128
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Milana. 3. t. m. je sklenil mestni odbor davek od psov vpeljati. — Bolezni tert ni doslej še nikjer opaziti in tudi olive dobro letnjo  obetajo.
Iz Marburga. Veliki ponedeljk se je v Šent-Petru poleg Marburga velika nesreča prigodilo. Utonilo je zmed 30 oseb, ki so se hotle čez Dravo prepeljati, njih osem.
v
Iz okolice Konjiške na Stajarskem. Iz naše okolice redkokrat kaj novega wNovice" prinesejo. Tudi ta dopis bo malo važnega povedal, vendar bi utegnil uzrok biti za važne reči. Konjice (Gonobitz) so lep terg, nekdaj, ko je teržaška cesta še iz Tersta na Dunaj skoz Konjice deržala, so bile Konjice čislane zavoljo svojih gostivoic in prenočišč. Večkrat so v naših hramih kronane glave počivale. Sadaj je vse drugače. Ni več tako obilnih dohodkov, in zato tudi ni več toliko veselja do obertnih početij.
Terščani so slovensko-nemška zmes, s slovenskim ser-cem, pa ne s slovenskim jezikom. Zato je pa tudi Slovenščina, ktero teržčaui govorijo, prava homatija. Šole so dosti na tem krive. Poznamo še dosti šol na Štajarskem, v kterih se še ne uči po volji visokega miuisterstva. Drugo-krat bom morebiti kaj več od tega povedal. — Za prijatelja znanosti bi se tudi še kaj v Konjicah našlo. Stara farna cerkev ima lepe grobne spomenike, in v Balantovem hramu je hranjen lep rimsk spomenik. Kaj vendar pomeni? Silen kamen predstavlja dva molčeča leva, na sredi levov je mladič priklenjen z rokama h kamuatemu stebru. Na vsaki strani pod levoma sta ribokonja. V srednjem polji pa je kodrasta glava z perutnicama. Porotnice so zvezane. Od vsake strani v gla\o pikata sokola. Celo doli pa so viditi osebe, možke in ženske. Ena derži ogledalo, druga kozarec, tretja odperto pismo. Na sredi stoji mal deček kroglico deržeč. Mu ha rje ta spomenik celo krivo z risal, kodre glavini je naredil za pesje glavi! Tudi ni pazil, da je  mladič uklenjen. —
Lepe starine so tudi najti na stenah farovža Šentlo-renškega v Stranicah. V sakristii čadramske podružnice sv. Miklavža je rimsk kamen, na kterem še se lahko berete imeni: ING1INVS ASSEDOMARI. Takošnih imen nikjer še nisem bral na štajarskih rimskih kamnih. Ali ste keltiške ali slovenske?
Pod Cadramom je lepa ravnica. Tu je, kakor ljudstvo pravi, stalo belo mesto, in sicer v bližini vesi Ma-lahern ali Malahorn. Vprašal sem starega Malahorn-čana, kaj to ime pomenuje. Cujte, kaj mi je rekel: »Nekdaj je deržala čez Bezino po našem polji proti stražkem ko-geljni velika cesta iz Celja v Ptuj. Lani sta bila dva duhovna gospoda, eden iz Gradca, drugi pa iz Marburga, in sta to cesto zasledovala. Ker je pot čez hribe težek, sta tukaj mogla hemiti. Besede herniti nisem razumel, vprašam ga: kaj pomeni herniti? Odgovori mi stari možak: „Le herni, le herni ga", to je: 5?le dergui ga, da bo raji vlekel" V starejših kerstnih bukvah stoji Malahern, Mala herna, sedaj pa piše se Malahorn! Tam kjer sadaj Cadramska cerkev stoji, je nekdaj stala ajdovska veža, kakor sem pred več leti svetlega g. škofa Slomšeka čul.
Toliko iz konjiške okolice. Utegnile bi te verstice uneti starino- in jezikoslovce slovenske. Povedati moram še to, da v Konjicah ni več najti onega lesenega psa, kte-rega smo mogli pred 20 leti otroci na herbtu po tergu domu nositi, ako je kteri se podstopil v soli slo ve ns k o k ra m I jati.                      F. Pohorski.
Iz Ljubljane 17. t. m. se je peljal sardinski poslanec marquis Can ta no iz Dunaja skozi Ljubljano v Turin. — 18. t. m. so se odborniki družtva za podporo rokodelcem Nj. ekscelencii gosp. cesarjevemu namestniku grof Chorin-sky-u poklonili in prečastitega gospoda prosili, imenovanemu! družtvu protektor biti. Prav prijazno so gospod grof odbornike sprejeli, in obljubili, občnokoristno družtvo v svoje varstvo vzeti. — Danes ob 5. uri popoldne je zbor sočlenoT ljubljanskega muzeuma v navadnem zberališu v šolah.