12 Uvod Onesnaženje zraka s trdnimi delci T rdni delci (ang. particulate matter – PM) v zraku negativno vplivajo na zdravje ljudi, hkra- ti pa s sipanjem in absorpcijo sončne svetlobe neposredno učinkujejo na Zemljino sevalno ravnotežje [1], [2] ter s svojo prisotnostjo posredno tudi na tvorbo oblakov in s tem na razpo- reditev padavin [3]. Slabo kakovost zunanjega zraka, povezano z visokimi koncentracijami trdnih delcev v zraku, je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organization – WHO) poleg visokega krvnega tlaka, kajenja, sladkorne bolezni in čezmerne teže prepoznala kot enega od petih največjih tveganj za zdravje ljudi [4]. V primerjavi s preostalimi štirimi tveganji je kakovost zunanjega zraka dejavnik, na katerega posameznik nima neposrednega vpliva in ga je mogoče omiliti le s skupnimi prizadevanji celotne družbe. Po podatkih WHO je močno onesnažen zrak leta 2012 zahteval več kot 480 000 prezgodnjih smrti v Evropi in več kot sedem milijonov smrti po svetu [5]. Novejše študije [6] nakazujejo, Merjenje koncentracij črnega ogljika in določanje njegovih virov v okolici treh osnovnih šol – uvod v projektno učenje dr. Martin Rigler, 1 Matija Martinec, 2 T anja Vičič 2 1 Aerosol d. o. o., Ljubljana 2 Osnovna šola Brinje Grosuplje Izvleček V prispevku predstavljamo enostavno terensko kampanjo merjenja koncentracij črnega ogljika v okolici osnovnih šol, ki služi kot uvod v projektno učenje za otroke 5. razreda. S kombinacijo delavnice o onesnaženosti zraka, 14-dnevne merilne kampanje ter končne skupne predstavitve in analize rezultatov smo učence aktivno vključili v učni proces, krepili zavedanje o pomembnosti sodelovalnega učenja ter razvijali njihovo lastno zavzetost za učenje ob raziskova- nju problemov resničnega sveta. Ključne besede: terenska kampanja, črni ogljik, onesnaženje zraka, projektno učenje Black Carbon Measurements and Its Source Apportionment in the Vicinity of Three Primary Schools – an Introduction to Project-Based Learning Abstract The paper presents a simplified field campaign for black carbon concentration measurements in the vicinity of pri- mary schools, which serves as an introduction to project-based learning for Y ear 5 primary school pupils. Through a combination of an air pollution workshop, a 14-day measurement campaign, and a final presentation and analysis of results, we actively involved students in the learning process, raised awareness of the importance of collaborative learning, and developed their commitment to real-world research. Keywords: field campaign, black carbon, air pollution, project-based learning Fizika v šoli 13 Iz teorije za prakso da bi število prezgodnjih smrti na letni ravni, povezanih s čezmerno onesnaženim zrakom, lahko bilo še bistveno višje. Zaradi onesnaženega zraka je pričakovana življenjska doba ljudi v Evropi krajša za 2,2 leta, smrtnost pa se giblje okrog 133 na 100.000 prebivalcev. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije je čezmerno onesnažen zrak kriv za 1500 prezgodnjih smrti v Sloveniji, z izboljšanjem kakovosti zunanjega zraka pa bi lahko dosegli podaljšanje pričakovane življenjske dobe od polovice do enega leta. Ustvarjanje čistega okolja brez onesnaženega zraka je tudi ena izmed glavnih smernic novega evropskega zelenega dogovora [7]. Črni ogljik Ogljični aerosoli v urbanih okoljih predstavljajo največji delež v kategoriji delcev PM 2,5 (trdni delci s premerom, manjšim od 2,5 μm) in so večinoma antropogenega izvora. Razdelimo jih na elementarni ali črni ogljik (ang. elemental carbon – EC, black carbon – BC) in organski ogljik (ang. organic carbon – OC), njun seštevek (BC + OC) pa je celokupni ogljik (ang. total carbon – TC) [8]. Črni ogljik je po kemični strukturi podoben grafitu, je inerten in vedno nastane kot posledica nepopolnega izgorevanja fosilnih goriv ali biomase. Po drugi strani pa organski ogljik sestavlja mešanica kompleksnih kemičnih spojin, v katerih se ogljik veže z drugimi elementi, glede na nastanek pa ga ločimo na primarni OC kot posledico neposredne emisije ter na sekundarni OC, ki nastane s kemičnimi reakcijami na podlagi naravnih ali an- tropogenih emitiranih plinskih prekurzorjev. Črni ogljik zaradi svoje majhnosti (večinoma delci PM 1 ) in velike specifične površine močno vpliva na zdravje ljudi in je boljši indikator učinka na javno zdravje kot PM 10 in PM 2,5 [9]. Epidemiološke študije dajejo zadostne dokaze o povezavi kardiovaskularnih in respiratornih obolenj in umrljivosti z izpostavljenostjo črnemu ogljiku. Poleg tega toksikološke študije ka- žejo, da je črni ogljik univerzalni prenašalec najrazličnejših kemikalij z različnim toksičnim učinkom na pljuča, obrambne celice in sistemski krvni obtok [5]. Črni ogljik močno in enakomerno absorbira svetlobo v celotnem vidnem delu spektra, v bli- žnjem ultravijoličnem območju pa tudi v bližnjem infrardečem območju, zato pomembno vpliva na globalno segrevanje ozračja. Njegov prispevek k sevalni bilanci Zemlje je na globalni ravni ocenjen na +1,1 Wm -2 in je takoj za CO 2 prepoznan kot drugi najpomembnejši človeški vir, ki povzroča globalno segrevanje [1]. Črni ogljik ima v zraku sorazmerno kratko življenjsko dobo (od nekaj dni do nekaj tednov), zato se rezultati ukrepov za zmanjšanje izpustov črnega ogljika poznajo hitreje kot pri toplogrednih plinih z življenjsko dobo nekaj let oz. desetletij. Učenje, ki temelji na raziskovanju Pri poučevanju naravoslovnih predmetov je učenje z raziskovanjem običajno povezano z učno metodo eksperimentalnega dela [10]. Namen poučevanja s pristopi, s katerimi spod- bujamo razvoj raziskovalnih veščin, ni zgolj razvoj prihodnjih znanstvenikov/raziskovalcev, ampak ponotranjenje nekaterih miselnih veščin in navad, ki se v vsakodnevnem življenju posameznika kažejo kot: – nenehno spremljanje, raziskovanje lastnega delovanja, odzivanje in refleksija; – preudarno zbiranje informacij in dokazov, ki so podlaga za sprejemanje odločitev; – izražanje z argumenti podprtih mnenj; – vrednotenje in proučevanje raznolikih možnosti in perspektiv; – postavljanje kritičnih vprašanj; – prizadevanje za izboljšave [10]. Pristopi, ki temeljijo na učenju z raziskovanjem, pogosto zajemajo projektno učenje (ang. pro- ject-based learning), problemsko učenje (ang. problem-based learning) in učenje z načrtovanjem (ang. learning through design) [11]. Skupno vsem pa je, da učencem prinašajo velike koristi, če so dobro načrtovani, vsebinsko skrbno premišljeni in povezujejo učitelje med seboj [11]. Delavnice o zraku, onesnaženem s trdnimi delci, in projektno učenje Delavnice o zraku, onesnaženem s trdnimi delci, so bile zasnovane kot uvod v projektno učenje. Glavni namen pri načrtovanju delavnic je bil vzpostaviti spodbudno učno okolje, kjer Slabo kakovost zunanjega zraka, povezano z visokimi koncentracijami trdnih delcev v zraku, je Svetovna zdravstvena organizacija poleg visokega krvnega tlaka, kajenja, sladkorne bolezni in čezmerne teže prepoznala kot enega od petih največjih tveganj za zdravje ljudi. Ustvarjanje čistega okolja brez onesnaženega zraka je tudi ena izmed glavnih smernic novega evropskega zelenega dogovora. 14 bi se lahko učenci aktivno vključili v učni proces, krepili zavedanje o pomembnosti sodelo- valnega učenja, prepletli formalna in neformalna znanja, prepoznali pomen lastne motivacije za delo ter razvijali svojo zavzetost za učenje ob raziskovanju problemov iz resničnega sveta. Osrednji cilj delavnic in projektnega dela ni bil povezan zgolj z doseganjem nekaterih opera- tivnih ciljev učnega načrta (naravoslovje in tehnika), ampak je bil omogočati »učencem boljši transfer učenja v nove situacije in probleme ter bolj izvedensko uporabo znanja«[11]. Pri projektnem delu so sodelovale tri osnovne šole: OŠ Brinje Grosuplje, OŠ Škofljica in OŠ Prule. Delo je potekalo po pouku in je bilo namenjeno otrokom 5. razreda osnovne šole. Udeležba na delavnicah je bila prostovoljna. Sodelovalo je približno 80 otrok. Delavnic se je udeležilo tudi nekaj otrok 4. in 6. razreda osnovne šole. Projektno učenje je bilo razdeljeno na tri ključne dele: 1. predavanje strokovnjaka s področja onesnaženja zraka in delavnice v manjših skupinah, 2. načrtovanje in izvedba 14-dnevne merilne kampanje, 3. predstavitev in analiza rezultatov ter preverjanje znanja s pomočjo aplikacije. Uvodno srečanje, ki je obsegalo predavanje in delavnice v manjših skupinah, je bilo zasnova- no tako, da so učenci z načrtovanimi aktivnostmi sooblikovali potek predavanja in ga vsebin- sko dopolnjevali. Predavanje raziskovalca in strokovnjaka s področja onesnaženosti zraka je obsegalo tri sklope; (1) Uvod v raziskovalno delo in opis dela raziskovalca, (2) Onesnaženost ozračja, vpliv na zdravje ljudi in klimatske spremembe ter (3) Onesnaženost ozračja s črnim ogljikom in načrtovanje merilne kampanje. Podrobnosti o merilni kampanji, uporabljenih pripomočkih in analizi podatkov so predstavljene v poglavju »Merilna kampanja«. Aktivnosti na delavnicah so spodbujale razvoj različnih vrst znanj. Namen dela v manjših skupinah je bil, da bi skupni cilji spodbudili individualno odgovornost posameznika in pripo- mogli k sodelovalnemu učenju [12]. Vloga predavatelja (zunanjega strokovnjaka) in učitelja na delavnicah se je tako spreminjala – od usmerjevalca skupinskih dejanj, opazovalca skupin- skega dela, sporočevalca povratnih informacij do posredovalca (nove) snovi [11], [12]. Cilji in vsebina predavanja in delavnic o onesnaženem zraku Pri pripravi vsebin in dejavnosti delavnic so bili v ospredju operativni cilji učnega načrta pri predmetu Naravoslovje in tehnika (področje/tema: Snovi; snovi v naravi, zrak) (T abela 1). Dejavnosti raziskovalnega dela pa so zajemale tudi nekatere naravoslovne in tehnične postop- ke ter spretnosti, ki jih v standardih znanj opredeljuje učni načrt [13]. Zagotovo pa je bil namen vzpostavitve tovrstnega učnega okolja tudi sledenje nekaterim bolj oddaljenim (globalnim) ciljem, ki v danem času izvajanja niso bili dosegljivi in si je za njiho- vo uresničitev treba prizadevati daljši čas [14]. Če se navežemo na splošne cilje učnega načrta, bi izpostavili naslednjega: »Oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo« ([13], str. 6). Tabela 1: Operativni cilj učnega načrta in nameni učenja Operativni cilji učnega načrta Nameni učenja v povezavi s projektnim učenjem Področje/tema Snovi; snovi v naravi, zrak Učenci znajo: – pojasniti, da Zemljo obdaja plast zraka (ozračje oz. atmosfera), – ugotoviti, da je zrak zmes različnih plinov, in jih poimenovati (kisik, dušik, ogljikov dioksid), – prepoznati in opisati glavne povzročitelje onesnaženosti zraka in lokalna onesnaževala zraka, – ugotoviti onesnaženje zraka s trdnimi delci, – predlagati mogoče rešitve za čistejši zrak (zračni filtri), – vrednotiti ravnanje oziroma odnos ljudi do onesnaževanja zraka in ob tem razložiti, kaj je odgovoren odnos do okolja. Učim se: – razložiti, kaj je ozračje oz. atmosfera, – poimenovati pline, ki sestavljajo zrak, – našteti onesnaževala zraka, – prepoznati onesnaževala zraka v lokalnem okolju, – dokazati, da je zrak onesnažen s trdnimi delci, – oblikovati predloge za zmanjšanje onesnaženosti ozračja, – presojati ravnanja ljudi v povezavi z onesnaževanjem zraka, – sklepati o pomenu odgovornega odnosa do okolja. Vloga predavatelja (zunanjega strokovnjaka) in učitelja na delavnicah se je tako spreminjala – od usmerjevalca skupinskih dejanj, opazovalca skupinskega dela, sporočevalca povratnih informacij do posredovalca (nove) snovi. Fizika v šoli 15 Iz teorije za prakso Na delavnicah so se učenci razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je s pomočjo učnega lista izvedla različne naloge v povezavi s ključnimi pojmi predavanja. Med predavanjem so se učenci v skupinah vključevali in predstavljali znanja, ki so jih usvojili v aktivnem delu delav- nic. Metode dela v manjših skupinah so spodbujale sodelovalno učenje in krepile razvoj tako vsebinskih kot tudi procesnih znanj. Učni listi z načrtovanimi aktivnostmi za učence 1. SKUPINA: ZNANJE Procesni cilj: – Iščejo in uporabljajo različne informacije ter jih (kritično) presojajo Potrebščine: Knjige, računalnik/telefon, listi, pisala Naloga: Preberi ključne besede: ZRAK, ZDRAVJE, ČLOVEK, TRDNI DELCI, RAZISKOVANJE O ključnih besedah razmišljaj v povezavi z ONESNAŽEVANJEM (Slika 1). – Kaj o njih že veš? – Kaj zanimivega bi lahko o njih izvedel? – Kje bi lahko poiskal podatke? – Kako bi jih lahko predstavil drugim? – Kaj novega si izvedel? – Svoje odgovore zapiši. Izziv 1: Oglejte si fotografije, ki prikazujejo glavne vire onesnaževal zraka. Vsako dogajanje na fotografiji prikažite s pomočjo skupinske pantomime. Slika 1: Osnutek zapisa učencev na podlagi izhodiščnega pojma in ključnih besed. 16 2. SKUPINA: TEHNOLOGIJA Procesni cilj: – Varno uporabljajo orodja in pripomočke Potrebščine: Črpalka, filtri s kremenovimi vlakni, fotoaparat, listi, pisala Naloga: Sestavite sistem za vzorčenje črnega ogljika. Pravilno vstavite filtre. Preizkusite, ali črpalka ustrezno tesni ali ne. Narišite shemo delovanja črpalke in ponazorite pretok zraka skozi črpalko. Postopek lahko tudi fotografirate. S pomočjo predavatelja izmerite zračni pretok črpalke v sistemu in ga zapišite (Slika 2). Izziv 1: Čim hitreje pravilno sestavite črpalko in vstavite filter. Primerjajte delovanje črpalke z dihanjem. Izziv 2: Čim hitreje odpravite napako in pravilno sestavite črpalko. Pred izzivom se obrnite na učitelja. Slika 2: Sestavljanje sistema za vzorčenje črnega ogljika. 3. SKUPINA: TRDNI DELCI Procesni cilji: – Natančno in sistematično opazujejo in zaznavajo s čim več čutili – Razvijajo veščine eksperimentalnega dela – Varno uporabljajo pripomočke za izvedbo poskusov – Skrbijo za urejen delovni prostor Potrebščine: Pripomočki za poskus, kriteriji za raziskovanje Naloga: Preberite si načrt raziskovanja (Kako raziskujem?). Pogovorite se, kaj pomenijo posamezni elementi. Rešite učni list in s pomočjo podpornih vprašanj opredelite potek učenje z raziskovanjem. S pomočjo učitelja izvedite poskus gorenja različnih snovi (Poskus: Saje pri gorenju sveče, stiropora in alkohola (Slika 3)). Izziv: Pripravite demonstracijo poskusa za preostale udeležence. Vključite korake odprte raziskave. Opis poskusov: – Prižgali smo plinski gorilnik na butan in pri spreminjanju dotoka kisika (z ustrezno nastavitvijo šobe) opazovali plamen. Ugotovili smo, da manjši dotok kisika povzroči večjo sajavost plamena. – Kurili smo vzorce alkohola, parafina (sveča) in stiropora: zaradi različne sestave goriva je bila količina saj v plamenu drugačna. Prikazali smo možnost kvalitativne meritve sajavosti plamena: nad plamenom smo držali belo porcelanasto izparilnico. Pri meritvi je pomembno, da je razdalja nad plamenom pri vseh vzorcih enaka in prav tako čas meritve. Preostane še ocena: vizualna (obseg črnega madeža). – Prikazali smo način gašenja z odvzemom dostopa kisika (goreči vzorec smo pokrili s pokrovom, preden je gorivo pošlo) in opozorili, da vseh požarov ne moremo gasiti z vodo. Fizika v šoli 17 Iz teorije za prakso Slika 3: Izvajanje eksperimental- nega dela na delavnicah. 4. SKUPINA: RAZISKOVANJE Procesni cilj: – Načrtujejo in sodelujejo pri izvedbi raziskave Potrebščine: Raziskovalni dnevnik, listi, pisala Naloga: Preberite si načrt raziskovanja (Kako raziskujem?). Pogovorite se, kaj pomenijo posamezni elementi. Preglejte primer raziskovalnega dnevnika (Slika 4). Na kaj vse moramo biti pri vpisovanju podatkov pozorni? Opredelite namen naše raziskave in napovejte rezultate, ki jih pričakujete. Izziv: Sestavite kratko anketo, ki jo boste med raziskovanjem izvedli. Naslov ankete: Odnos ljudi do onesnaževanja zraka Slika 4: Raziskovalni dnevnik. Med spremljanjem onesnaženosti zraka v okolici šol so učenci v manjših skupinah samostoj- no skrbeli za nemoten potek raziskave in izvajali ter spremljali meritve s preprostim merilnim sistemom, opisanim v poglavju »Merilna kampanja«. V sklepni fazi projektnega učenja, ki je predstavljena v poglavju »Sklepni del projektnega učenja«, je sledila predstavitev rezultatov raziskave pri pouku naravoslovja in tehnike. T o je potekalo tako, da so učenci z uporabo aplikacije Nearpod spoznali rezultate raziskave in jih uporabili pri reševanju novih nalog ter preverili svoje znanje v povezavi s cilji učnega načrta. 18 Merilna kampanja – koncentracije črnega ogljika v okolici osnovnih šol Metoda Optična metoda za merjenje koncentracije črnega ogljika temelji na merjenju zmanjšanja (atenuacije, ATN) intenzitete svetlobe, ki prehaja skozi filter, na katerem je nabran vzorec: (1) kjer je z I 0 označena intenziteta svetlobe, ki prehaja skozi čist ali referenčni filter, z I pa inten- ziteta svetlobe, ki prehaja skozi filter z nabranim vzorcem (Slika 5). Čeprav Beer-Lambertov zakon predvideva linearno odvisnost med atenuacijo svetlobe in kon- centracijo črnega ogljika na filtru, se to ne zgodi. V eč študij je pokazalo, da lahko vrsta filtrske matrike, količina in tudi vir aerosolov na vzorcu povzročijo, da odvisnost ni linearna [15]– [17]. Površinsko koncentracijo črnega ogljika B tako izrazimo kot (povzeto po [15]): (2) kjer je σ specifični masni presek atenuacije (m 2 g -1 ) in parameter k opisuje učinek senčenja zaradi nalaganja delcev. Učinek senčenja bomo za potrebe študije, opisane v tem članku, za- nemarili (k = 0) in predpostavili linearno odvisnost, saj nam taka natančnost zadostuje [18]. Enačbo 2 tako zapišemo v obliki za masno koncentracijo črnega ogljika BC (μg m -3 ): (3) kjer je izpostavljena površina filtra označena s S f , V z je volumen zraka, prečrpanega skozi aktivno površino filtra, b ATN pa atenuacijski koeficient. Absorpcijski koeficient analiziranih aerosolov v zraku izrazimo z b ATN : (4) z σ = C · MAC, kjer je MAC specifični masni presek absorpcije (m 2 g -1 ) in C konstantni parameter, s katerim kompenziramo sipanje svetlobe v filtrski matriki. Koncentracijo črnega ogljika izračunamo iz absorpcije svetlobe pri valovni dolžini 880 nm, vendar lahko z meritvijo pri več valovnih dolžinah dobimo dodatne lastnosti vzorčenih aerosolov. Enačbi 3 in 4 posplo- šimo v BC ( λ) = b ATN ( λ) σ -1 ( λ) in b ABS ( λ) = b ATN ( λ)C -1 . Ångströmov eksponent ( α) opisuje, kako se absorpcijski koeficient delcev spreminja z valovno dolžino svetlobe. Za popolnoma črne sferične delce Miev izračun kaže, da je absorpcijski koeficient obratno sorazmeren z va- lovno dolžino. Enačbo lahko posplošimo v: (5) Slika 5: Optična metoda za merjenje koncentracije čr- nega ogljika temelji na merjenju zmanjšanja intenzitete svetlobe (atenuacije, ATN). Fizika v šoli 19 Iz teorije za prakso Ångströmov eksponent α za popolnoma črne delce je tako 1. Za delce, ki močneje absorbirajo pri nizkih valovnih dolžinah, pa pričakujemo, da imajo višji Ångströmov eksponent. Izpust iz dizelskih motorjev vsebuje velik delež črnega ogljika in ima, dokler je svež, Ångströmov ek- sponent blizu α promet = 1 [19]. Dim, ki nastaja pri izgorevanju lesa, vsebuje organske snovi, ki močno absorbirajo v modrem in ultravijoličnem (UV) delu svetlobnega spektra, v infrardečem (IR) delu spektra pa ne. Visoko absorpcijo teh delcev pri nizkih valovnih dolžinah pri preučeva- nju odvisnosti absorpcijskega koeficienta od valovne dolžine opazimo kot zvišan Ångströmov eksponent. Za dim, ki nastane pri sežiganju biomase, pričakujemo višji Ångströmov ekspo- nent, α les ≈ 2 [20]–[22]. Ångströmov eksponent je tako parameter, na podlagi katerega lahko razlikujemo med lesnim dimom in izpuhi dizelskih motorjev. Če uporabimo meritve pri va- lovnih dolžinah 880 in 370 nm, lahko koncentraciji črnega ogljika BC les in BC promet , ki prihajata od kurjenja lesa in izpustov iz prometa, izračunamo kot (povzeto po [20], [21]): BC les = r · BC(880 nm), (6) BC promet = (1 – r) · BC(880 nm), (7) kjer parameter r označuje delež črnega ogljika od kurjenja lesa. (8) Merilna kampanja Za meritve koncentracij črnega ogljika v bližini osnovnih šol smo uporabili poenostavljen vzorčevalni sistem, sestavljen iz komore (vzorčevalnika) za filter iz kremenovih vlaken in črpalke, ki sesa zrak skozi filter s pretokom okrog pet litrov na minuto (Slika 6). Vzorčevalnik je sestavljen iz dveh delov ohišja, med katera postavimo filtrski papir iz kremenovih vlaken. Področje na robu filtrskega papirja je ustrezno tesnjeno z gumijastimi in kovinskimi tesnili (Slika 7). Poenostavljen vzorčevalni sistem je bil za ta namen razvit v podjetju Aerosol, d. o. o. Vzorčevalni sistem so učenci vsak dan približno ob isti uri izklopili in zamenjali filter, na katerem se je nabral vzorec aerosolov, z novim svežim filtrom. T ako je bila časovna resolucija meritev približno 24 ur, za filtre, vzorčene konec tedna, pa 48 ur. T ake vzorce smo analizirali z instrumentom Sootscan Model OT21 podjetja Aerosol, ki izmeri atenuaciji svetlobe na filtru z vzorcem aerosolov pri valovnih dolžinah 880 in 370 nm ter ju primerja z atenuacijo svetlobe na čistem filtru. V bližini OŠ Prule je istočasno v okviru projekta »Smart City – energijska platforma« potekala merilna kampanja s profesionalnim merilcem črnega ogljika, etalome- trom (model AE33, [16]), prav tako razvitim in izdelanim v podjetju Aerosol. Etalometer je najpogosteje uporabljeni instrument za merjenje aerosolov črnega ogljika v zraku v realnem času. Zrak vzorči s pretokom pet litrov na minuto skozi filtrski trak. Nad filtrom je izvor svetlobe z več diskretnimi valovnimi dolžinami (370 nm, 470 nm, 520 nm, 590 nm, 660 nm, 880 nm in 950 nm), pod njim pa so detektorji, ki merijo prepustnost traku za svetlobo. S patentirano tehnologijo »DualSpot« Slika 6: Preprosta oprema za vzorčenje aerosolov na filtr- ski papir, ki jo sestavlja vzorčevalna cev, s katero na enem koncu vzorčimo zunanji zrak, drugi konec pa priključimo na vzorčevalnik. V vzorčevalnik vstavimo bel filtrski papir (kre- menova vlakna) s premerom 47 mm. Drugi konec vzorčeval- nika priklopimo na črpalko tako, da se zunanji zrak črpa čez filtrski papir v vzorčevalniku. Ob menjavi stari filter vstavimo v posodico za filtre ter zapišemo datum in uro menjave. Vzorčevalni sistem so učenci vsak dan približno ob isti uri izklopili in zamenjali filter, na katerem se je nabral vzorec aerosolov, z novim svežim filtrom. 20 sproti obdeluje podatke in kompenzira učinek senčenja, opisan v enačbi 2. Časovna resolucija tako izmerjenega črnega ogljika je sekunda ali minuta [16], [23]. Lokacije Meritve so učenci izvajali na treh lokacijah: OŠ Brinje Grosuplje (Grosuplje; regionalno ozadje), OŠ Škofljica (Škofljica; regionalno ozadje z mogočim vplivom 100 m oddaljene regi- onalne ceste Kočevje–Ljubljana) in OŠ Prule (Ljubljana; mestno ozadje). Hkrati je v okviru projekta »SMART CITY – energetska platforma« potekala tudi meritev z etalometrom AE33 v bližini OŠ Prule, ki je prav tako meril na lokaciji mestnega ozadja (Slika 8). Meritve na OŠ Brinje Grosuplje so potekale med 29. 1. 2020 in 14. 2. 2020, na OŠ Škofljica med 3. 2. 2020 in 14. 2. 2020 in na OŠ Prule med 5. 2. 2020 in 18. 2. 2020. Slika 7: Vzorčevalnik je sestavljen iz dveh delov ohišja, med katera postavimo filtrski papir iz kremenovih vlaken. Pod- ročje na robu filtrskega papirja je ustrezno tesnjeno z gumi- jastimi in kovinskimi tesnili. Slika 8: Meritve so se izvajale na treh lokacijah: OŠ Brinje Grosup- lje (Grosuplje; 450 57’ 43’’ N, 140 39’ 28’’ E, 333 m n. v.; regionalno ozadje, rdeča pika), OŠ Škofljica (Škofljica; 450 58’ 47’’ N, 140 34’ 37’’ E, 292 m n. v.; regionalno ozadje z mogočim vplivom 100 m oddal- jene regionalne ceste Kočevje– Ljubljana; modra pika) in OŠ Prule (Ljubljana; 460 02’ 31“ N, 140 30’ 34’’ E, 293 m n. v.; mestno ozadje, rumena pika). Hkrati je v okviru projekta »SMART CITY – energet- ska platforma« potekala tudi me- ritev z etalometrom AE33 v bližini OŠ Prule (Ljubljana; 460 02’ 39’’ N, 140 30’ 14’’ E, 293 m n. v.; mest - no ozadje, zelena pika). Vir slike: http://www.earth.google.com [3. junij 2020]. Fizika v šoli 21 Iz teorije za prakso Rezultati Rezultati so predstavljeni v T abeli 2 in na Sliki 10. Pri izračunu koncentracije črnega ogljika smo zanemarili učinek senčenja (enačba 2), črni ogljik in absorpcijo pri 880 nm in 370 nm smo izračunali z enačbama 3 in 4. Izpostavljeno površino filtra S f smo izračunali iz izmerje- nega premera 2d = 35,5 mm, prečrpan volumen zraka je izračunan iz zapisanih časov me- njave filtra in pretoka črpalk p p = 5,6 l min -1 . Specifična masna preseka atenuacije pri 880 nm in 370 nm povzamemo po [24], in sicer σ(880 nm) = 16,6 m 2 g -1 in σ(370 nm) = 39,5 m 2 g -1 . Parameter, ki kompenzira sipanje svetlobe v filtrski matriki, je neodvisen od valovne dolžine in je za filter s kremenovimi vlakni enak C = 2,14. Specifični masni presek absorpcije MAC smo izračunali z enačbo σ( λ) = C · MAC( λ). Za izračun deleža črnega ogljika od kurjenja lesa (enačba 8) smo uporabili par Ångströmovih eksponentov α promet = 1 in α les = 2. V izračunu koncentracije BC je uporabljeno precej predpostavk, prav tako so se za nekatere dneve zgodile napake pri vzorčenju aerosolov (Slika 9), ki pa jih zaradi premajhnega vzor- ca nismo izključili. Izračunane vrednosti BC ocenjujemo na 25-odstotno natančne, medtem ko je napaka zaradi učinka senčenja in izbire splošnih vrednosti Ångströmovih eksponentov α promet = 1 in α les = 2 pri izračunu deleža r (enačba 8) večja, okoli 40 %. Razpon deleža r smo zato razdelili v štiri območja: r 1 = 0 % (0–24 %), r 2 = 25 % (25–49 %), r 3 = 50 % (50–74 %) in r 4 = 75 % (75–100 %). Tabela 2: Rezultati merjenja atenuacije na vzorčenih filtrih. Pretok je bil izmerjen pri prvi nastavitvi vzor- čevalnika, izpostavljen premer filtra je 35,5 mm. Koncentracije črnega ogljika smo izračunali po enačbah 3 in 4, delež črnega ogljika iz naslova kurjenja lesa pa po enačbi 8 ter ga razdelili v štiri območja: r 1 = 0 % (0–24 %), r 2 = 25 % (25–49 %), r 3 = 50 % (50–74 %) in r 4 = 75 % (75–100 %). Opombe so razložene na Sliki 9. OŠ Brinje Grosuplje Datum in ura menjave Opombe Čas vzorčenja (min.) Volumen zraka (pretok 5,6 LPM) UV (ATN) IR (ATN) BC (ng/m 3 ) Delež kurjenja lesa r (%) / kontrolni vzorec -8 -9 0 / 29/01/2020 15:20 1440 8064 -7 -9 0 / 30/01/2020 13:00 1300 7280 101 15 1200 75 31/01/2020 13:30 1470 8232 125 22 1600 75 03/02/2020 13:00 4290 24024 114 27 700 50 04/02/2020 13:00 1440 8064 140 31 2300 50 05/02/2020 13:00 1440 8064 74 12 900 75 06/02/2020 13:00 lateralno puščanje 1440 8064 18 0 0 / 07/02/2020 14:00 lateralno puščanje 1500 8400 88 17 1200 75 10/02/2020 13:00 4260 23856 213 63 1600 25 11/02/2020 13:00 1440 8064 91 18 1300 75 12/02/2020 13:00 1440 8064 68 10 700 75 13/02/2020 13:00 1440 8064 97 17 1300 75 14/02/2020 12:00 1380 7728 34 5 400 75 22 OŠ Prule Datum in ura menjave Opombe Čas vzorčenja (min.) Volumen zraka (pretok 5,6 LPM) UV (ATN) IR (ATN) BC (ng/m 3 ) Delež kurjenja lesa (%) / kontrolni vzorec -1 -1 05/02/2020 14:00 1440 8064 51 8 600 50 06/02/2020 14:00 1440 8064 82 24 1800 25 07/02/2020 14:30 lateralno puščanje 1470 8232 314 84 6100 25 10/02/2020 14:00 lateralno puščanje 4290 24024 214 57 1400 25 11/02/2020 14:00 lateralno puščanje 1440 8064 73 18 1300 50 12/02/2020 14:00 lateralno puščanje 1440 8064 78 20 1500 25 18/02/2020 14:00 lateralno puščanje 8640 48384 335 124 1500 0 OŠ Škofljica Datum in ura menjave Opombe Čas vzorčenja (min.) Volumen zraka (pretok 5,6 LPM) UV (ATN) IR (ATN) BC (ng/m 3 ) Delež kurjenja lesa (%) / kontrolni vzorec -3 -4 03/02/2020 13:00 1440 8064 128 8 600 75 04/02/2020 13:00 lateralno puščanje 1440 8064 87 16 1200 75 05/02/2020 13:00 1440 8064 115 24 1800 50 06/02/2020 13:00 1440 8064 51 11 800 50 07/02/2020 13:00 1440 8064 239 60 4400 50 10/02/2020 13:00 strgan filter 4320 24192 428 131 3200 25 11/02/2020 13:00 1440 8064 94 17 1300 75 12/02/2020 13:00 1440 8064 52 5 400 75 13/02/2020 13:00 1440 8064 189 47 3500 50 14/02/2020 12:00 1380 7728 59 9 700 75 Fizika v šoli 23 Iz teorije za prakso Slika 9: Primeri različnih filtrov: (a) Filter je strgan zaradi predolgega časa vzorčenja. (b) Vzorčevalnik ni bil dovolj zatesnjen, zato je prišlo do puščanja v lateralni smeri. (c) Primeren filter. Slika 10: Primerjava (a) koncentracij BC in (b) deleža BC od kurjenja lesa za vsa tri merilna mesta: OŠ Brinje Grosuplje (rdeča barva), OŠ Prule (oranžna barva) in OŠ Škofljica (modra barva). Pri filtrih, ki so bili vzorčeni več kot en dan, so za lažjo primerjavo koncentracije BC in delež BC normalizirani na 24 ur. Poenostavljeno merjenje in analiza koncentracij črnega ogljika je pokazala, da so najvišje iz- merjene povprečne koncentracije črnega ogljika v okolici OŠ Prule (2500 ng/m 3 ), malo nižje v okolici OŠ Škofljica (2200 ng/m 3 ), najnižje pa v okolici OŠ Grosuplje (1300 ng/m 3 ). Z analizo 24 filtrov pri dveh valovnih dolžinah je bilo ugotovljeno, da delež črnega ogljika, ki prihaja iz kurjenja lesa, pri OŠ Brinje Grosuplje znaša več kot 75 % pri OŠ Škofljica med 50 in 75 %, medtem ko pri OŠ Prule med 25 in 50 %. Prispevek kurjenja biomase je pozimi prevladujoč vir črnega ogljika v vaseh in mestih, kjer se za ogrevanje uporabljajo individualna kurišča lesa, kar pokažejo meritve deleža r. V primerjavi s črnim ogljikom od prometa je lesni dim tudi bolj homogeno porazdeljen. Koncentracije BC so poleg od intenzivnosti virov zelo odvisne od vpliva meteorologije. V ja- snih dneh, ko se čez dan debelina planetarne mejne plasti ozračja poveča, lahko pričakujemo zmanjšanje koncentracij BC zaradi učinka redčenja. Zaradi istega razloga se koncentracije v vetrovnih dneh zmanjšajo. Med temperaturnimi inverzijami, značilnimi za kotline, ki niso dobro prevetrene (npr. Ljubljanska kotlina), pa se planetarna mejna plast stabilizira, mešanje zračnih mas se zmanjša, posledično se koncentracije črnega ogljika ob aktivnosti virov po- višajo [25]. Februar 2020 je bil v Sloveniji izredno topel, povprečna mesečna temperatura v državnem merilu je bila druga najvišja. K visoki povprečni temperaturi so prispevali atlantska zračna masa, razmeroma vetrovno vreme in pomanjkanje snežne odeje po nižinah [26]. Pov- prečne dnevne ravni delcev PM 10 , PM 2,5 in BC so bile februarja 2020 zaradi ugodnih vremen- skih razmer bistveno nižje od povprečnih za ta čas. Zaradi nadpovprečno visokih temperatur v februarju izraziti temperaturni obrati niso bili pogosti, če pa je do njih že prišlo, se je ob sončnem vremenu ozračje čez dan premešalo in razredčilo. Šibki inverziji, ki je delno stabi- lizirala mejno plast zračne mase v Ljubljanski kotlini (merilni mesti Prule in Škofljica) med 7. in 10. februarjem 2020, pa je pripisati občuten dvig koncentracij BC (Slika 10 (a)). T empe- raturna inverzija v omenjenem času se ujema z opažanji vremena, ki so jih učenci vpisovali v laboratorijski dnevnik. Z etalometrom AE33 z enominutno časovno resolucijo lahko izmerimo tudi dnevna nihanja koncentracij črnega ogljika. Jutranji in popoldanski dvig koncentracij pripišemo povečanim aktivnostim virov (jutranja in popoldanska prometna konica, popoldansko in večerno kurje- nje lesa za ogrevanje) pa tudi meteorološkim razmeram. V jasnih dneh se podnevi debelina mejne plasti ozračja poveča, kar povzroči učinkovitejše mešanje zraka ter posledično zmanj- šanje koncentracij. Ponoči se mejna plast stabilizira, kar skupaj z zmanjšano aktivnostjo pro- meta zniža koncentracije BC od prometa, medtem ko se vir črnega ogljika od kurjenja lesa poveča, stabilne razmere pa še okrepijo vpliv na njegovo koncentracijo [25]. Primerjava meritev v okolici OŠ Prule z meritvami koncentracij BC z etalometrom v okviru projekta Smart-City v T rnovem pokaže, da ob pravilnem vzorčenju in vsakodnevnem menja- vanju filtrov preprosta metoda zbiranja vzorca ter analiziranja transmisije, uporabljena pri tem šolskem projektu, poda smiselne rezultate, ki se skladajo z meteorološkimi razmerami (Slika 11). V drugem delu merilne kampanje učenci filtra niso zamenjali dovolj pogosto, dvigi koncentracij tako zaradi dolgega povprečenja ne morejo biti vidni. Slika 11: Časovni potek koncentracije skupnega čr- nega ogljika in črnega ogljika, katerega vir je kurjenje lesa, izmerjene z etalometrom AE33 na lokaciji Trnovo, ter primerjava s poenostavljeno meritvijo z vzorčeval- nikom v okviru kampanje OŠ Prule. Primerjava meritev v okolici OŠ Prule z meritvami koncentracij BC z etalometrom v okviru projekta Smart-City v Trnovem pokaže, da ob pravilnem vzorčenju in vsakodnevnem menjavanju filtrov preprosta metoda zbiranja vzorca ter analiziranja transmisije, uporabljena pri tem šolskem projektu, poda smiselne rezultate, ki se skladajo z meteorološkimi razmerami. Fizika v šoli 25 Iz teorije za prakso Sklepni del projektnega učenja Projektno učenje v povezavi z delavnicami o zraku, onesnaženem s trdnimi delci, se je skleni- lo v obliki dogodka pri pouku naravoslovja in tehnike. Učenci, ki so sodelovali na delavnicah in pri izvedbi raziskave, so svoje znanje in ugotovitve prenesli v pouk. Po krajši predstavitvi poteka projektnega dela je sledilo individualno delo vseh učencev v razredu s spletno aplika- cijo Nearpod. Naloge so se navezovale tako na znanja, ki so jih med šolskim letom pri pouku obravnavali vsi učenci, kot tudi na znanja, ki so bila neposredno povezana s projektnim uče- njem. Učenci so ugotovitve raziskave uporabljali pri reševanju (novih) nalog v povezavi z ope- rativni cilji učnega načrta (Področje/tema: Snovi; snovi v naravi, zrak) in jih tako povezovali s problemi iz resničnega sveta. Z reševanjem različnih nalog (prepoznavanje parov različnih virov onesnaževal zraka, kviz z naravoslovnimi pojmi, branje grafičnih prikazov, sklepanje na podlagi fotografij dobljenih vzorcev in grafičnega prikaza podatkov, zapisovanje manjkajočih delov besedila, zapisi lastnih predlogov za zmanjševanje onesnaženosti ozračja (Slika 12)) so preverjali svoje znanje in spoznali rezultate raziskave ter jih deloma tudi interpretirali. Slika 12: Delo učencev v sklepni fazi projektnega učenja (sklepanje na podlagi obravnave rezultatov in oblikovanje lastnih predlogov). Zaključek Vzpostavljanje spodbudnih učnih okolij, v katerih upoštevamo in spoštujemo individualne potrebe posameznega učenca, spodbujamo razvoj močnih področij ter kakovostnega znanja in kompetenc za uspešno življenje, je pomemben element današnje šole [27]. V prispevku smo predstavili, kako lahko sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki s specifičnega področja ter vertikalno povezovanje učiteljev v osnovni šoli učencem nudita dodatno oporo pri usvajanju znanja iz učnega načrta ter jim hkrati dajeta priložnost, da neposredno spoznajo učenje, ki temelji na raziskovanju. Učenci so ob različnih didaktičnih dejavnostih uporabljali in razvijali različne veščine (komunikacija, sodelovanje, ustvarjalnost, globoko mišljenje), ki jih spodbujajo na raziskovanju temelječi pristopi [11]. Preprosto zastavljena kampanja za merjenje onesnaženja zraka s črnim ogljikom v okolici osnovnih šol se je izkazala za primerno tako z vidika zahtevnosti predstavljenih vsebin, smi- selnosti izmerjenih rezultatov kot tudi z vidika motivacije učencev za reševanje problemov iz resničnega sveta. Delavnice so vsebinsko zasnovane na način, ki omogoča poljubno prilagajanje zahtevnosti razvojni stopnji učencev, saj v osnovi izhajajo iz vsebin učnega načrta. T emu sledita tudi kom- Preprosto zastavljena kampanja za merjenje onesnaženja zraka s črnim ogljikom v okolici osnovnih šol se je izkazala za primerno tako z vidika zahtevnosti predstavljenih vsebin, smiselnosti izmerjenih rezultatov kot tudi z vidika motivacije učencev za reševanje problemov iz resničnega sveta. 26 pleksnost merilne kampanje in zahtevnost analize dobljenih rezultatov, ki nadgrajujeta vsebi- no delavnic. T a način omogoča tudi nadaljnje aktivnosti v povezavi s projektnim učenjem, ki jih je mogoče projicirati na različnih stopnjah izobraževanja. Na primer: – samostojna izdelava vzorčevalnega sistema in enostavnega merilnika sivine; – poglobljena analiza rezultatov in predlogi ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka v okolici šol (sprememba prometne infrastrukture v okolici šol, spodbujanje trajnostne mobilnosti itd.); – eksperimenti za določanje odvisnosti onesnaženosti zraka s trdnimi delci od učinkovitosti izgorevanja (vrsta goriva, pogoji gorenja). V prihodnosti bi bilo zagotovo smiselno opisani primer vključiti v obvezni del pouka (npr. dan dejavnosti) tako na razredni kot tudi na predmetni stopnji. K projektnemu sodelovanju bi lahko povabili tudi druge vzgojno-izobraževalne ustanove (osnovne in srednje šole, fakultete) ter strokovnjake z različnih področij in tako spodbudili institucionalno ter interdisciplinarno povezovanje znotraj izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji. Merilne naprave in vse- binski del s spletno aplikacijo za preverjanje znanja so ob predhodnem dogovoru z avtorji prispevka na voljo za uporabo v prihodnjih projektih. Zahvala Zahvala za pripravljenost na sodelovanje v projektu treh šol gre vodstvom OŠ Brinje Grosu- plje (ga. Natalija Kotar), OŠ Škofljica (g. Roman Brunšek) in OŠ Prule (ga. Katja Kmetec), ki so se odzvali vabilu, ter učiteljema Lauri Belak in Andreju Kosednarju, ki sta poleg avtorjev sodelovala pri izvedbi delavnic in merilni kampanji. Viri [1] T. C. Bond idr., »Bounding the role of black carbon in the climate system: A scientific assessment,« J. Ge- ophys. Res.-Atmos., zvezek 118, št. 11, str. 5380–5552, jun. 2013, doi: 10.1002/jgrd.50171. [2] M. O. Andreae in A. Gelencser, »Black carbon or brown carbon? The nature of light-absorbing carbonaceo- us aerosols,« Atmos. Chem. Phys., zvezek 6, str. 3131–3148, jul. 2006, doi: 10.5194/acp-6-3131-2006. [3] W .-K. T ao, J.-P . Chen, Z. Li, C. W ang in C. Zhang, »Impact of Aerosols on Convective Clouds and Precipi- tation,« Rev. Geophys., zvezek 50, str. RG2001, apr. 2012, doi: 10.1029/2011RG000369. [4] K. R. Daellenbach idr., »Sources of particulate-matter air pollution and its oxidative potential in Europe,« Nature, zvezek 587, št. 7834, str. 414-+, nov. 2020, doi: 10.1038/s41586-020-2902-8. [5] N. A. Janssen idr., »Health Effects of Black Carbon,« WHO, str. 96, 2012. [6] J. Lelieveld idr., »Cardiovascular disease burden from ambient air pollution in Europe reassessed using no- vel hazard ratio functions,« Eur. Heart J., zvezek 40, št. 20, str. 1590–1596, May 2019, doi: 10.1093/eurheartj/ ehz135. [7] »The European Green Deal: Communication from the Commission to the European Parlament, the Eu- ropean Council, the Council, the Euroepan Economic and Social Committee and the Committee of the Regions.« European Commission, 2019. [Splet]. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ TXT/?uri=COM%3A2019%3A640%3AFIN [8] M. Rigler idr., »The new instrument using a TC–BC (total carbon–black carbon) method for the online me- asurement of carbonaceous aerosols,« Atmospheric Measurement T echniques, zvezek 13, št. 8, str. 4333–4351, avg. 2020, doi: 10.5194/amt-13-4333-2020. [9] N. A. H. Janssen idr., »Black Carbon as an Additional Indicator of the Adverse Health Effects of Airborne Particles Compared with PM 10 and PM 2,5 ,« Environmental Health Perspectives, zvezek 119, št. 12, str. 1691– 1699, 2011. [10] M. Skvarč, A. Bačnik, S. Kumer Slavič, S. Kregar, J. Žorž in N. Kušar, »Spodbujanje razvoja veščin znan- stvenega raziskovanja s formativnim spremljanjem; ‘Mednarodni projekt Assessment of T ransversal Skills –ATS2020.’« Zavod RS za šolstvo, 2018. [Splet]. Dostopno na: https://www.zrss.si/pdf/V escineZnanstvene- gaRaziskovanja.pdf. Fizika v šoli 27 Iz teorije za prakso [11] B. Barron and L. Darling-Hamond, »Obeti in izzivi za pristope k učenju, temelječe na raziskovanju.« Za- vod RS za šolstvo, 2018. [Splet]. Dostopno na: https://www.zrss.si/pdf/V escineZnanstvenegaRaziskovanja. pdf. [12] B. Marentič - Požarnik, Psihologija učenja in pouka: Od poučevanja k učenju. Ljubljana: DZS, Založništvo in trgovina, d. d., 2018. [13] »Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika.« Zavod RS za šolstvo, 2011. [Splet]. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_nara- voslovje_in_tehnika.pdf. [14] L. W . Anderson, D. R. Krathwohl, str. W . Airasian, K. A. Cruikshank, R. E. Mayer, in str. E. Pintrich, Ta - ksonomija za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja: revidirana Bloomova taksnomija izobraževalnih ciljev. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2016. [15] A. Virkkula idr., »A Simple Procedure for Correcting Loading Effects of Aethalometer Data,« Journal of the Air & Waste Management Association, zvezek 57, št. 10, str. 1214–1222, okt. 2007, doi: 10.3155/1047- 3289.57.10.1214. [16] L. Drinovec idr., »The ‘dual-spot’ Aethalometer: an improved measurement of aerosol black carbon with real-time loading compensation,« Atmos. Meas. T ech., zvezek 8, št. 5, str. 1965–1979, 2015, doi: 10.5194/amt- 8-1965-2015. [17] P . M. Davy , »Estimating particulate black carbon concentrations using two offline light absorption methods applied to four types of filter media,« Atmospheric Environment, str. 10, 2017. [18] M. Greilinger, L. Drinovec, G. Močnik in A. Kasper-Giebl, »Evaluation of measurements of light transmis- sion for the determination of black carbon on filters from different station types,« Atmospheric Environment, zvezek 198, str. 1–11, feb. 2019, doi: 10.1016/j.atmosenv.2018.10.017. [19] M. Schnaiter, »Absorption amplification of black carbon internally mixed with secondary organic aerosol,« J. Geophys. Res., zvezek 110, št. D19, str. D19204, 2005, doi: 10.1029/2005JD006046. [20] J. Sandradewi idr., »Using Aerosol Light Absorption Measurements for the Quantitative Determination of Wood Burning and T raffic Emission Contributions to Particulate Matter,« Environ. Sci. T echnol., zvezek 42, št. 9, str. 3316–3323, May 2008, doi: 10.1021/es702253m. [21] P . Zotter et al., »Evaluation of the absorption Ångström exponents for traffic and wood burning in the Ae- thalometer-based source apportionment using radiocarbon measurements of ambient aerosol,« Atmospheric Chemistry and Physics, zvezek 17, št. 6, str. 4229–4249, mar. 2017, doi: 10.5194/acp-17-4229-2017. [22] O. Favez idr., »Inter-comparison of source apportionment models for the estimation of wood burning aero- sols during wintertime in an Alpine city (Grenoble, France),« Atmospheric Chemistry and Physics, zvezek 10, št. 12, str. 5295–5314, jun. 2010, doi: 10.5194/acp-10-5295-2010. [23] A. D. A. Hansen, H. Rosen in T. Novakov, »Real-time measurement of the absorption coefficient of aerosol particles,« Applied Optics, zvezek 21, str. 3060, 1982. [24] A. D. A. Hansen, The Aethalometer, 1. izdaja. Berkeley , California, USA: Magee Scientific Company , 2005. [25] M. Ogrin, K. Vintar Mally , A. Planinšek, A. Gregorič, L. Drinovec in G. Močnik, Nitrogen Dioxide and Black Carbon Concentrations in Ljubljana, 1. izdaja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2016. [26] T. Cegnar, I. Slatinšek, T. Jesenko, M. Kobold in J. T uršič, »Naše okolje – mesečni bilten Agencije RS za okolje,« Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, Slovenija, feb. 2020. [27] J. Grah idr., Vključujoča šola: priročnik za učitelje in druge strokovne delavce, zvezek 1. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2017.