresta- njiju ogrnjen ^v pelerino. Ljudje, ki so bili na nem prepiru, so osumili očeta, da je on povzročil1 cesti, so prihiteli k skladišču in slišali ponovno sinovo smrt in očeta zaprli. Oče, ki so ga ti strašni strel v mestnem parku, ki ga ,ie oddala najbr;.e očitki zelo boleli, je težko čakal točne preiskave, j ista oseba v namenu, da zabriše sled za seboj, ki je dokazala njegovo nedolžnost. Fant je bil j Kdo sta bila napadalca in kaj sta nameravala, podvržen padavici, tudi je imel zaradi uživanja je nepojasnjeno. Na vsak način sta morala oba alkoholnih pijač srce razširjeno Čez mero. Umrl neznanca dobro poznati razmere in vedeti za je zadet od kapi. Proti Matiji Arhu so takoj usta- eventualne vrednosti v skladišču. Sumijo, da sta
vili sodno postopanje in ga izpustili na prosto.
*	Iz življenja ameriških Slovencev. V kraju Ely, država Minnesotta, se je nedavno pripetilo več no-srefi. Koncem maja je ubilo Slovenca Milkoviča. Prišel je v stik z električnim tokom in udarec je bil tako močan, da je bil nesrečnež takoj mrtev. Zapustil je ženo in osem hčerk. — Niso pa še pokopali Milkoviča, ko se jo pripetila druga, še težja nesreča. Trije mladi fantje, Janez Kolarič, France Trlep in Jože Barič, so šli v nedeljo, dne 27. maja, ribe lovit Čoln se jim je pa prevrnil in, ncvsšči plavanja, so vsi trije utonili. Domači so jih pogrešali in so jih drugo jutro iskali. Našli so prevmjen čoln in pod njim truplo utopljenega Kol ari Ga. Blizu njega sta ležala objeta Trlep in Bari«. Vsi trije fantje so bili pridni in marljivi delavci, zato je njihova smrt roditelje še bolj prizadela. — V Sheboyganu je umrla v starosti 41 let Antonija Zaveršnik. Podlegla je operaciji na želodcu. Pokojna jo bila rojena leta 1887. v Skocjanu na Dolenjskem. Zapustila je pet otrok v starosti od treh do 19 let. — V Chisholmu, država Minnesotta, je umrl Anton Ivane. Pokojni je bil doma iz vasi Podpeči.
*	Zopet potresi. Potresna opazovalnica v Ljubljani in observatorij pod Triglavom sta zaznamo-" vala te dni močne potresne sunke, in sicer v daljavi nad 7000 km. Potres je nastal v Mehiki. Najbolj so ga občutiil v glavnem mestu, v Mehiki 6ami. Razbitih je bilo mnogo hiš, porušilo se je tudi
morala še pred kratkim služiti pri vojakih.
* Žrtev podivjanosti. Ko sta se minuli petek zvečer vračala Franc Urankar in njegov brat Nace z dela v rudniku v Zagorju domov v tri ure oddaljeno vas Podmilj, je blizu župnišea v ŠL OžLoltu začelo leteti na nju kamenje, pred katerim sta se Urankarja umaknila v bližnjo liosto. V hosti so jih napadalci dohiteli in potolkli s koli na tla, kričoč: cDajmo jih, ta nobel-ske». France je dobil štiri udarce po glavi, da mu je počila lobanja in so se mu možgani pretresli. Nace pa je namenjeni udarec po glavi prestregel z roko. Po napadu so napadalci zbežali. Ker je ranjencev brat spoznal enega izmed napadalcev, so jih kmalu aretirali vse tri; po aretaciji so priznali napad. Kolovodja je bil sin cerkvenega ključarja Janez Prvinšek iz Št. Ožbolta. Na vprašanje, zakaj so ju napadli, so izjavili, da niso imeli prav nobenega vzroka. Ranjenca so prenesli v najbližnjo hišo in poklicali zdravnika za telesro pomoč, župnika pa za duševno tolažbo. Toda župnik se ni hotel odzvati prošnji Urankar-jeve matere, da bi ga dal v poslednje olje. Prišli so ga prosit trikrat zastonj, šele na četrto prošnjo je prišel in ranjenca, ko se je nekoliko zavedel, spovedal. V poslednje olje pa ga ni hotel dati. Cez par dni so Urankarja, ki je bil skoro ves čas v nezavesti, prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je podlegel poškodbam. Urankar je bil tih, dober in delaven fant. S svojima dvema bratoma
je hodil dan za dnem od doma v rudnik v Zagorje ter skrbel za svojega očeta, ki se je pred leti ponesrečil v rudniku na Westfalskem in po vojni ne dobiva nobene invalidnine. Urankarjevi niso hodili po gostilnah in popivali, ampak delali in skrbeli za dom. Pokojnik je bil napreden mladenič, ki je stalno čital «Domovino» in «Jutro>.
*	Nevarnost za mlada dekleta. Kljub pazljivosti varnostnih organov in strogim zakonom se še vedno dogaja, da razni brezvestneži odvajajo mlada dekleta, posebno z dežele, obetajoč jim v tujini deveta nebesa. Tak primer je bil te dni le slučajno preprečen že med vožnjo v vlaku. Ko se je neka Ljubljančanka peljala minulo soboto proti Mariboru, je slišala, kako se je mlado dekle prepiralo z gosposko oblečenim tujcem, češ, da ji je obljubil službo na Jesenicah, sedaj pa jo pelje proti Mariboru. Omenjena Ljubljančanka je seveda prijavila vlak spremljajočemu orožniku, ki je dekle rešil gotove propasti.
*	Po en gram radija odpotuje te dni v Jachi-mov an češkoslovaško posebna komisija ministrstva za narodno zdravje pod vodstvom načelnika drja. Štamparja. Pred vojno so pridobivali najved radija na Češkoslovaškem, ker ga je pa bilo malo, je stal en prani 13 milijonov dinarjev. Po vojni so začeli pridobivati radij tudi v belgijskem Kongu. Ta radij je bil mnogo cenejši od češkega. Naša država je sklenila organizirati s pomočjo radija borbo proti raku in v letošnjem proračunu je določenih 2V2 milijona dinarjev za nabavo radija. Češkoslovaška je pristala na to, da nam proda en gram radija za 3 milijone dinarjev. Zaradi te razlike v ceni radija ni bilo mogoče takoj kupiti. Prenos neznatne količine radija ne ho lahka stvar, ker ga je treba zelo skrbno spraviti, da ne izžareva. Čim prineso radij v Beograd, bo ustanovljen poseben institut za leeenje raka. Pol grama radija ostane v Beogradu, drugo polovico pa dobe bolnice v Zagrebu. Zanimivo je. da bo služila ta ne-nezatna količina radija v zdravniške svrhe 1200 let.
*	Vas Lehen na Pohorju. Notranje ministrstvo je odredilo, da se izpremeni naziv vasi in obf-ine Lehen pri Ribnici, srez Maribor desni breg, v Lehen na Pohorju.
*	Vlogi sta lamenjala. V Zagrebu ie bil pred kratkim aretiran neki možakar radi političnega prestopka. Izročili so ga ogulinskemu stražniku, da naj ga odvede k sodniji v Vrbovine. Ko ga je pripeljal k ječi, se je aretiranec naglo okrenil, pahnil stražnika v ječo. ga zaklenil in odšel. Stražnik je pričel razbijati in klicati na pomoč. Ali vsi, ki so to slišali, so hili mnenja, da se bo jetnik koncem koncev le umiril. Ker pa ni bilo konca razbijanja, so pogledali v ječo in našli v njej nenavadnega jetnika.
*	O hudih ženskah. Kadar se razjezi ženska, posebno če je močna, no, potem je pa že joj. To bi vedel povedati tudi Francelj T. iz Gaberja, ki je veliko premalo vpoštevaL da nosi hlače v njegovi družini žena Zefa. Ker ga ni bil« v soboto zvečer o pravem času domov, ga je šla skrbna ženica iskat v gostilno. Zalotila ga je z nepoklicano namestnico Julko. Zefo je to tako razjarilo, da je nabimkala Franceljna in Julko. Zelo huda pa je tudi natakarica Vilka v Ljubljani, ki kar s silo obračuna z gosti, ki ji nočejo plačati cehe. Tako je te dni pošteno namlatila nekega Janeza, rodoljuba z dežele. Red je napravil šele stražnik, ki je oba pretepača, s krvavimi lisami in razmršenimi lasmi, odvedel na stražnico.
*	Tat s harmoniko. Terezija Čeme, ključavnt-čarjeva žena iz Most, je bila na obisku pri svoji sosedi. Obe sta videli ua cesti neznanega moškega, ki je nesel neki večji predmet, zavit v sivo odejo. Nista se dosti zmenili za tujca; ko pa je prišla Černetova domov, je presenečena ugotovila, da so bile v njeni odsotnosti ukradene tri tisoč dinarjev vredne nove harmonike, last njenega brata, in da manjka siva odeja, v katero je tat zavil harmonike. Odšel je v smeri proti Šmartnem.
*	Neznan slepar. Po deželi na Štajerskem se klati od vasi do vasi neznan moški, ki vrši na račun Zadružne gospodarske banke v Ljubljani
zavarovanje proti nezgodam. Kljub temu, da se banka ne peča s takimi posli, ima neznani slepar dokaj sreče ter je opeharil več ljudi za razne vsote od 300 do 500 Din. Slepar namreč zahteva, da mu dajejo ljudje predplačila ter mu spričo ugodnih zavarovalnih pogojev marsikdo ustreže. Sleparskega agenta zasledujejo orožniki.
*	Razmotrivanja o razdolžitvi kmetov. Ministrstvo za kmetijstvo je sklicalo za ponedeljek 19. t. m. anketo o razdolžitvi kmetov. Poslanci večine so istočasno predložili v Narodni skup-ščni znani načrt o razdolžitvi kmetov, ki ga je izdal poslanec Kosta Timotijevič. Iz postavljenih vprašanj, o katerih bo razpravljala anketa mini-nistrstva za kmetijstvo, je razvidno, da vlada ne soglaša z načrtom poslanca Timotijevioa. Anketa bo razpravljala o naslednjih vprašanjih: 1.) ali je treba poduzeti izredne ukrepe zaradi razdol-žitve kmetov, 2.) na kakšen način bi se dalo to vprašanje rešiti, ne da bi se oškodovali interesi upnikov ter javnega kredita.
*	Ameriški izletniki na povratku. To dni je odpotovala iz Ljubljane preko Jesenic in Pariza prva skupina — 40 ameriških izletnikov, ki so se mudili v raznih krajih Slovenije pri svojcih na obisku. Vkrcali se bodo v Le Havru na sloveči parnik «11 e de France«, last francoske paroplovne družbe «Cie. Gle. Transatlantique». Srečno pot in na ponovno svidenje!
*	Važno za splavarje na Savi. Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil glede splavarjenja na Savi sledeče: Na Savi se vrše od Brežic da Rug-vice regulačna dela. Na mnogih krajih je reka splavna samo ob določenih vodnih višinah, ker je-struga razcepljena in zelo široka. Zato je veliki župan sporazumno z velikim županom zagrebške oblasti prepovedal vsako splavarjenje na Savi od Krškega do Rugvice v vodni višini -j- 0-00 zagrebškega vodomera. O tem, ali je voduo stanje za splavarjenje prepovedano ali ne, dobijo splavarji i pojasnila pri pristojnih sreskih poglavarjih. Obenem opozarja veliki župan na razglas deželne vlade za Kranjsko z dne 6. marca 1887., ki določa, kako je voziti s čolni in splavi po Savi od Beriče-vega na Kranjskem in med štajersko in hrvatsko mejo. S tem razglasom se določila omenjenega razglasa izpolnjujejo.
*	Ponarejeni italijanski srebrniki v prometu. Veliki župan zagrebške oblasti je obvestil zagrebško trgovsko-obrtniško zbornico, da so na kolodvoru v Mariboru oblasti ugotovile, da so spravili neznani zlikovci v promet ponarejene italijanske srebrnike po 15 lir. Falsifikatov pa ni težko ločiti od pravih srebrnikov, ker je kovina tako mehka, da se da z nožem rezati. Ponarejeni srebrniki so tudi mnogo lažji.
*	Zaradi poskušenega mnogoženstva so pri- j vedli v novomeške zaopre Milana Jakšiča, rodom' iz Sremskih Karlovcev, kurjača v Auerspergovi i tovarni na Rogu. Mile Jakšič je hodil na Lakonce, občina Šmihel-Stopiče, ter se je tamkaj seznanil1 z lepim deklebm. Kmalu se je med njima vnela; ljubezen in prišlo je tako daleč, da je po zakonu hrepeneči Mile prosil dekletove siarše za njeno roko, v kar so starši tudi privolili. Mile bi moral biti pretekli mesec že na cklicih. Ker pa ni imel vseh dokumentov v redu, je začela oblast dvomiti v njegovo poštenost. Uvedla je poizvedovanja, ki so dognala, da je Jakšič že poročen in da živi njegova žena v Sremskih Karlovcih. Jakšiča so zaradi poskusa mnogoženstva in goljufije takoj aretirali. Namesto k svatbi, za katero so se pri nevesti že pridno pripravljali, je moral ženin čez noč v luknjo.
*	Požar v Sarajevu. 14. junija je izbruhnil požar v veliki parni žagi tvrdke Kašikovič v Hadži-cici pri Sarajevu. Ogenj se je bliskovito razširil na velikanska skladišča lesa. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Sarajeva in vseh okoliških vasi ter tudi oddelek vojaštva, vendar pa se ni dalo ničesar rešiti. Žaga in vse zaloge lesa so postale žrtev plamenov. Škoda se ceni na okroglo osem milijonov dinarjev.
*	Velik požar v Subotici. 4. junija popoldne je pričelo goreti v tovarni celuloida tvrdke Weinbut. Podjetje je v sredi mesta. Požar se je širil tako naglo, da so bili gasilci skoraj brez moči in so
Radion
pere sam
ce!
komaj rešili obe sosednji hiši, ki sta bili deloma tudi že v plamenih. Do 8. zvečer se je gasilcem posrečilo, da so ogenj omejili, tovarna sama pa je pogorela. Podjetje je šele pred par dnevi dobilo več vagonov surovin, ki so postale sedaj žrtev plamenov. Škoda se ceni na okroglo 5 milijonov dinarjev. Bila je to edina tvornica celuloida v naši državi. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno.
*	Požar v Izlakah. V torek okoli polnoči je pričela goreti Vrboletova hiša v Izlakah. V razmeroma kratkem času so bili domači gasilci na mestu. Zbiralo se je tudi domače občinstvo. Vsa
sreča je bila, da so bili prebivalci v okolišu goreče hiše tisto noč še pokonci Hiša je pogorela, toda prizadevanju gasilnega društva je uspelo, da so požar omejili in tako preprečili nadaljnjo nesrečo za vsa sosednja poslopja, ki so bila deloma krita s slamo. Vendar se je opazilo, da obrambno orodje ne ustreza popolnoma, ker je zmanjkalo cevi, ko so hoteli napeljati vodo iz potoka Čemšenika. Zadovoljiti so se morali s sosedovim napajališčem, kjer pa je kmalu zmanjkalo vode. Kako je ogenj nastal, zaenkrat ni do-gnano, splošno pa se domneva, da ga je podtaknila zlobna maščevalna roka. Lastnik hiše, trgovec Anton Vrbole, ki je bil za malo vsoto zavarovan, trpi občutno škodo, istotako pa tudi najemnik, ki mu je zgorela skoro vsa imovina.
*	Pri boleznih ledvic, mehurja in debelega črevesa Vam olajša prirodna grenčica «Frani Josef» prebavo in povzroča redno lahko odvajanje prebavljenih snovi. Izpričevala bolnic potrjujejo, da je grenčica «Franz Josef> priporočljiva mladim in starim ljudem v nadaljnjo uporabo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Vlom v Cerkniei. V Cerknici so neznani zlikovci vlomili v delavnico ključavničarja, Janka Se-žuna. Odpeljali so dve kolesi ter odnesli 10 cevnih plaščev in več drugih predmetov. Skupna škoda znaša 2514 Din.-Vlomilci so jo ubrali v smeri proti Ložu ali proti Velikim Laščam.
*	Neznano kam je odšel pred mesecem dni leta 1905. v Hudem pri Radovljici rojeni Martin Hafner, ki je bil uslužben kot tovarniški delavec pri Lajovcu v Šibki. Ker je odšel brez listin, se njegov oče boji, da je izvršil samomor. Hafner je visoke, šibke postave in črnih las. Na desni roki mu manjka kazalec od Členka dalje. Oblečen je bil v navadno in priprosto delavsko obleko, na glavi je
imel sivo športno čepico. — Nadalje pogrešajo že skoraj mesec dni 281etnega delavca Josipa Ah-čina, rojenega v Sv. Duhu in stanujočega v Stra-žišču pri Kranju. Pri odhodu se je poslovil od sostanovalcev in od hišnega gospodarja, rekel je, da ga ne bodo videii nikoli več in da gre v Savo. Nato je odšel v smeri proti Kranju. Od tega dne ga ni videl nihče več, pač pa je prejela njegova zaročenka Jerica L., delavka v Tržiču, od njega dva dni kesneje poslovilno pismo. Ahčin ji je pisal, da se mu je življenje zagrenilo in da noče več živetL Pogrešani Ahčin je srednjevelike, suhe postave, ovalnega, gkoroda prosojnega lica, črnih las, V zgornji čeljusti mu manjka en zob. Oblečen je bil v sivo obleko, na sebi je imel srajco brez ovratnika, na nogah črne čevlje.
*	Vlom t Temenici. Dne 10. L m. okrog sedmih je bilo vlomljeno skozi okno v stanovanja gostaške Terezije Berdajs v Temenici št. 12, ko sta bila Berdajsova in njen sin pri maši. Neznani tatovi so odnesli iz hiše več naglavnih rut, obleka in perila, dalje več parov čevljev, dežnik, staro plahto in celo škatlico globina v skupni vrednosti nad 2000 Din.
*	Tatovi na deželi. V Opoli sta udrla pred par dnevi v bilo Marije Zavrl dva 20!etna mladeniča. Vlomila sta v skrinjo ter odnesla 10.000 Din gotovine, dalje hranilno knjižico Mestne hranilnice v Kamniku ter več obleke. Neznani mladenič je še istega dne odšel v Kamnik ter dvignil v hranilnici vlogo 2050 Din. Njegovega pajdaša, po imenu Stanka Zupanca, so orožniki že prijeli, — Drzen vlom je bil izvršen 11. t. m. v stanovanje Martina Grubarja v Rodinah, kjer je tat ukradel za okrog 2000 Din razne obleke, čevljev in perila. Prisvojil si je tudi 250 Din gotovine in neopaženo izginiL Zadnje dni je bilo v splošnem izvršenih na deželi v različnih krajih izredno mnogo tatvin, kar vse kaže, da so se tatovi in vlomilci ter podobna sodrga preselili na deželo, ker jim je delo sploh prijetnejše in bolj lahko. Da so tatovi zunaj, se pozna tudi v mestih, kjer kronika ne beleži poleti toliko tatvin kakor pozimi.
*	S kroglo je težko ranil 681etnega užitkarja Miho Pogačnika iz Naklega pri Kranju tik pred domačo hišo Dušan Humor. Smrtnonevarno zadet v prša, se je starec zgrudil na tla. Zakaj je llumcr streljal nanj, dosedaj še ni znano, zdi sc pa, da je med Pogačnikom in llunirom vladalo slari« .-i>vra-štvo. Stanje ranjenega Pogačnika je zelo težko iu
Ko spite
Vam nI treba Imeti nl-kakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo Jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete
Schichtovo Terpentin milo
je malo upanja, da bi okreval. Humer je bil prijet. (.Upamo, da, najsi bo nepridiprav aH nerodnež, dobi jtasluženo kazen in da ga bo minilo veselje, streljati na ljudi.
Mariborska porota.
V četrtek je bila končana porotna obravnava proti Francu Žnidaršiču, ki je bil obdolžen, da je umoril svojega strica Ivana Znidaršiča v Gajev-fcih pri Ptuju. Obtoženi nečak Franc je ostal pri svoji obrambi in bil radi pomanjkanja dokazov Ea umor uproščen, pač pa obsojen radi prepovedane nošnje orožja na 3 mesece ječe. | Radi goljufije na škodo države je bil obtožen Klletni Josip Valenčič, uradnik pri železniški kontroli dohodkov v Mariboru. V tem položaju je obdolženec imel priliko, da je kolke, ki niso bili dobro nalepljeni in slabo žigosani, odstranil z listin in jim izbrisal sledove žigov. Kakor sam pravi, se je že dolgo ukvarjal s to mislijo, dokler ni končno začetkom leta 1926. res začel odlepljati kolke in jih spravljati v promet. Kolkov pa ni odstranjeval samo s tekočih spisov, marveč tudi s spisov, ki so bili že rešeni in vloženi v arhiv, Revizija spisov iz njegovega referata je ugotovila, da je na tak način obdolženec odstranil od leta 1924 do 1927. v 11.817 primerih kolke v vrednosti 164.205 Din. Obtoženec vse priznava ter pravi, da je kolke prodajal nekemu židu, ki ga pa pozna samo na videz. Koliko odlepljenih kolkov je prišlo v promet, se ne d£ ugotoviti. jValenčič je bil obsojen na dve leti ječe. [j Nadalje se je zagovarjal Djuro Miletič, 6tar 24 let, pristojen v Novsko, poljedelski delavec, ki je služboval predlanskem kot narednik pri 45. pešpolku v Mariboru. Glasom obtožnice si je Miletič od marca do srede junija 1927. prilastil 12.911 Din vojakom poslanega denarja. V dostavni knjigi je parkrat ponaredil komandirjev podpis. Denar je iskal tudi v pismih. Iz nekega pisma je vzel 12 dolarjev. Ker so se vojaki pritoževali, da ne dobijo od doma napovedanih pošiljk, se je uvedla preiskava, ki je razkrila Mile-tičeve poneverbe. Krivdo Miletiča so porotniki potrdili soglasno, na kar je bil Miletič obsojen *ia tri leta težke ječe.
Kot zadnja je bila porotna razprava proti Francu, Kristini in Janezu Štrafeli, ki so bili obtoženi umora 731etne posestnice Marije Maje-ričeve. Zakonca Franc in Kristina Štrafela sta bila ves čas razprave zelo razburjena ter sta večkrat tudi zaplakala. Francov brat Janez je bil
pa ves čas popolnoma miren. Porotniki so se posvetovali tri četrt ure ter odločili z osmimi glasovi, da je umora kriv samo Franc Štrafela brez soudeležbe Kristine in Janeza. Glede Janeza Štrafele so soglasno zanikali stavljeno vprašanje. Na podlagi tega izreka sta bila Kristina in Janez Štrafela oproščena, Franc Str tfela pa obsojen na smrt na vešalih. Obsojenec je najavil ničnostno pritožbo.
Predpasnik za deklice 4—12 let
Blaga vzemi v dvakratni dolžini, merjeni od rame pa do konca krila. Torej za štiriletnega otroka približno 42 centimetrov in za hrbet prav toliko, to je 84 cm.
Kroj je sličen mašnemu plašču, krojiš pa enako prednji del kakor zadnji.
Na otroku izmeri, kako dolg predpasnik potrebuje, potem izmeri še čez prsa. Naredi si kroj vedno najprej na papir, potem pomeri na otroku, da vidiš, če si kroj kje preširoko ali preozko naredila.
Ta predpasnik je sešit samo na rami. Pod pazduho, to je za pasom, prišiješ na vsaki strani po en trak iz istega blaga, približno 30 cm dolg, in ga zarobiš, da bo 4 cm širok. Ta dva traka vežeš potem v pentljo. Sicer oblačiš predpasnik preko glave.
Tak predpasnik je zelo praktičen, ker pokrije vso obleko razen rokavov. Tako varuje otroku obleko, če je nova in lepa; če je pa slaba in umazana, jo pa zakrije. Poleti pa tak predpasnik sploh lahko nadomestuje obleko.
Domači vrt v juniju
V tem mesecu moramo pridno okopavati in pleti. Grah, fižol, vse vrste kapusnic, krompir, presajeno solato itd. moramo sedaj okopati in opleti.
Zimsko zelenjavo, kakor zimsko zelje, zimski ohrovt, peso itd. presadimo na dobro pripravljene grede. Ako manjka dežja, moramo pridno zalivati.
Od dežja zbita vrhna plast zemlje ne pripušča mokrote in solnca h koreninam. Zato moramo prst na površju večkrat zrahljati.
Zgodnja čebula, solata in kolerabce dozorijo v juniju. Poberemo vse to z vrta in pripravimo iz-
' praznjene grede, ki jih dobro pognojimo, za drugi, t. j. zimski nasad zelenjave.
Vsejmo v začetku meseca zgodnjo endivijo, sredi meseca pa zimsko. Ta bo veliko lepše rastla kakor pa če odlašamo do konca meseca.
V juniju cvete vrtnica in opaja s svojim prijetnim vonjem ves vrt. Kakor vsaka lepa stvar, tako ima tudi vrnica veliko sovražnikov, ki jo hočejo oropati njene lepote. Zato jo moramo varovati in ji streči, ako hočemo uživati njene čare.
Ko vrtnica cvete, tedaj potrebuje veliko vlage. Zato jo treba pridno zalivati s prestano vodo. Pred dežjem ali po dežju jo zalij z gnojnico. Divjake, ki poganjajo iz korenin, moram j izkopati, tiste, ki poganjajo iz debla, pa odrezati, ker sicer zelo slabijo vrtnico. Odcvetele kakor tudi razvite vrtnice moramo takoj odrezati.
Uši se rade lotijo vrtnic. Zaredijo se na nežnih lističih in cvetnih poganjkih. Ako se uši še niso preveč razpasle, jih lahko uničimo, če jih stlačimo kar s prsti. Sicer pa škropimo s tobakovim 'izvlečkom, primerno zredčenim seveda. Ce si ne moreš priskrbeti tobakovega izvlečka, si pomagaj s tem, da v litru vode namočiš zavitek navadnega tobaka za pipo. To pusti stati par ur in potem po-j škropi s to raztopino vrtnice vsakikrat, kadar ' opaziš na njih uši. Ker se uši ob suhem vremenu veliko hitreje razvijajo, treba že zato vrtnice prid-; no zalivati in škropiti, da tako preprečimo razvoj 'uši, oziroma pospešimo razvoj popja in cvetenje . vrtnice.
Druga bolezen vrtnice je, če postane njeno listje sivkasto in kakor posuto z moko. Pomaga, | če posujemo zjutraj, ko je še rosa na listin, stol-]čeno žveplo, tako da se prime. Najbolje se da tt napraviti z razpršilnikom, kakor je v rabi pri caherlinu za pokončavnje mrčesa. Lahko pa vza-meš tudi čopič, ga pomočiš v žveplo in otresaš po listju. To posipanje treba ponavljati toliko časa, dokler rastlina ne ozdravi. Žvepleni prah pa potem z vrtnice že opere dež.
X Velika železniška nesreča. Dne 10. t. m. ob 2. uri 20 minut je skočil s tira brzovlak Mona-kovo—Frankfurt, ko je zapuščal postajo Siegels-dorf. Pri tem je bilo 13 oseb ubitih, 6 težko, 22 pa lahko ranjenih. Dva težko ranjena potnika sta podlegla poškodbam v bolnici.
Devet ljudi po nedolžnem usmrčenih. Pred narica je opetovano napadala flotiljo, ki jc za-par dnevi so vojaške oblasti ustrelile župana in1 pirala ožino. Pri napadih je običajno potopila več osem mestnih uradnikov v mestu Huantlu, z iz-' ribiških parnikov, dejanske škode pa antanti ni govorom, da so prejele brzojavno navodilo iz povzročila, ker so bili takoj drugi v rezervi, vojnega urada in predsednika Coolidgea. Sedaj Končno se je avstrijska admiraliteta odločila za se je izkazalo, da je bilo vse izmišljeno. Brzojav- generalni napad na ožino. Določeno je bilo, da ko so poslali politični nasprotniki župana. Čast- naj jahke križarke, ki bi morale skozi ožino, nik, ki je kot poveljnik ukazal streljati, in mnoge podpirajo oklopnice. Štiri lahke križarke in osem druge osebe, ki so osumljene, da so bile soude- velikih rušilcev je dobilo nalog prodreti južno do ležene pri zaroti, so bile aretirane.	^rfa ajj pa do Otranta. Tri oklopnice naj bi ča-
Skrivnostna bolezen. V Biala-Podlaski v kale na višini Drinskega zaliva, štiri velike vojne vzhodni kongresni Poljski je izbruhnila skriv- ladje pa naj bi čakale nekoliko v ozadju, da bi nostna bolezen, ki je napadla 300 vojakov in krile povratek rušilcev in križark. Deset ali dva-mnogo civilnih oseb. Bolezen se kaže s krči v najst podmornikov je bilo poslanih pred antan-želodcu, otrpnjenjem udov in bolečinami v glavi, tino oporišče in deloma njihovim bojnim edini-Na kraj bolezni je odšla vojaška komisija iz cam nasproti. Za napad je bilo pripravljenih tudi Brest-Litovska, da ugotovi vzroke bolezni. 25 letal, ki naj bi opazovala kretanje sovražnika Miroljubni Američani. Washingtonski dopisnik ^ napadla z bombami Vse ^drobncstrso «Chirasrn Tribune izroča da ho nad nnlnvirn bile, v kolikor že niso bile znane, pravočasno
LTSMr/^mtSr T'0&nc V k0!°rSS Za"VpTSC ""'ITeh1^
„,ade bodo uporabile voiaSke oblasti za Instruk- £« ^»s*
. .	D	.. v Drugi dve «Tegetthoff« in «Szent Istvan« sta za-
.	™e	v «erT .s°pr!!ci pustili Pulj 9.
junija okoli 11. ponoči. Obe eskadri iz 16 ljudi sestoječo vlomilsko tolpo, ki je ze delj ^ varovali t0rpedni ruŠilci in male križarke. časa strahovala berlinske draguljarje. V samih To(Ja dočjm prvo skupino varovalo 14 rušil-treh mesecih je ta tolpa izvršila 27 vlomov in si cev je bila druga zavarovana samo s sedmimi, naropala za približno 25 milijonov dinarjev dra- y Kvarneru je morala druga eskadra radi de-gocenosti. Pred kratkim se ji je posrečil vlom v {ekta) ki je nasta, na <Szcnt istvanu», voziti ne-trgovino bivšega dvornega draguljarja Liinzerja ko]iko p^neje. Cim pa je bila ladja popravna Friderikov! cesti, pri čemer je odnesla med ]jena> je voziJa zopet normaino. okoli štirih zju-drugim 80 milijonov dinarjev vredne dragulje traj je eskadra dospela nekako med otoka Lušin danske kraljice Aleksandrine, ki jih je bil Liinzer in prcmuda, ko sta nenadoma zadoneli dve moč-| dobil nekaj dni prej. da bi jih moderniziral. Na- ni detonaciji. Mogočna ladja «Szent Istvan« se vzlic vsem varnostnim napravam so prišli dolgo- je stresIa> dva siIna vodna stebrai ki sta šinila| prstneži nemoteno do njih. Policija je začela na kviSku> sta v trenotku preplavila vso ladjo. Za-j tihem z obsežnimi poizvedovanji. Kmalu se ji je1 dela sta jo dva sovražna torpeda. Ves trud in posrečilo, dognati storilce in jim odvzeti kralji- vse prizadevanje rešiti ladio in jo zavleči v kako! čine dragulje še skoraj v celoti. Tolpo je vodil varno pristanišče, je ostalo brezuspešno. Dre-prosluli berlinski apaš Fritz Borries, ki je policiji adnought je dobil prevelike poškodbe, luknje, ki priredi! že marsikatero neprijetno uro.	sta jih napravila dobro plasirana torpeda so bile'
Brezposelni v Rusiji. V Moskvi je te dni baje velike in voda je neprestano vdirala v ladjo. Bilo' prišlo do delavskih demonstracij, katerih se jc je takoj jasno, da ladja ne bo vzdržala in okoli' udeležilo približno 100.000 brezposelnih, večino- 6. zjutraj se je potopila. Večina posadkb se jc ma iz gradbene stroke. Prišlo je do spopadov pravočasno rešila. Pri katastrofi je bilo ubitih! med vojaštvom in brezposelnimi, pri katerih je 90 oseb. Torpeda sta oddala dva italijanska pod-j bilo 18 delavcev, 5 policistov in 7 vojakov ubitih, mornika. Italijanska mornarica jc konstruirala 87 delavcev, 17 policistov in 15 vojakov pa je male in zelo nagle podmomike, ki jih je bilo težko ranjenih. Oblasti so odredile, da se morajo težko opaziti in ki so opetovano posečali dalma-brezposelni takoj vrniti v svoje domovinske tinsko obalo. Oba podmornika. ki sta prispela iz kraje. Ako se ne bi pokorili temu povelju, jih Ancone, sta imela nalog, preiskati dalmatinsko bodo spravili v koncentracijsko taborišče.	obalo v okolici Zadra. Ko sta preiskala vse
Ob desetletnici ko je bila potopljena otočje, sta se že hotela vrniti pa sta^ nenadoma največja avstrijska ladja. V nedeljo je minilo opazlIa dir" bližajočih se: ladij. Neopaženo sta se
deset let. odkar se je potopila največja in naj- zmuza1a s.k(f	™silce^ "L p™mu sc f
modernejše opremljena avstrijska vojna ladja p<>sreč>lo izstrelit. oba torpeda. Tud, drug, pod-
«Szent Istvan», zadeta od dveh torpedov ita- !^rn,kr]e "^Io„,zs+trfI.oba S,v0,a torpeda VTf lijanskega podmornika. Kakor znano, so pričele ^' «Tegetthoff», toda torpeda sta zgres.la cilj. centralne države že 1. 1916 uporabljati podmor- Mci so napadalce kmalu opazili in zasledo-nike. Nemški in avstrijski podmorniki so švigali val\ to,da !^>nska podmornika sta se spretno
Poljanec je ljubil veselo družbo, strogo pa je pazil, da ni prekoračila meje dostojnosti. Kdor mu je ušel čez plot, tega je v najboljšem primeru krepko zavrnil, navadno pa ga je poslal na hladno pred vežrfa vrata.
Cas za vasovanje je bil pri Poliancu strogo določen. Čim je odbilo polnoči, se je starec spustil z zapečka, kjer je vršil nadzorovanje. «Spat!« je zaklical in odprl vrata. Fantje so pričeli vstajati in odhajati s šaljivim namigavanjem, česar pa možiček ni opazil, ker je bil silno kratkoviden.
Nekega večera je bil Poljanec izredno dobre volje. Fantje so mu znali pihati na dušo, kar obkolili so ga na zapečku, nekateri so ga obsipali z vprašanji, drugi pa sc ga poslušali. Medtem sa se njegove hčerke nemoteno pomenkovale s svojimi oboževalci.
•Škoda, ker bo skoro polnoči!« je pogledala Rezika, najmlajša Poljančeva hči, na stensko uro.
•Kazala bo pač, kazala, a bila ne bo», ji je Škorcev Ivan zaupno šepnil.
»Jej, saj naša ura res nocoj ne bije!« se je spomnila in dostavila: «Oče bodo godrnjali.«
•Brez skrbi, dobro se bo izteklo.® Vendar pa ga je na tihem skrbelo, zakaj starec na zapečku je bil že nemiren, čutil je zaspanost kakor vselej ob polnočni uri.
•Povesti o zakleti kraljični nam še niste povedali«, so ga fantje poskušali razvedriti.
•Predolga je, polnoč mora vsak čas udariti.*
•Kar začnite«, so ga silili drug za drugim tako dolgo, da so ga pregovorili. Ko je skončal, je zaropotalo v podstrešju in petelin je zapel svojci jutranjo pesem.
•Kaj pa to pomeni?« je poskočil Poljanec •Naš petelin zapoje ob treh.«
«Saj še polnoči ni odbilo!« so mu soglasno ugovarjali.
«Tri je ura. Spat! Grdo ste me potegnili!«
Vasovalci so morali oditi, preden pa so se razšli, je Škorcev Ivan obesil na vrvico stenske ure utež, katerega je snel z namenom, da ustavi bitje. Po sobi se je razlegel bučen smeh. Od tedaj pa Poljanec ni več vabil vasovalcev, zavedal sc je, da ga lahko prevarajo tudi pri kaki drugi priliki in urici	K o p r i v a r.

i\s
po vseli morjih in njihovim torpedom so bile iz-
umaknila. Napad na ožino ie izostal, ker je bilo
postavljene vse antantine ladje, pa najsi so bile	medtem an'an ino brodovje ze obveščeno. Mno-
vojne ali potniški prevozni parniki. Škoda, ki	se je takrat govorilo, da je zakrivila nezgodo
so jo povzročali podmorniki je bila ogromna.	fdaja "\da ffrc za spnonazo. Morda je bilo to
Tudi v Sredozemskem morju so delali av-	res' vendar m 111 prezretl dejstva, da je imelo trijski podmorniki, čijih oporišče je bi. Kotor,
antanti ogromno škodo in ogrožali so prav resno njeno brodovje. Ker je bila blokada Kotorskega! zaliva kakor tudi drugih avstrijskih vojnih luk nemogoča, je sklenila antanta, zapreti ožino pri' Otrantu. Zapora je bila naravnost strahotna. Vso ožino so prekrižarili mali ribiški parniki, ki so polagali mreže, bombe in mine. Poleg tega so bili vedno v pripravljenosti parniki, nagli motorni čolni so bili na preži in antantina letala so neprestano kontrolirala morje. V Brindisiju, Vr-loni, Otranti in na Krfu so bile koncentrirane antantine edinice. pripravljene vsak hip poseči
je nezgodo «Szent Istvana« pripisati zgolj vestnosti in poučenosti sovražnika.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
PODALJŠANO VASOVANJE
(Dogodbica.)
•Štiri fante, r>et deklet, Bog jih varuj vseh dc-| vet!«
Tako sc je Poljanec z Golišja izrazil vselej, | v boj. Morje je bilo prepreženo v širini 60 milj kadar se je pohvalil z zakonskim blagoslovom, in je naravnost čudno, da so kljub temu nekateri Ponosen je bil na svoje štiri sinove, pa tudi na avstrijski podmorniki prodrli železni obroč za- pet hčera, ki so slovele kot izredne lepotice. Vse vezniške blokade. Toda marsikateri čoln so mine se je zanje zanimalo in ob dolgih zimskih večerih raznesle ali je pa obvisel v mrežah. Prevoziti ni bilo pri Poljancu nikoli brez živahnih vasoval-ji ožino ie bilo skorai nemogoče in avstrijska mor-1 cev.	1
Bolni na pljučih!
Tisoči ie ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji
Umetnosti prehranjevanja,
Iti je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bo'ezeu hiiro premsga. Nočuo znojenje m kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške »ede potriuje,o prednost te moie metode in jo radi priporočajo, čim prej pričnete z mojim načinom prLranjevauja, tem bolje.
Popolnoma sastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal le 10.000 Uvodov zastonj, zato pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znanstveno knjigo, rišite ua naslov :
Georg Fulgner, Berlin - Neukoln,
Rinebahnstrasse Nr. 24
A'.t 62'
orran ie~1
«DOMOVTNA» s t. 25
Ljubljanska.
Poulični navihanec je prišel t prodajalno in vprašal, ah imajo stare zemlje.
dmamo. imamo*, mu je bila prodajalka pripravljena postreči.
<Pra\ vam je, zakaj jih pa niste prodali>, jo je osmešil in zbežal na ulico
f	Zamešali so se.
Potratnik se ga je nekoč pošteno navlekel ter je odšel s tovariši iz gostilne proti domu. Dolgo 60 kolovratih po trgu, končno pa so se ustavili pred neko hišo, opotekajoči se na desno in levo. Pričeli so peti: prvi je krulil ko prašič, drugi je tulil kot zverina, tretji je cvilil, četrti pa je renčal kakor medved.
i *Kaj pa počenjaš?* se je oglasila Potratnica iz drugega nadstropja, ki je spoznala po glasu svojo slabšo polovico. <Ali se mi ne pobereš hitro domovi*
| Veseljaki so iznenadeni utihnili, zaletavali so Ge drug v drugega ter gledali navzgor in okrog sebe.
i <Tak pravim, da spat!* je ponovila Potratnica, razpaljena od jeze.
<Saj bi šel,* se je oglasil nekdo iz družbe, <pa smo se tako nekam čudno zamešali, da ne vemo, kdo je tvoj mož — Potratnik.*
Hlev in svisll.
Znano je. da se ponekod na deželi zbira mla-clina v društvenih domovih na galerijah, kjer iprireja svojo zabavo in moti predstavo. To je bilo predvsem v navadi na Ormičju, kar je domačega knnlana silno dražilo. Dolgo je sicer prizanašal. končno pa je sklenil, da bo lahkoživce lavno osramotil.
Neke nedebe se je med popoldansko predstavo zopet pojavil nemir na galeriji.
»Mir teleta! Ne mislite, da ste v hlevu!» je žarjul iz dvorane.
i »Hlev je spodaj, tukaj gori so svisli!« mu je 7abrusil navihanec med glasnim krohotom cele dvorane.
Raztrcscnost.
, Cakelj je bil raztresenec, kateremu so se daleč naokrog posmehovali. Nekoč je obiskal prijatelja in ko je odšel, je zgrabil svoj dežnik za napačni konec, tako da se je kljuka dotikala tal. Cez nekaj časa pa se je vrnil in gledal zamišljeno okrog sebe.
<Kaj pa iščeš?* ga je vprašal prijatelj. tKljuko od dežnika sem izgubil...4 ?r
f	Zobje na glavi.
f Preprosta ženica je sedela na klopi zunaj mesta, pazeča na triletno hčerko, ki se je igrala po pesku ob resti. Deklira je vzbujala pozornost sprehajalcev, ker je znala živahno odgovarjati.
Ustavila se je boljša gospa ter jo je ljubeznivo pobožala po obrazu. Vprašala jo je, koliko ' alfo ii je ime, pa tudi, kje ima usta. nosek in očesci.
i cTukaj*, je odgovorila deklica in pokazala s Iprstom.
\ «Kje imaš pa zobke?*
. <Pa tukaj*, se je popraskala po glavi. <Ne "reste, kako me grizejo.*
Krive hlače.
Oče je privedel v mesto svojega sina, da bi Se izučil čevljarstva.
<Ali ima fant kako telesno napako?* je vpra-Sal mojster, ko mu ga je predstavil. <Z1i se mi. ida ima krive noge, kar bi ga morda oviralo pri Bedenju.*
| <Napake nima,* je pojasnil oče, campak hlače |ma tako narejene.*
i	Odkritosrčen soprog.
! Vdovec Slabič se je oženil ter je peljal svojo jzenko na sprehod. Srečal ga je prijatelj, ki ni bil nič ka] zadovoljen z njegovim okusom. } cKadoveden sem. kako si mogel poročiti tako fepako*, mu je skrivaj pošepnil na uho. <Poglej jo, kako škili z očmi, šepa in na hrbtu ji čepi vel-blodja grba *
«Vse to bi mi bil lahko glasno povedal*, mu je odvrnil Slabič. cMoja žena je namreč tudi gluha za nameček.*	J::	SSoL^mL.
	za modroce, najboljša in najcenejša, pri M. Masterl, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.	
Listnica uredništva Pesmice g. čebularja so prav ljubke, pričeli jih bomo priobčevati v kesnejšib številkah. Prečna: Vsebina skoraj premalenkostna, da bi zanimala vse čitatelje, katerim je «Domo-vina* namenjena. Spuhlje: Dragi prijatelj «Domovine*! Ker Vaš sin najbrže ne bo za vojake, mu raje pre-skrbite drug kruh. Zakaj bi se ne izučil kakega j obrta?		
	Vaše teloj ^IstrT r* *	
		
MALI OGLASI
Žimnice (modroce) vrhnje in spodnie. otomane. razne divane žimo. afrlk cvilh in vse potrebščine prodaja najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2.
Kmetsko posestvo f" ' t)
z vinogradom, inventarjem, živežem in živino oddam s 1. novembrom pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe takoj na: Ivan Mandronič, Litija. 132
Učenca za usnjarsko obrt
potrebujem; hrana in stanovanje v hiši. — Ivan Jeglič, Grosuplje.	147
Stalni zaslužek
pri sposobnosti tudi stalno mesto, dobijo resni gospodje za bre/.konkurenčno lahko delo, izven službe. Oddajo se tudi okrajna zastopstva. Ponudbe na upravo <Domovine» Maribor pod cResno in pridobitno delo*.	148
Tovarna glasbil, gramofonu in
harmonik.
Skladišče :
MEINEL & HEROLD B. LORGER, MAR BOB it. 104-A
Violiue od Din 95-— d. Ročne harmonike od Din 85-—d.
Tamburice od Din 98'— d. Gramofoni od Din 345'— ZAHTEVAJTE NAS VELIKI KATALOG, KATEREGA 14«	VAM POŠLJEMO BRKZPLACNO.
Do sedaj najcenejša tvrdka v državi 1
zahteva nego, da ostane zdravo. Za pravo nego telesa se uspešuo uporablja že od deJovgkih časov pravi Fellerjev milodišeči Elsafluid. Oslabljenemu telesu prinaša moč in svežost, oživlja živce, jači mišice iu tetive ter milo deluje na vse ostale dele telesa.
Masiranje in drgnjenje z EI>afluidom pospešuje olitok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za lielo Umivanje z hlsafluidom iači trudne oči, deluje pomirjevalno ua živce ter ubla-žuje boli. Pri zunanjem in notranjem uporabljanju je najboljša zaščita proti kihavici, inlluenci. hripi in drugim nalezljivim boleznim iu prehladu. Raztopljen je izvrstno sredstvo za izpiranje ust., grla iu goltauca. Elsafiuid je že 30 let tako priljubljen le zato, ker je uporabljiv vsestransko — zunanje n notran e — kot najzanesljivejše domače sredstvo iu kosmetikum. Jačji je nego francosko žganje.
Zahtevajte v lekarnah in tovrstnih trgovinah, tudi v naimauišib krauh, izrecno pr*vi Fellerjev Elsafluid v poizkusnih steklenicah po 6 Din, dvojnih po 9 Din ali specialnih po 26 Din. Drugače ga naročite uaravnost po pošti, zakaj čim več ga naročite naenkrat, tem cenejši je,
ker stane z omotom iu poštuiao vred: 9 poizkusnih al 6 dvojnih
ali 2 specialni steklenici............62 Din
18 poizkusnih ali 12 dvojnih
ali 4 specialne steklenice...........102 Din
64 poizkusnih ali 36 dvojnih
ali 12 specialnih steklenic............ 250 Din
Naslov napišite razločno takole:
EUGEN V FELLER
STUBICA D O.v J A, Elsa.tr g 360. Hrvatska
I
V Kanado
CANADiANte PACiriC
"0
2	Z
Med 20. junijem in S. avgustom za poljske delavce, služkinje in dpužine poljedelcev.
Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko Hamburga, Antwerpna in Cherbourga z glasovitimi parobroui na dvojke vijake. Odbod vsako nedeljo. — Informacije gledo voznih cen, vizuma, prtljage in predpisov vseljevauja v Kanado iu USA d.je
Canadian Pacif.c, zast. za Slovenijo JOSIP ZIDAR, Ljubljana IV. Hilsonova (Dunajska) c. 31. ^ --—«
Zahtevajte ponudbo.
P. n. kmetovalce, občine, kmetijske podružnice, strojne zadruge opozarjamo ua niJe priznano prvo-vrstue izdelke, kakrr parue iu motorne mlatiluice, parne lokomobile. motor e ua bencin in petrolej ter vsakovrstne druge kmetijske strojo. Za pogon vitelnih mlatilnic in takih s slamotresniki iu sit m. siamn-re/.uic, domačih mlinov i. t. d. priporo amo namesto vitla, uabavo nagega motoria ua ben-iu iu petioiej <MURAVIA SUPRA. 2 IIP.
Tovarna kmetijskih strojev v Sobotinu (Moravska)
Iteprezenlant za SDS: MILAN FERLIC, Maribor, »r. Verstovbkova ulica 4. .
J
i
zdaja za konzorcij »Domovine« Adoli Ribnika r.
Urejuje Vladimir K a p us.
Narodno tiskarno Fran Jezerša~