Poštnina pavsaiirana.
St 22.	¥ Ljubljani, dne 27. maja 1920.
Leto II.
Giasllo wlamoMn« kmmllMm strank« m Slovenijo'1.
izhajat vsak četrt«k.
Naročnina:
celointuo.........K —
polletno.........»18' —
PosazBczn* M*Yi!k« . . . . » 1- —
inaer&ti:
1 rcin iueer&inega stolpiča stane sa:
raslo oglas«........K 1 • —
uradne razglase....... 1 • &0
reklame , . . ......»S- —
Uredništvo ta upravništvo lista j« t Ljubljani zrn Miklošičevi cesti st 16.
Liu.iijL^u.iiULa.M^^__g
Občni zbor Kmetijske dražbe.
Dne 20. maja se je vršil občni zbor Kmetijske družbe za leto 1919. kot nadaljevanje dne 30. decembra 1.1. neuspelega in zaključenega občnega zbora.
Naši pristaši so takoj po otvoritvi protestirali da se ta občni zbor pravzaprav ni pravilno sklical, kajti lanski občni zbor je predsednik prošt Kalan zaključil, zato se sedanjega ne more smatrati za nadaljevanje.
Gospod prošt tega protesta ni hotel slišati.
Naš tovariš Majcen je protestiral proti temu. da se dovoljuje udeležba občnega zbora neupra-vičencem, t. j. nedelegatom. Tudi to se ni hotelo slišati.
Izjavo tovariša Medena glede nepravilnega sklicanja tega občnega zbora je prošt Kalan enostavno pretrgal.
Tovariš Ažman' je dokazal, da sta prišla na ta občni zbor kot delegata župnik in še nek možak z Ribnega (bila sta tudi dne 30. decembra 1.1. navzoča), katerih podružnični občni zbor ni v to pooblastil, ampak sta se sama določila za delegata. Pred vrati pa sta čakala prava, od občnega zbora podružnice določena delegata, s predpisanimi poverili v rokah. Vstop je bil do-voljen župniku in njegovemu možu, upravičenima in izvoljenima delegatoma pa se je vstop v dvorano prepovedal. Seveda sta oba samozvanca pri vseh točkah glasovala in tudi volila. Prošt Kalan se je na vso moč potegoval za oba neupravičena. navzoča klerikalna samozvanca in se na proteste ni hotel ozirati.
Predfvolitvijo je občni zbor naknadno odobril zvišanje udnine na 16 kron, sklepanje glede še nadaljnjega zvišanja udnine za leto 1920. se je pa na zahtevo naše stranke odložilo na prihodnji občni zbor, ki bo v jeseni in katerega se bodo udeležili tudi bratje Štajerci, Koroišci in Prekmurci.
Nato so se vršile volitve z glasovnicami. Med volitvijo smo prijavili nešteto slučajev, ko so klerikalni delegati neupravičeno volili, a predsednik Kalan je ostal gluh za vse. Voli vsak delegat poimensko, nadomeščati ga ne sme nihče in vendar so naši spoznali, da je prišel namesto umrlega klerikalnega delegata Josipa Pavlija od Sv. Križa volit njegov brat Franc Pavli. Dasi je to dejanje kaznivo, je vendar predsednik Kalan kljub našim protestom dovolil, da Pavli voli in da se njegov glas šteje med veljavne. Na naše protefte se absolutno ni hotel ozirati. Volitev je izpadla tako, da je dobil klerikalni predsedniški kandidat (Jan) 130 glasov (z vsemi neveljavnimi glasovi vred; lansko leto 150 glasov, torej sedaj 30 glasov manj), naš kandidat Gustav Pire pa 66 glasov.
Pripomniti moramo, da. se je vršil ta občni zbor v navzočnosti starih delegatov, ki so- bili izvoljeni od podružnic že spomladi leta 1919. Zastopani sta bili 102 podružnici s 190 delegati.
Klerikalni podpredsedniški kandidat (prošt Kalan) je dobil 18f glasov, naš (Franc Demšar)
pa 64. Klerikalni odborniki (pet po številu) so dobili 131, naši pa 65 glasov..
Izpremenjena' pravila, tičoča se razširitve družbinega delokroga na vso Slovenijo, so se odobrila.
Ker na zadnjem občnem zboru ni bil prijavljen1 predlog, po katerem bi se smeli voliti po-drulžnični delegati za jesenski občnti zbor na podstavi števila udov po stanju z dne 30. junija 1.1. (po pravilih se ima to zgoditi po stanju i; dne 31. marca), zato smo bili mi proti temu. Za tak sklep je potrebna dvetretjinska večina. Pri glasovanju so dobili klerikalci 76 glasov, mi pa 50. Kljub temu tedaj, da klerikalci niso imeli dvetretjinske večine, je novi predsednik Jan označil glasovanje, izvršeno z navadno1 večino, za sprejeto, kar je proti družbenim pravilom.
Naši delegati so potem ožigosali nepravilno postopanje funkcijonarjev med tem občnim zborom in ugotovili, da to postopanje ni pošteno). Ko so še drugi naši pristaši prosili za besedo, da protestirajo proti nasilju, jim jo novi predsednik kratkomalo1 ni dal, pač pa hitro občni zbor zaključil. To postopanje je prostaško- in odkrito povemo-, da v Janu nismo našli tistega, moža, kot smo si ga predstavljali. Naše simpatije, ki smo jih gojili zanj, četudi je pri ..Kmetski zvezi", so se znatno ohladile, ko smo videli, kako pristransko in kako nasilno nastopa, česar od pravega kmeta nismo pričakovali. Je imel pač tak ukaz!
Klerikalna moč je znatno padla tudi pri Kmetijski družbi.
Klerikalci in draginja.
Ko so v deželi in parlamentu prevzeli politiko- in gospodarstvo v svoje roke klerikalci, je takoj začela naraščati draginja.
Vse potrebščine, ki jih kmet nujno rabi, so dosegle gorostasne cene. Vse je postalo pet- do desetkrat dražje.
Ko so se začela klerikalni vladi majati tla pod njenimi skrivljenimi nogami, je tudi draginja začela pojenjavati. Tudi oblačilno blago postaja znatno cenejše.
Klerikalci kot največji kapitalisti in ljudski zajedalci pač niso sposobni, da bi ljudstvu kaj pomagali, ker oni so zato tu; da ljudstvo: izsesavajo.
Klerikalne zadruge so po dragi ceni preskrbeli s pšenico in z drugimi stvarmi, da jih prihranijo za agitacijo ob volitvah in jih ljudstvu, ki so ga za to hoteli sestradati, pač po groznih cenah vržejo v lačna usta. Seveda so si sami izkopali svoj grob. Nabavili so agitacijske pšenice in moke na stotine vagonov in vse porinili za dober profit zadrugam. Sedaj so cene pšenice padle že na 2 K 50 v,-zadruge pa imajo pšenico po 10 do 12 K kilogram.
Kmetje, ki ste člani klerikalnih zadrug in kbnsumov, ki ste na vse kimali, kar so vam gospodje ukazovali, zavedajte se, kako drago
boste plačevali klerikalno polomijo! Izpreglejte vendar, da se vaši laži-odrešitelji samo zato vrtijo okoli vas, da vas morejo izsesavati! Ali se vam nočejo odpreti oči?
Marsikateri kmet, ki je še tako neumen, da gre klerikalni gospodi na lim, bo menda vendar sedaj izpregledal.
Bežite od svojih klerikalnih krvosesov, dokler je še čas, dokler vas ne spravijo na berašk* palico! Ali ne vidite, da niso nič boljši kot najhujši židje? Bojte se jih bolj kot volkov! Mislite vendar samostojno, s svojo glavo!
Kmetijska stranka na Danskem.
Koncem meseca marca letošnjega leta je bila Danska v težki notranji krizi. Vse je mislilo, da je kralj doigral svojo vlogo ter da se vzpostavi republika.
Ljudstvo je zahtevalo novo nevtralno ministrstvo, ki naj bi izvedlo volitve po novem načinu.
Izid volitev, ki so bile v mesecu aprilu, je presenetil svet, ker se je pričakovalo, da bodo radikalci in socialni demokratje sijajno zmagali. A zgodilo se je drugače.
Kmetijska stranka, ki je dobila 76 poslancev, je sedaj najmočnejša stranka v kraljestvu. S kmeti združena obrtniška stranka je dobila štiri poslance (prej je imela enega). Stranke, ki so podpirale kralja, so narasle za 13 mandatov, t. j. obrtniška za tri, kmetijska, pa za 10 mandatov.
Strašen poraz so doživeli radikalci, ki so imeli prej 33 poslancev, a sedaj je padlo njih število na 17. Socialni demokratje so pridobili tri mandate, tako da imajo sedaj 42 poslancev.
Kmetje in obrtniki imajo skupaj 80 poslancev, radikalno-sočialistična skupina pa 59 poslancev.
Vlada je torej v rekah kmetijske stranke.
Strankine vesti.
Združitev obrtnikov s kmeti.
(
Na podstavi predidočih temeljitih razgovorov in zadevne odobritve našega izvrševalnega odbora se je dne 20. maja izvršila spojitev ^.Samostojne gospodarske obrtniške stranke" s ^Samostojno kmetijsko stranko".
Naš program že itak poudarja najtesnejše prijateljsko razmerje z obrtniškim stanom. Prav tako določbo vsebuje z ozirom na kmetski stan tudi program obrtniške stranke.
Polnomočniki obrtniške stranke so popolnoma pristali na naš program in so na našo zahtevo še posebej poudarili sedmo, t. j. versko, točko našega programa.
Za bodoče tedaj odpade program obrtniške stranke, odpade tudi ime „Samostojna gospodarska obrtniška stranka" in ostane odslej ime »Samostojna kmetijska stranka" kot skupni naslov, kajti od dneva spojitve se smatrajo sploh
Ustanavljajte povsod podružnice Slovenske kmetijske dražbe!
vsi interesi obeh stanov kot skupne zadeve SKS.! bodo že poskrbele, da bo kmet lepo tih po načelu: Obrtnikom je priznano v naši stranki dogo- „plačaj in molči !", ki je geslo KZ.
varjeno zastopstvo, v »Kmetijskem listu" pa dobe za priobčevanje stvari, ki se tičejo zlasti obrtnikov, poseben prostor pod zaglavjem »Obrtnik". Vsled združitve in spojitve z nami imajo
gradu se temu vlaku priključi posebni vlak iz Celja). — Pridite v narodnih nošah! Kmetje,
vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne pod-kovske šole v Ljubljani dq dne 15. junija proš-obrt n i k i seveda tudi pravfco^da postanejo člani j njo ter ji priložiti: 1.) rojstni in krstni list, Ekonoma" in se ga lahko poslužujejo tudi pri j 2.) domovinski list, 3.) zadnje šolsko izpričevalo,
skupnih nabavah.
S to spojitvijo se je zgodilo, kar je čisto naravno. Dva najsorodnejša in najboljša delovna stanova v deželi sta se tudi politično združila v enotno politično stranko, v kateri bosta skupno nastopala za uresničenje svojih stanovskih zahtev.
Slovenskim! obrtnikom čestitamo, ker so se pridružili naši stranki in tako okrepili Svojo in našo politično moč, ki odslej predstavlja skupno moč.
Saj pa tudi med kmetom in obrtnikom itak ni razlike. Vsak obrtnik na deželi je tudi kmet in skoraj vsak kmet vsaj deloma obrtnik. Sicer pa spadajo v našo stranko vsi prebivalci z dežele.
Vsi obrtniki v našo stranke!
Združeni gremo krepko v boj za Staro
Pravdo!	Načelništvo SKS.
(Obvezni polletni tečaj na državni podkovski 'delavci, na svidenje dne 6. junija! Na šestega ju-šoii v Ljubljani) se prične dne 1. julija. Za nija dan — Celovec naj vidi, — Da naš je in
4.) učno izpričevalo, 5.) ttbožni list in C.) nravstveno izpričevalo. Pouk na podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje tudi ogledovanje klavne živine in mesa.
(Mesarji v Ljubljani in okolici) so si ustanovili na binkoštni ponedeljek »Nakupovalno in razpečevalno zadrugo'za klavno živino"
bo Korotan! — Zato pa le v Zrelec vsak Jugoslovan !
(Toplice Laško) so prodane neki zagrebški družbi, v kateri je baje večina Zidov, za pol milijona kron. Sedaj prezidavajo vsa poslopja, kar bo veljalo okrog tri milijone kron.
(Jarenina.) Občine Jarenina, Pesniški dvor, Vukovski'dol, Polička vas-in Kaniža so imenovale gg.! generala Maistra in okrajnega glavarja drja. Lajnšiča svojima častnima članoma z ozi-rom na nevenljive zasluge, ki sta si jih imenovana stekla za obmejne Slovence ob usodepolnih Izgodovinskih dneh.
(Iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah) nam
(Odškodnine porotnikom.) Porotniki, ki so poročajo, da so orožniki zaplenili trgovki Z. pri
oddaljeni ojd porotnega sodišča nad 7-/2 km, dobe povrnjeno enkratno vožnjo po železnici (3. razred), aH pa 2 K 50 v od kilometra, ako ni železnice. Nadalje dobe za hrano in stanovanje po 40 K na dan.
(Za upravna svetnika južne železnice) sta imenovana tovarnar Dragdtin Hribar in dvorni svetnik pl. Šuklje. To sta prva Slovenca v upravnem svetu, kar obstoji južna železnica.
Sv. Benediktu 400 kg masti, ki jo je hotela po verižniških cenah iztihotapiti v Nemško Avstrijo. Ista trgovka je tudi sladkor in petrolej, namenjen domačemu prebivalstvu, prodajala tihotapcem. Trgovka se je po notarju Stupici pritožila na okrajno glavarstvo. Sedaj se zadeva mečka toliko časa, da bo mast pokvarjena, revni sloji pa jedo nezabeljeno. O tem notarju se tudi poročajo čudne reči. Nekdaj je bil liberalec, potem
Obrtniki so imeli svojo obrtniška stranko.! (Odkritje dr. Krekovega nagrobnega sporne! nemškutar, med vojsko strasten ovaduh, danes
. ' ________. . . . . •« \	i	i . o« ■ ... . i n j_____-1 a o !o c+ohnr	liii.lcl.-p stranica m men api-
Dne 20. maja pa so se združili z nami iiv odslej jnika) se vrši slovesno dne 30. t. m. ob 11. dopol-
obstoja za oba stanova samo »Samostojna kmetijska stranka".
Obrtnikom čestitamo, da so se nam pridružili in s tem ojačili svojo in našo politično moč. Naše stališče napram obrtnikom je kakor že od vsega začetka : tesno prijateljstvo.
Obrtnike sprejemajte odslej povsod svobodno tudi -kot člane v krajevne odbore in provzročite, da bodo z vnemo delali za našo skupno stvar.
dne na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu (Umrl je) v Celovcu maršal Svetozar Boroe-vič, nekdanji zapovednik na soški fronti.
(1000 jugoslovanskih ujetnikov) se kmalu vrne iz Sibirije. Prepeljejo jih angleške ladje iz Vladi vostoka.
(Velike množine usnja zaplenjene.) Urad zoper verižnike je zaplenil tovarnarju Karlu Po-laku v Tržiču štiri vagone skritega usnja. Za-
Tisti obrtniki, ki še nimajo našega lista, naj j plenjeno usnje cenijo na šest milijonov kron.
ga naroce
Tajništvo SKS.
Sedaj nam je jasno zakaj ni nikjer usnja. Kdor j ue plača zanj divje pretiranih verižniških cen, i sploh do njega ne pride.
Pnlrf«lin«lrp -rrociH	| (Nahujskani in zapeljani kmetje iz Vinice,)
rOKI clJlUM^e	ki so lansko, spomlad uprizorili republikansko,
(Odstop pokrajinske vlade?) Minister Da- ! protidržavno pobuno, so bili pretečeni teden pred
vidovič je baje pozval deželno vlado za Slovenijo, j ljubljanskim sodiščem. Štirje so bili obsojeni, naj Odstopi. Nova vlada se sestavi v tistem raz-j eden celo na tri leta strogega zapora. Glavni merju, kakor je sestavljeno ministrstvo. Mesto; provzročitelj se je skril. Vsi obtoženi so bili člani podpredsednika se opusti.	i »Kmetske zveze".
(Pri »Domoljubu" so začeli štediti s papir- j (Iz radovljiškega okraja) se nanf kmetje prijem,) ker so v zadnji številki prinesli samo pet j tožujejo, da še danes niso dobili nikake odškod-notic proti našemu listu in naši stranki. Novega j nine, ker jim je lani meseca avgusta toča uničila ali zanimivega ni v teh noticah ničesar, razun j prav vse pridelke. Občinske komisije so škodo novice, da samostojni kmetje ponekod prestopajo ] takoj precenile ter je bilo obljubljeno, da se davki
h komunistom »vsled zabavljanja v našem listu na duhovnike". Nismo vedeli, da so komunisti tako goreči verniki in zaščitniki duhovnov. Sicer pa naš list še ni z besedico omenil nobenega duhovnika, ki ni napadal naše stranke. Potemtakem
odpišejo ter dobijo prizadeti vsaj po zmerni ceni žito in druga živila. Letos meseca sušca se je razglasilo, naj se prijavijo prizadeti posestniki pri županstvih, da dobijo semensko žito, toda še danes čakajo zaman. Obupani posestniki pro-
se le branimo proti napadom,-ker še črvič se sijo in rotijo poverjenika za kmetijstvo, naj iz-zvija, ako ga hočemo pohoditi.	j posluje pomoč. Vsaj nekaj semenske ajde jim
(Razkol v demokratski stranki) je postal j naj priskrbi. Najhuje prizadete občine so bile: očividen, ker začne takozvano levo krilo v tej i Ovsiše, Ljubno, Mošnje P red trg, Begunje, stranki kmalu izdajati svoje glasilo, dnevnik! Lesce, Breznica, Gorje in Koroška Bela. Tutro".	j (Prusko vojaštvo na Gorenjskem) je napra-
(Koritarstvo.) Gospodje, ki danes predstav- j vilo pred poltretjim letom ogromno škodo krae-ljajo našo vlado, se krčevito drže svojih stolčkov, tovalcem na polju, travnikih, poslopjih, posebno Vsaj uživajo mastne plače, ne delajo pa itak nič. j pa na sadnem drevju. Škodo je dognala vojaška
Glavno njih delo je, da spravijo čim več mogoče; komisija pod vodstvom majorja Guzela ter se
svoje žlahte in svojih prijateljev na mastne sede- j je obljubilo, da dobe vsi škodo povrnjeno. Doze, ali kakor se pravi, h koritom. Sedanji predsed- j sedaj pa sta dobili škodo povrnjeno le občim nik deželne vlade dr. Brejc je že enkrat skušal i Mošnje in Ljubno. -- Kje leži denar za ostale spraviti svojega prijatelja, znanega goriškega j občine ?
klerikalnega agitatorja dr. Breclja, po! poklicu i (Avtomobilske vožnje po Dolenjskem in Ko-otroškega zdravnika, v državno službo, a spod- roškem) se kmalu zopet uvedejo. V ta namen
letelo mu je. Ni pa odnehal in sedaj se mu je posrečilo. Dr. Brecelj je postal načelnik invalidskega odseka pri poverjeništvu za socialno skrbstvo in se mu je, dasi doslej sploh ni bil v državni službi, prisodila plača petega činovnega razreda (dvornega svetnika) in to — krkor pri klerikalcih drugače sploh misliti ni — brez vsakega razpisa. Mi ne vemo, ali je res potrebno, da opravlja to službo otroški zdravnik, vendar mis-
se snuje na predlog Jadranske banke delniška družba z osnovno glavnico 2 milijonov kron. Avtomobili bodo prevažali tudi pošto in tovore.
(Velika manifestacija pred vratmi Celovca.) V nedeljo dne 6. junija 1920. priredi krajevni od-
pa je steber »Slov. ljudske stranke" in njen agitator. Bivši sodni oficial v St. Lenartu nemškutar Uregg je bil izgnan v Avstrijo zaradi hujskanja proti naši državi in osumljen vohunstva. Njegovo posestvo je prišlo pod nadzorstvo. Sedaj pa se »katoliški" odvetnik dr. Veble silno peha, da ga reši nadzorstva. Uregg pa se neovirano sprehaja po trgu. A klerikalna stranka si še upa očitati Samostojni, da zbira okrog sebe bivše nem-čurje.
(Od Sv. Antona v Slovenskih goricah) smo
dobili daljši dopis o rogoviljenju kaplana Kotnika. Nam se zdi oseba preneznatna, da bi se ž njo obširno bavili. Ako je prišel iz samostana pri Sv. Trojici ponoči pijani domov ter pred cerkvijo kričal na korajžo ter klatil razne svinjarije, naj bi ga bil nočni čuvaj poškropil z mrzlo vodo. Sicer pa je stvar g. župnika, da prepove kaplanu delati javno pohujšanje. Ako grozi kaplan škofu, da bo raje kolar proč vrgel, kakor se pustil prestaviti, menda ž njim tudi katoliška cerkev ne izgubi preveč. — Dopisnike prosimo, naj se ne pečajo preveč s posameznimi osebami, ker imaio gotovo dovolj bolj hvaležnega in poučnega gradiva za našo stanovsko osamosvojitev. Sicer pa nas veseli, ker nam dopisnik poroča, da se ideja naše SKS. čimdalje bolj širi med ljudstvom in da se ljudstvo zanima za naš list.
Politični katekizem.
Kdo načeluje deželni avtonomni upravi?
Deželni avtonomni upravi (prej v Avstriji) načeluje deželni maršal ali deželni glavar, ki ga imenuje navadno vladar na. predlog osrednje vlade. (Beseda avtonomija je grškega izvora. „Autos" pomeni »sam", »nornos" pa »zakon", kar je tolmačiti nekako kot „sebizakonodaja" ali. bolje „samouprava".)
Ali moreta biti v deželi dve upravi?
Da! Prej v Avstriji smo imeli n. pr. državno upravo (vlado) z deželnim predsednikom, odnosno cesarskim namestnikom za vsako deželo. Posebej pa smo imeli še deželno upravo. Deželni zbor, odnosno odbor, je predstavljal nekakšno deželna (avtonomno) vlado.
Ali je dobro, da sta v deželi dve upravi?
Glede tega vprašanja so ravno v naši Jugoslaviji mnenja različna. Nekateri so proti dvojni upravi, drugi zopet za dvojno upravo. Ce pa po-
bor Narodnega sveta v Žrelcu veliko manifesta- gledamo stvar z gospodarskega in s kulturnega cijsko slavnost s pomladansko veselico. To mora stališča z oziram na današnje stanje, moramo biti manifestacija vsega jugoslovanskega naroda 1 reči, da je dvojna uprava -— umestna, in to prav sedaj prad ljudskim glasovanjem in j
limo, da bodo vedeli to: najbolje ubogi invalidi, tik pred Celovcem. Sodelovali bodo: pevski zbor |	v. 33	....	..
Gotovo pa "je, da bi službo opravljal prav lahko j mariborske f »Glasbene Matice", vojaška godba,; V nasi Jugoslaviji je ljudstvo v razniht po-kak uradnik devetega činovnega razreda in hi I razna telovadna, pevska in kulturna društva iz krajinah na različni stopnji izobrazbe in omike s tem bilo državi prihranjenih najmanj 60.000 K j vse Slovenije. Vozili bodo posebni vlaki in sicer, ker ima različno na leto. A kaj to mar kmet plača, sama da rikalne »Kmetske zvi
Poročajte aredništv^nažega Usta o vsem, kar je važnega in zanimivega!
Podpirajte „Jugoslovansko matico"!
3
pravosodstvo. Istotako so dela za gospodarski napredek v raznih pokrajinah različna. Različno so urejene tudi davčne zadeve i. dr. (Mi Slovenci n. pr. smatramo tudi na deželi električno luč za potrebno, docim se jo v nekaterih pokrajinah smatra za razkošnost.)
Zaradi vsega tega je načeloma umestna in opravičena deželna samouprava (avtonomija) poleg državne uprave, kajti naprednejše pokrajine bi v svojem razvoju in napredovanju občutno trpele, ako> ne bi imele pokrajinske aii deželne samouprave, ker bi v tem primeru morale korakati skupno z zaostalejšimi pokrajinami, odnosno morale bi toliko časa čakati, da bi se povzpele zaostalejše pbkrajine na njih stopinjo.
Delna samouprava pospešuje tudi tekmovanje posameznih pokrajin v njih stremljenju za vsestranskim napredkom, kar je dobro in koristno za celokupno državo.
Kako je sestavljena državna pokrajinska uprava?
Državna pokrajinska uprava (deželna vlada) je sestavljena na podoben način kakor osrednja državna vlada. Predseduje ji sedaj v Sloveniji deželni predsednik (na Hrvatskem ban itd.). Njen delokrog obseza več poverjeništev, ki jim načelujejo poverjeniki.
Politične vesti.
(Regent in nova vlada.) Pri zaprisegi novih ministrov je govoril regent Aleksander odkrito in dobrohotno kot skrben oče države. Izrekel je upanje, da bo novo ministrstvo delovalo* v popolni slogi ter imelo pred očmi le koristi naroda. Vlada naj čim preje izdela novo ustavo ter pripravi volitve, da bo že enkrat konec sedanjemu začasnemu stanju. Pri tem delu bo našla vlada pri regentu vedno popolno podporo. Vimenu ministrov je odgovoril predsednik Dr. Vesnič, da bo nova vlada napela vse sile, da izpolni zahteve prestola in naroda.
(Kakšne naloge čakajo novo vlado?) Glavna naloga so volitve, ker le nove volitve v parlament rešijo državo sedanjih zmed. Druga naloga je skrb za splošno varnost v državi. Tretja nujna in važna točka pa je agrarna reforma. Ako se ta ne izvede kmalu in pravično, se je bati posebno v Bosni nemirov.
(Narodno predstavništvo) se je odgodilo dne 19. do dne 26. t. m.
(Za zborovalno svobodo) je posredoval v ministrskem svetu novi minister dr. Kukovec. Ministrski svet je sklenil, da se razveljavi od pokrajinskih vlad izdana prepoved zborovanj.
(Socialni demokrat je So doigrali.) Pri sestavljanju koncentracijskega ministrstva se niso ozirali na socialiste, ker so vse glavne stranke prepričane, da so socialisti brez moči, ki imajo le generale brez vojske. Najbolj so socialisti zaigrali s svojimi komunističnimi nasilstvi. Tudi pri preosnovi naše pokrajinske vlade ne bodo prišli socialni demokratje v poštev.
(Nevolja proti papežu na Primorskem.) Ni dovolj, da je odstavil papež v Trstu slovenskega škofa drja. A. Karlina ter poslal na njegovo mesto zagrizenega Italijana, poslal je sedaj tudi na Reko višjega duhovnika, ki je z D'Annun-ziem enakih nazorov. Baje ima ta odposlanec nalogo, da odcepi Reko od senjske škofije ter ustanovi na Reki laško škofijsko stolico. Hrvatje in Slovenci groze vsled tega s prestopom v pravoslavje.
(Nemci plenijo naše blago.) Državni urad za finance na Dunaju je zaplenil več vagonov petroleja in bencina, namenjenega iz Poljske v Slovenijo.
(Avstrijski denar brez vrednosti.) V dunajskem parlamentu je izpovedal nedavno neki poslanec, da v Švici ni mogel dobiti za 500 kron niti skodelice črne kave, ker tam avstrijskega denarja sploh več ne sprejemajo. Na to naj bi pomislili tisti Korošci, ki poslušajo sladke vabe, mereče na to, da bi glasovali za pripadnost k Avstriji.
(Naši stavbni delavci na Francoskem.) V
rani spomladi' je "francoska vlada naprosila našo vlado, naj pošlje na Francosko 2000 stavbenih delavcev. Takrat je naše ministrstvo za socialno politiko prošnjo odbilo. Sedaj pa, ko vidi vlada, da se pri nas skoraj nič ne zida, je dovolila odhod 2000 delavcev na Francosko.
(Novo ministrstvo na Češkem) je sestavljeno j sežne pravice. Štel bo 44 članov, od teh jih ime-; tako, da imajo socialni demokratje sedem mini-1 nuje 15 trgovinski minister na svojo pest, .strov (med njimi tudi ministrskega predsednika j 15 pa izmed oseb, ki jih predlagajo razne gospo-Tusarja), kmetijska stranka štiri ministre (Šveh- j darske korporacije (zveze kmetijskih in konsum-la notranje zadeve, Malypetr poljedelstvo, dok-inih zadrug), a 14 članov tvorijo'razni ministrski tor Šrobar (Slovak) zdravstvo, Stanek pošto).! uradniki. Ali naj mar ta vsiljeni »Gospodarski (Zaslepljeni Poljaki.) Poljaki so dosegli svo- svet" nadomestuje tudi zahtevano „Kmetijsko jo svobodno državo, toda podobni so staremu " skopuhu, ki še vedno grabi premoženje ter se ne boji niti mejnikov prestavljati. S svojo: po^-hlepno vojsko napram Rusiji so zaigrali zadnje simpatije ostalih Slovanov. Ta vojska pa jih lahko spravi tudi na rob gospodarskega propada. Prav malo sveta imajo letos obdelanega, to pa poglavitno zaradi tega, ker nimajo konj, ki jih je skoraj vse pobrala vlada za armado. Par konj velja že do 80.000 kron. Šele glad in pomanjkanje bosta morda Poljake streznila.
(Ameriški Jugoslovani Wilsonu.) V imenu 800.000 v Ameriki živečih Jugoslovanov je posebna deputacija izročila predsedniku Wilsonu obširno spomenico v Jadranskem vprašanju.
(Barantije za Albanijo.) Vrhovni svet je izročil protektorat nad Albanijo Italiji, čeravno so Albanci proti takemu varištvu. Vse vojaštvo, orožništvo in uradništvo je italijansko.
(Novo italijansko ministrstvo) je zopet sestavil Nitti, ki mu je tudi predsednik, zunanji minister je Scialoja, minister za nove (odrešene) pokrajine pa Lapegna.
Kakor je razvidno iz ..Strankinih vesti", smo se 20. maja obrtniki, združeni v SGOS., združili s kmeti, kot nam najsorodnejšim stanom, v skupno stanovskopolitično »Samostojno kmetijsko stranko", v kateri bomo skupno nastopali za skupne stanovske koristi.
Vsem obrtnikom, ki niste že doslej bili pristaši obrtniške ali pa pristaši kmetijske stranke, kličemo: »Vstopite takoj v našo sedaj skupno .Samostojno kmetijsko stranko'!"
Naročite vsi »Kmetijski list!"
Agitirajte povsod in krepko pomagajte pri organizaciji s čim večjim razširjanjem »Samostojne kmetijske stranke".
Ako potrebujete navodil, se obrnite na tajništvo SKS. v Ljubljani.
V boj za Staro Pravdo!
Ekonom,"
Občni zbor „Ek0R0ma" s® še ni mogel sklicati vsled tega, ker še niso zaključeni računi dosedanjega prometa. Takoj, ko se bo to vredilo, skSieemo občni zbor ter predložimo biianco.
Pripravljalni odbor.
Gospodarstvo in gospodinjstvo.
(Bankovci se še lahko zamenjajo) dne 30. in
31. maja ter dne 1., 2. in 3. junija, ako so pravilno kolkovani. Zamenjavo izvrše izključno finančna deželna blagajna v Ljubljani in vsi davčni uradi.
(Kmetijska šola na Grmu) priredi meseca junija dva dvodnevna kmetijska tečaja, in sicer vinogradniškega dne 7. in 8. junija ter čebelarskega dne 11. in 12. junija. Pouk, ki se prične vsakokrat ob devetih, bo pri obeh tečajih združen s praktičnim razkazovanjem. Kdor se želi udeležiti tečajev, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, in sicer za vinogradniški tečaj do dne 1. junija ter za čebelarski tečaj do dne 8. junija. Revnejšim udeležencem tečajev da rav. nateljstvo v omejenem številu prenočišča na razpolago.
(Bikov za pleme) ima večje število VnOvče-valnica za živino in mast v Ljubljani. Kmetovalci jih lahko dobe po primernih cenah.
(Gospodarski svet brez kmetov.) Protič-Ko-roščeva vlada je pred svojim odstopom ustanovila takozvani »Gospodarski svet" (Privredni sa-vet), ne da bi bila vprašala za svet tozadevne korporacije. Gospodarski svet bo imel daleko-
Zibornico?"
(Dražji sladkor.) Češki pridelovalci sladkorne pese so zvišali ceno letošnji žetvi od 15 na 30 K za metrski stot. Seveda se bo vsled tega tudi sladkor znatno podražil. Lani je Čehoslo-vaška izvozila sladkorja 2 milijona 828 tisoč 990 metrskih stotov, letos bo imela, čez 3 milijone metrskih stotov za izvoz.
(Modro galico) je začela izdelovati državna cinkarna v Celju. Vsak dan je izdela do pol vagona. Baker za galico prihaja iz Srbije. Kilogram galice velja 30 K.
(Zakaj ni cementa?) V Trbovljah in Zidanem mostu imamo tovarni za prvovrstni cement. Tovarna v Zidanem mostu lahko izdela mesečno 180 vagonov cementa, a naročila so še dosti višja, toda ker ne dobiva potrebnega premoga, zato počiva tovarna že drugi mesec. Na dan potrebuje tovarna 15 ton premoga.
(Carina na izvoz vina.) Kakor čitamo v »Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo", je osrednja vlada v Beogradu z naredbo z dne 16. aprila t. 1. vpeljala izvozno carino na vino, ki je bilo doslej carine prosto. Carina je zelo visoka, to je štiri krone za liter. Ker imamcV v Jugoslaviji veliko nadprodukcijo vina, je umevno, da bo ta carina na cene vina pri nas, zlasti na Štajerskem, odkoder se znatne množine vina izvažajo v Nemško Avstrijo, zelo neugodno vplivala. Cene vina, ki so začele že padati, bodo padle gotovo še bolj, medtem ko se cena galice in vseh vinogradnikovih potrebščin čim dalje bolj dviga. Ugotavljamo, da je bila iz Slovenije udeležena v vladi, ki je izdala to naredbo, edinole ,,Slovenska ljudska stranka", ki je celo zasedla mesto kmetijskega ministra. Tako torej ščiti pokrovitelj ca naših »Kmetskih zvez" kmetske koristi. To si je trebai dobro zapomniti, ko bodo zopet gospodje klerikalci na shodih imeli polna usta besed, kako znajo varovati koristi našega kmeta. Tudi na sveže sadje in vse kmetijske proizvode sploh se je vpeljala znatna carina. Tako zna ščititi koristi kmeta stranka, ki hoče biti priviligirana zastopnica kmetskega ljudstva. Kmetje, ne dajte se več mamiti z lepimi besedami, kajti dejanja govore, da se gospoda laže in dela le v vašo škodo!
(Cena krompirja) je padla ponekod že na 1 Iv 50 v.
(Cene pitanim svinjam so močno padle) v
Slavoniji. Pričakovati je, da bo tudi mast cenejša.
(Naglo padanje cen koruzi in pšenici.) V
Banatu velja en kilogram pšenice 6 K, v Mitro-vici pa celo samo 2 K 40 v. Med verižniki je zavladal velik strah, ker imajo še velike zaloge, ki so jih nakupili po dosti višjih cenah. Zatrjuje se, da imajo v Banatu tudi kmetje še dosti večje 'zaloge koruze in pšenice, kakor je potrebujejo do žetve.
(Letošnja žetev) obeta biti po celi Jugoslaviji tako obilna, kakor redko katera dosedaj. Posebno krasno kaže ozimina, le škoda, da se je ■zaradi neugodne jeseni premalo nasejalo. Zato pa so kmetovalci na jugu posejali posebno mnogo koruze, ki se vsled toplega in dovolj vlažnega vremena lepo razvija. Seveda lahko koruzi še škoduje suša ali neugodna jesen. Vsled prepovedanega izvoza in dobro obetajoče žetve je začela cena žitu, ki ga imajo večinoma le še špe-kulantje, naglo padati. Celo v Ljubljani se že dobi Jb«la moka na debelo po 8 K. Toda bati se je preobrata, ko bo začela delovati Ninčičeva zadruga. Ponekod v Slavoniji, Banatu i. dr. že agenti te zadruge nakupujejo žito po današnjih nizkih cenah, da zopet nakupičijo žitnice za poznejši izvoz v inozemstvo. Udarjena pa bosta zopet kmet, ki proda po nizki ceni, kakor tudi porabnik, ki bo moral plačevati visoke cene. Ali ~e temu državnemu verižništvu res ne da od-pomoči ?
(Kako obeta letina v Bosni in Hercegovini?)
Zimske setve kažejo dobro, le v nekaterih okrajih so bolj redke. Spomladne setve pa so splošno prav dobre. Koruza, fižol, krompir in sladkorna repa kažejo tudi splošno dobro. Sadno drevje je
Vpladuite delafce „Ekosioma"!
4
Kmetijski list" stane celoletno 25, pcluletno pa 13 kron.
povsod močno cvetelo ter v ugodnem času od-cvetelo. Posebno polne so slive. Orehi so nekod trpeli vsled mraza. Travniki in pašniki kažejo dobro. Živina je večinoma zdrava, in le malokje so nalezljive bolezni.
(Letina v Bački.) Razni verižniki, ki imajo še špekulativnih zalog žita in moke, strašijo, da je v Bački in Banatu letos le malo sveta obseja-nega. Uradno se izkazuje, da je samo v Bački zasejano 368.307 oralov s pšenico, 18.041 oralov z ržjo, 54.618 oralov z ječmenom, 481.771 oralov z ovsom in ravnotoliko s koruzo ter 16.269 oralov posejanih s krompirjem, torej skupno obdelanih oralov 1 milijon 420 tisoč, 777. Nasprotno pa je ostalo neobdelanih le 52.321 oralov. Ker se pričakuje pridelka na oral v metrskih centih 6% pšcnice, 7% rži, 5 ječmena, 7 ovsa, 15 koruze in
30 krompirja, si lahko vsakdo izračuni množino pridelkov, ki jih je pričakovati.
(Rjavi hrošči) so se pojavili v Prekmurju v ogromnih množinah. Pri nas jih letos ni opaziti, čeravno je prestopno leto. Zato smo prihranili poljudno-poučni spis o rjavem hrošču in njega zatiranju, ki nam ga je poslal naš prekmurski sotrudnik, za pozneje.
(Kako določimo težo živi in zaklani živini?) Za vsakega živinorejca je velike važnosti, da zna približno preceniti težo živine. To ni potrebno samo pri prodaji, temuč tudi pri prirejanju živine. Vedeti je treba, kako živina napreduje in po tem se mora znati uravnati nadaljnje krmljenje. Kjer ni pripravnih tehtnic, tam si pomagamo najbolje z dr. Frohweinovo mero, s katero se dobi tudi navodilo s sliko živali. Mera je tri metre
dolga. Pri merjenju mora stati živina ravno. Meri se prsni obseg in dolgost. Ako je število obsega enako številu dolgosti, je zraven centimetrsko število, ki obenem znači število kilogramov. Ako števili nista enaki, pove navodilo,, kako se teža popravi. — Dobi se potrebna teža za gorska in dolinska plemena. Najbrže ima še kaj meril v zalogi „Slovenska kmetijska družba^ ki jih je prodajala pred vojno po 7 K 80 v slabše in po 11 K 40 v boljše. Danes so seveda dosti dražje. Za določevanje, koliko bo tehtala zaklana žival, je merodajno sledeče: teleta imajo mrtve teže približno: tolsta 65, srednjetolsta 60, mesnata 55, sufia 50 in zelo suha 45 odstotkov; voli zelo tolsti 60, srednjetolsti 55, suhi 50 in zelo suhi 45 odstotkov; krave: zelo tolste 60, tolste 55, mesnate 50, suhe 45 in zelo suhe 40 odstotkov.
Vajenca za kolarski obrt
sprejme Josip Peterca v Kosezah št. 10, p. Zgornja Šiška.
Vpoštevajte oglase (inserate) y »Kmetijskem listu"!
Kuhano maslo
s rti množini kupiva Moj.
V. Bizjak in drug u Rogošhi Slatini.
Primešaj krmi Mastin!
Enkrat na teden primešaj krmi pest redilnega praška Mastln. Ob pomanjkanju krmo, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa ga primešaj dvakrat. Dietetični prašek Mastln je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat preizkusijo, in ga ponovno rabijo, o zavojev praška Mastln zadostuje za šest mesecev za enega prašiča ali vola. — Ako se MaBtin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 6 zavojev Mastina stane K 30 ■ 50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje (naftamaziio) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. En lonček po pošti K 12-60.
Lekarna Tipnkoci v Ljubljani (Kranjsko) zraven rotovža.
Proda so zaradi bolezni takoj po zelo ngodnl coni
vzorno posestvo
v
na Štajerskem^
obstoječo iz 2 oralov vinograda, 6 oralov sadonosnika, do 3 oralov njiv, ostalo je gozd, potem ckoll 30 hI vina letnikov 1917. do 1519. In celotna kletna oprava. V ne po dogovoru.
Več pove upravništvo „Kmetijokegi listi',".
Dniftfaniiio & Slovenski kme-I rl&ilifJCSjlsJ tijski družbi v Ljubljani ! Udnisa zaaša 16 K. ,,Ksitio valca" dobivajo udja brezplačno.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti
obrestuje hranilne vloge in	jS	A /	brez odbitka rentnega davka,
vloge na tekoči račun s čistimi	J^i	W/	Ustanovljen septembra 1919.
Prometa v prvib treh KtcBecih	I	/1*	Neposredno pod državnim
nad 10,000.000 kron.	■	/	nadzorstvom.
elektrotehnika — tehnika
baterije, žarnice, namizne, stropne, stenske in karbidne svetfijke vseh velikosti po najnižjih dnevnih cenah:
Ljubljanska kreditna banka v LJubljani,
Stritarjeva ulica
St. 2.
F
Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajeva, Celovcu, Gorici, Celju, HariUoru Sit aoro»§]ah; ekspozitura Ptuiu.
Delniška glavnica z rezervnimi zakladi okrog 50,000.099 kron. — arzojavni naslov: Sanka, Ljubljana.
Sprejema vsoge na knjižice in tekoii raiun Telefon Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, proti ugodnemu oferestovanju.	št. 261.	valut in dovoljuje vsakovrstne kredite.
r&zpčevaMca gospodarski!! in pzdarskih pridelkom in potrebščin, rl. d,,
vabi na podpis deklic. Za enkrat se jih izda 20.000 komadov po K 200'—, torej za 2 milijona. Vsakdo jamči le z delnico In nič več. Vsak delničar ima en glas, Sredi junija se vrši ustanovni občni zbor, na katerem bodo delničarji kot sogospodarjf družbe izvolili vodstvo vsega podjetja. Naj ne bo zavedne slovenske hiše, v kateri bi ne bilo delnice podjetja našega kmeta, delniške družbe „EKONOMA". Pojasnila in položnice za vplačilo daje
pripravljalni odbor ,,EKONOMA"
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3. "
TO«■ B sladkorni bolezni, boleznim jeter in ledvic, oteklini želodca in čreves,
kroničnemu katarju želodca in čreves, žolčnemu kamnu, hemoroidom is bolezni mehurja, pntiki in debelosti
je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda ,,HogaŠka Slatina''.
Rogaška Slatina
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hidroterapija, elektro-terapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenjo, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, colnčne kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (4<2 mož, med njimi absolvirani konservatoristi). — Za vsakovrstne zabave je poskrbljeno tako, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.)
jsp- Sezlja od 1. maja do 15. oktobra.	Ravnateljstvo.