Šolsko leto 1997/98	Datum 21. 11.1997
L) novinarskih tegobah nas poučila:
ga. Nevenka Doby ekar
Nad vsem imela pregled: Zrva
Zbirale, ustvarjale in se za vse potile: Moja, Urška,
Nika, Leja, Eva. solidarno z njimi šeSafno in
Matej
Dodajala in odvzemala: ga. Mojca Poljanšek Potrpežljivo vse prenašal in računalniško oblikoval:
g.M
Vse za uzde držala: ga. Alenka Zenunov/Č
Tokrat po terenu novice zbirali še: Anj a, -Sanj a, Urška, Andrej, Renato, Tadej, Tilen, Denis,
Tornaž, Jure, Evelin, Barbara, Jure, Tej a, Urška, Goran, Mojca, Jasrnina, David,
T ornaž, Monika
LITERARNA DELAVNICA
Sva mlada nadobudna novinarja, ki takoj zavohata kakšno zanimivo stvar. Zato sva se preselila v Narodni dom, kjer so ustvarjale bodoče Svetlane Makarovič in Borisi Cavazze.
Bodoči igralci so bili zelo skrivnostni in nam bodo svoje umetniške užitke predstavili v svoji umetniški prihodnosti. Pustimo se presenetiti.
Sicer vedno zasanjane pesnice so bile bolj zgovorne in so nam zaupale nekaj sočnih podrobnosti o našem pesniku Alešu Stegerju. Naj bi bil pravi umetnik, saj ima dolge lase, sanjavi pogled in smisel za humor. Za to delavnico so se odločile predvsem znane pesniške osebnosti naše šole.
S podrobnostmi boste seznanjeni na prireditvi in ob izidu nove pesniške zbirke.
Matej in Živa, 8. a
SHOW DANCE
Ste se že kdaj vprašali, kaj je shovv dance?
Shovv dance je zvrst plesa, pri kateri ima domišljija prosto pot (plesne korake si lahko izmisliš sam -važen je le ritem).
V plesnem centru Mambo so se učenke in tudi učenci seznanjali s to zvrstjo plesa.
Ker naju je zanimalo, kaj sploh je shovv dance, sva se odpravili tja.
Ko sva vstopili, so se učenci že potili ob živahnih ritmih dobre glasbe. Vadili so plesno točko, ki nam jo bodo predstavili v petek na prireditvi ob dnevu šole.
Za shovv dance je potrebne v eliko energije, zato ta šport priporočava vsem, ki inlajo preveč energije ali kilogramov.
Leja in Urška. S.b
IZDELAVA NAKITA
Mentorica: ga. Mojca Gojkovič Spremljevalka: ga. Tatjana Pungračič
Ob 12. uri smo se zbrali v avli OŠ Olge Meglič. Kmalu zatem smo prišli do muzeja in si ogledali razstavo Crep, na tleh je lonček. Ga. Mojca Gojkovič nam je pripovedovala, iz kakšnega materiala in iz katere dobe so najrazličnejše črepinje, povedala nam je tudi, da so v rimski dobi nosili priponke ali tako imenovane fibule. Dejala je,
da poznamo dve vrsti nakita. Prvo uporabljamo na oblekah, na primer priponke ali pasove, drugo pa uporabljamo kot dekoracijo (verižice, zapestnice itd.). Vrnili smo se v šolo, da izdelamo nakit iz materiala, ki smo ga dobili: papir in modelima masa. Packanje seje pričelo, rezultati pa so lepo vidni na razstavi.
Goran in Tilen, 7.b
NAGRADNA UGANKA
-	če boš kupil časopis,
-	če boš članke pozorno prebral,
-	če boš pravilno odgovoril na vprašanja,
-	če boš odgovore odvrgel v skrinjico v knjižnici do 28. 11. 1997,
-	če boš izžreban!
Kandidat za lepo knjižno nagrado si lahko:
1.	Srčne težave ti bo blažila hrana določene barve.
Katere?_________________________.
2.	Rimske priponke imenujemo tudi________________________.
3.	Zadnji plesni hit je ples_________________________.
4.	V študijski knjižnici imajo tri izvode dragocene slovenske knjige.
Priimek avtorja in naslov knjige:______________________.
5.	Ime in priimek pesnika, kije vodil literarno delavnico:
FILATELIJA
Predavatelj: gospod Božo Koželj
Filatelija je zbiranje znamk. Ob tem lahko izvemo veliko novega o državah, denarju, stavbah, ki so na znamkah narisane. Za starejše je filatelija še nekaj več, in sicer velik duševni odmor, ki človeka sprosti. Vse o zgodovini pošte so napisali filatelisti. Zbirko znamk je vedno mogoče prodati. Lani je bila prodana znamka za 3.500.000 dolarjev. Najdena je bila na kartici. Zbirka znamk je lahko zelo lepa zapuščina vnukom. Tudi pri nas se je razvila trgovina z znamkami, predvsem v Ljubljani in Mariboru. Treba se je opredeliti za eno ali več držav, živali, predmetov... Zbiramo lahko žigosane ali nove znamke. Največjo zbirko znamk ima angleška kraljica.
Na znamkah je upodobljenih veliko vrst živali, rastlin, sadja, avtomobilov, letal, ladij itd. Nalepimo jih lahko v zvezke ali čiste knjige, knjige z žepki -tlazerji, ki so lahko majhni ali veliki.
Jure, Dejan, Miha, 7.b
PLES
Zelo naju je presenetilo, da so pri plesu prevladovali fantje. Najprej so (smo) se seznanili s standardnimi in latinskoameriškimi (LA) plesi, ki so nam jih predstavili plesalci, ki že nekaj časa trenirajo ti dve plesni zvrsti.
Razlike med standardnimi in LA plesi so v drži (LA - bolj sproščena), obleki (standard - bolj razkošna, s perjem; LA - oprijeta, več razkriva kot zakriva) in čevljih. Obleke so zelo drage.
Ker so nas zanimali predvsem modemi plesi, nas je mentor Bomt Žuran, ki se s tem športom ukvarja že vrsto let, naučil osnov zadnjega plesnega hita - HIP-HOP-a. Hip-hop lahko plešemo sami, v pam ali v skupini. Da zahteva dobro telesno pripravljenost, sva ugotovili na lastni koži.
Vsem je bilo všeč in upamo, da se bomo tudi na naslednjem kulturnem dnevu tako zabavali.
Leja & Urška, 8. b
PREBERI IN IZVEDEL BOŠ, KAJ SO DELALI V VIDEO DELAVNICI
Obiskale smo avdiovizualni studio v srednješolskem centru.
V tej delavnici se ukvarjajo z zvokom in sliko. Njen vodja je gospod Milan Potočnik, ki smo ga intervj uvale:
- Kdo vas je naučil tega znanja?
Tega znanja sem se naučil večinoma sam. Hodil sem po svetu, bil sem učitelj fizike. Naša šola sodi med najbolje opremljene
v Sloveniji in studio je edini, ki izobražuje učitelje na avdiovizualnem področju, ima pa tudi dva satelitska prenosa.
-	Kako dolgo se ukvarjate s tem poklicem?
To delo opravljam že okoli dvajset let (skoraj preveč).
-	Je to delo zahtevno in koliko časa porabite zanj?
Delo je zanimivo in tudi zahtevno. V veliko pomoč so mi dijaki, ki me naučijo tudi kaj novega.
- Kaj ste danes počeli z učenci?
Snemali smo z video kamero, obdelovali zvok in slike, tiskali slike in izvedeli, kako si narediš telefonski imenik.
Evelin, Monika in Barbara, c
MAVRICA - VPLIV BARV NA POČUTJE
Preverite, kako barve vaše okolice vplivajo na vaše počutje in kaj vam oznanjajo.
RDEČA
ORANŽNA
VIJOLIČASTA
MODRA
RUMENA
ZELENA
Sedaj veš, zakaj je tvoja simpatija tako pogosto oblečena v vijoličasto barvo in zakaj nosi tvoj starejši brat modre bokserice. Če boš imel srčne težave zaradi ljubezni, ne jej čokolade (zelo redi), ampak si raje privošči zeleno hrano (solato). Ko ti pred testom postane slabo, pojej banane, ki ti bodo “dvignik" možganske valove (če pa se ti o snovi sploh ne sanja, ti tudi to ne bo pomagalo). Po “šprintanju” pri telovadbi ledvice še dalje “šprintajo”, zato jim lahko privoščiš oranžado. Rdečo barvo lahko uporabiš pri mami, ko jo želiš pretentati za daljši petkov izhod.
Urška, Teja, Jasmina, 7.b, Maja, Jb
Mojster fotografije gospod Stojan Kerbler, je udeležence fotografske delavnice poučil o skrivnostih dobre fotografije.
Denis in Andrej. ~.b
Poiščite 10 instrumentov, ki so si jih ogledali člani glasbene delavnice na gradu.
V	A	K	L	A	V	O	F	R	K
c	1	B	Č	D	E	F	L	G	L
v	1	O	L	A	S	Š	A	I	A
B	H	S	L	U	C	Z	V	0	V
0	D	A	R	I	T	L	T	M	1
B	B	L	R	M	N	N	A	K	R
E	E	0	N	F	I	A	J	L	D
N	F	M	A	U	A	G	F	A	E
O	N	K	L	A	R	I	N	E	T
G	F	A	G	O	T	P	U	R	D
Renato in Tadej, 6. a
Teme za naslednje kulturne dneve, ki so jih predlagali učenci:
živali, kino, vojaki (vojska), padalstvo, kolesarjenje, ribištvo, slikanje na steklo, glasba, kakovost življenja, gledališke predstave, računalništvo, hipnotiziranje, fitnes, avtomobili, igralne karte, smučanje,
Monika, Barbara in Evelin, 7. c
LEPOTE BARV___________B_________§§g
F
" <■
SLIKANJE NA SVILO
V	torek, 18. 11. 1997, so na šoli organizirali kulturni maraton. Učenci smo se razdelili v skupine. Med likovnimi delavnicami je bila tudi ta, v kateri smo slikali na svilo. S pomočjo mentorice Mojce Loboda smo izdelali veliko lepih svilenih rut. Bile so raznih barv in z različnimi motivi. Nekatere rute smo posipali s soljo, ki je vpila barvo, da so dobile lepši vzorec. Delo nas je tako prevzelo, da smo pozabili na čas in poslikali kar devet rut.
Bila je prijetna izkušnja, naši izdelki pa bodo razstavljeni na eni izmed šolskih razstav.
Brina in Maša, 5. a
SLIKARSTVO
V	delavnici, ki jo je vodila amaterska slikarka oziroma bivša učiteljica likovne vzgoje, ga. Rozina Šebetič, je bilo zelo živahno.
Pod spretnimi prsti naših učencev so se na risalnih listih pojavile prave umetnine. No. nekaj zaslug moramo pripisati tudi izkušenemu usmerjanju
slikarke. Toda: učenci so na koncu vso stvar le morali izpeljati sami, zato si zaslužijo pohv alo.
Bodoči slikarji so uprizarjali vaze s šopki in tihožitja vseh vrst in barv.
SLIKANJE NA STEKLO
Naša delavnica je bila zelo zanimiva in vsi, ki smo sodelovali v njej, s(m)o bili navdušeni. Na vprašanje, kaj si želimo na naslednjem kulturnem dnevu, smo enoglasno odvrnili: "Slikanje na steklo!”
Na videz težavno delo nam je neverjetno hitro postalo domače, čeprav brez zunanjih mentoric, Simone Gorjup - Radej in Marije Jančič, vseeno ne bi šlo. Slikali in poslikali smo tri različne oblike vaz (mimogrede:	en izdelek zaradi
nerodnosti manjka - mogoče bi to lahko uvrstili v delavnico “Črep, na tleh je lonček”). Ker je bilo zanimanje za to delavnico veliko, je potekala v dveh izmenah.
Kaj je nastalo, pa si oglejte na razstavi.
Eva, 7.c
Bodoče primabalerine z vaditeljico gospo Miro Mijačevič
LUTKARSKA DELAVNICA
Mentorica ga. Lidija Koltak je znana ptujska "iutkarica”. Predstavila nam je različne vrste lutk (o vseh se nam niti sanjalo ni), ogledali pa smo si jih lahko v strokovni literaturi. Zelo enostavno se nam je zdelo vse skupaj, dokler se nismo sami lotili izdelave lutk.
Tedaj pa:
•	nož ni hotel lepo obrezati stiropora,
•	nit ni šla v šivankino uho,
•	obleka se ni nikakor držala skupaj, ker je nespretna roka šivala samo eno plast blaga,
•	oči niso hotele biti prave oblike, da o ustnicah ne govorimo,
•	na koncu pa metla ni znala pomesti nastalo s.e, zato nas je zabavni Matija Puž potolažil s šalo:
“AH veste, zakaj so šli prašički od doma? ”
Mi vsi: “Neeee. ”
Matija pa: "Ker je njihova mama svinja. ”
Kljub vsemu pa je nastalo celo nekaj, kar smo lahko prispevali k razstavi.
(Ne)spretni lutkarji
NAVIJAŠKI OGLAS
Iščemo dekleta, ki bi spodbujala košarkarje in košarkarice med tekmo.
Na treningu vas, kot pri vsakem športu, čaka temeljito segrevanje ob “prijetno” divji glasbi. Nato sledijo vaje za gibčnost v parih in posamezno. Na treningih in tekmovanjih boste deležne občudovanja moškega občinstva. Za navijačice napisali oglas:
POGOVOR
Za trdo mizo sedimo v Narodnem domu in lahkih ust govorimo kot po telefonu.
Mojca in Maja, 8.b
Iščemo rime, barve in okus besed in ob tem postajamo lačni.
Besede ponavljamo spet in spet in vedno so naši občutki drugačni.
Ko bomo odšli na kosilo, bo telefon obmolčal, nič več se ne bo zgodilo in naš pogovor se bo končal.
Urška, Saša, Meta, Anja, Petra, Petra,
Mileva, Miha
Literarna delavnica, skupina: Zelenci, 18. 11. 1997
Kako se počutiš, ko moraš narediti nekaj, česar si ne želiš?
Počutili smo se zelo “glupo”, ko smo morali delati žabje poskoke cele tri minute in ko smo morali z rokavom brisati okno. Nasprotnice smo zadolžili z umivanjem obraza in z naslednjimi besedami, ki so jih morale zavpiti skozi okno: “Učenci 8.a razreda smo naj slabši razred na šoli!”
Te naloge nas niso preveč prizadele, ker smo vedeli, da gre za naloge, pri katerih smo morali ubogati ukaze nasprotnikov.
Maja, Mojca in Nika, 8. b
5VoAasuuj ^ ^. c/.
Graščakova družina
RESTAVRACIJA KNJIG Izvedeli smo:
-	daje prvo slovensko knjigo napisal Primož Trubar,
-	daje original prve slovenske knjige hranjen v Nemčiji,
-	da so nekoč knjige vezali z vrvicami in so imele usnjene platnice,
-	daje bila knjiga nekoč zelo draga in dragocena, predstavljala je pravi zaklad,
-	da imajo v ptujski študijski knjižnici tri Dalmatinove Biblije,
-	da so eno od teh knjig našli vzidano v hiši in jo je lastnik podaril ptujski knjižnici,
-	da tudi knjige lahko zbolijo,
-	da lahko knjige razjedajo tudi črvi,
-	da bolne knjige zdravijo posebni strokovnjaki - restavratorji,
-	da se knjige zdravijo s posebnimi postopki, sredstvi in materiali,
-	daje zdravljenje knjig dolgotrajno,
-	da knjige pričajo o zgodovini, kulturi in obstoju nekega naroda,
-	da tudi v ptujski knjižnici zdravijo knjigam manjše rane,
-	da knjižničarji ovijajo knjige v posebne folije, da ne bi zbolele.
Vse to in še veliko več, so izvedeli člani restavratorske delavnice od knjižničarjev ptujske študijske knjižnice gospoda Jakoba Emeršiča in gospoda Danila Skoka.
Danilo in Tomaž,
RESTAVRATORSKA DELAVNICA - RESTAVRIRANJE STILNEGA POHIŠTVA
Restavriranje stilnega pohištva (obnova) je postopek, v katerem poteka obnova pohištva tako, tla se ohrani identiteta izdelka.
Obnova poteka po starih postopkih, ki so se uporabljali v času izdelave pohištva. Obnavlja se počasi, košček za koščkom, uporabljajo se materiali, ki so se uporabljali takrat (klej - lepilo iz živalskih kosti, šellak - ročno nanašanje neke vrste laka s poliranjem ...).
Pravilna obnova takega kosa traja tudi več mesecev.
Pomembno je, da vemo, da se pri restavriranju ohrani in obnovi izdelek tak in tako. kot je bilo to v času njegovega nastanka.
mentorica: Vesna Kolarič