Razne stvari. Iz domačlh krajer Volitve v okrajni zastop Maribor. Te volitve se bodo vršile kakor sledi: 1. Veleposestvo voli dne 3. februarja t. 1. ob 10. uri dopol. v uradnem prostoru okraj. zastopa v Mariboru. Ta skupina ima vcliti 9 zastopnikov. — 2. Najvišji obdačenci obrtnije in kupčije volijo dne 4. febr. — 3. Mesta in trgi volijo dne 5. lobr. — 4 Kmečke občine volijo dne 9. februarja t. 1. ob 10. uri dopoludne v uradnem prostoruokr. sastopa t Mariboru. Iz pošte. PoStar Emil Schwiscbay (Žvižaj) v Pristavi je dobil poStarsko službo v Rogački Slatini. — Službi poStn. upravitelja sta razpisani pri Sv. Antonu v Sloven. gor. in pri Sv. Jakobu v Sl gor. Mariborske novice. Občinski svet je dovolil »Siidmarki« 100 K podpore. Reveži naj raje mestne dolgove plačujejo kakor pa da podpirajo to pntestantovsko ponemčevalno druStvo. — Minoli teden je zaprl policaj 36 letno Marijo Polanec iz Trnovc, ker je ukradla v gostilni »pri črnem orlu« konjsko koco. — Na mariborski sadjarski in vinarski šoli se vrSita od 7. do 19. marca t. I. dva teSaja: Prvi vinarski in sadjarski tečaj in drugi viničarski tečaj. Natančni pogoji v dotičuem razglasu med inserati. Gosp. Franc Goričan, pot. učitelj, je premeSčen v M a r i b o r, kamor se mu naj zanaprej dopisi poSiljaio. Služba nradnega slnge je razpisana pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru. ProSnje je vložiti na predsednistvo okrož. scdnije v Mariboru do 20. febr. 1904. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Minoli petek, dne 15. t. m. zvečer je pri nas razsajala burja, pri kateri se je močno bliskalo in gromelo. Pač čudno, v tem času blisk in grom! V Eapljl pri Arvežn je zadnja jednorazredna šola s slovenskim učnim jezikom ob nemško - slovenski meji na Štajerskem. Sedaj je ondi razpisana učiteljska služba. Nemški »Schulverein« pozivlje nemSko učitesljtvo, naj prosi za to mesto, in obljubuje podporo. Šola je v drugem plačilnem razredu. Slovenci, storite korake, da bo zmagala pravica, ne pa nemska pohlepnost. Še vedno nemškntarstvo ?! V Vukovskem dolu pri Jarenini, tako piSe zadnja sobotna Stevilka »Marburgerce*, so zmagali sami Netnci pri občinskih volitvah. Mi bi samo radž vedeli, kdo so tisti Nemci? Torej na dan z imeni, da spoznamo Germane z Vukovskega dola! Slovenci so se pripravljali sicer vestno na volitev, a ko so videli, da bodo različni narodni neznačajneži z nemSkutarji vred vendar ostali v večini, se volitve niso udeležili! Mladina v Vukovskem dolu, skrbi, da v tvojih vrstah ne bo odpadnika in da bo vsaj bodočnost občine slovenska! Ivanci pri Ptujtt. Tatinskega lovca viničarja Jurija Arnuš so odvedli orožniki, ker je streljal na lovskega paznika Petra Braček, ki ga je zalotil pri lovu. K sreči ga ni zadel. Iz slovenjgraske okoliee. Dne 14. jan. je bil obsojen pri okr. sodiSču v Št. Pavlu ca Korcškem znani posilinemec Jan. Werdnigg p. d. Podržan iz Spod. Dravograda na 50 K globe ter povrnitev sodnijskih stroškov, ker je v svoji gostobesednosti po krivem očital načelnistvu posojilnice v Spod. Dravogradu, da skrbi le za se, ne pa za blagor kmetov. To je isti mož, ki je nekdaj predlagal, naj Posojilnica dovoli podporo nemškemu Sulverajnu, ki pri volitvah tako rad ruje zoper vse, kar ne trobi v nemčurski rog, ki {e tudi pri tej obravnavi zabteval, naj se vrši v blaženi nemSčini. In tega junaka volili so letos celo narodnjaki v odbor za cenilno komisijo osebnega dohodninskega davka. Iz Ljutomera se nam piše: Okrajni Solski sret je izrekel učitelju Vollerju pohvalno priznanje za izborno predavanje pri učiteliski konferenci. Bržkone je predaval o novi metodi, kako se morajo vzgajati slovenski ojroci v neračurje. St. Jurij ob Taboru. Naši šentjurski liberalci, ti zvesti pristasi Švegelj-Tavčarjeve zveze, ti pa znajo, tii Kako so jih zadnjič dali v ljubljanskem narodno - nemčurskem »Narodu« vse, ki se iim nočejo klanjati! Le čujmo: »dobro rejeni župnik«, »mladi smrkavi kaplan«, »ta dva maziljenca<, to so izrazi za naša dubovnika. Kaplana s >svojo potuhnjeno hinavšSino« imenujeio celo >socialnega hudiča in smrad iz pekla«, ki »meče noč in dan strupene pSice«, a tudi župnik baje »bruha valove svojega sovraStva«. Šentjurska dekleta nazivajo liberalčki za »umobolne device«. Vsi prizadeti se pač za taka neolikana zmerjanja ne bodo zmenili, ampak se veselili, da jih pristaSi protinarodnega in protiverskega lista ne branijo! A nekaj nas vznemirja! Ali smo mi na Štajerskem se kedaj zavezali, da bomo z ljudmi, ki naSe prista3e tako grdo blatijo in napadajo, kakor se niti Snopsarji med seboj ne napadajo, hodili roko v roki, v prelepi slogi ? Ali mi ven, ali s takimi zdražbarji proč! Razvite nam vendar enkrat že v Manboru katoliško - narodno zastavo, da bomo vedeli, kje se naj zbiramo. V t a k i slogi trpi le katoliškonarodna stvar! Pri okraj. glavarstvu v Mariboru (davrčnem oddelku) so vsi napisi samo v nemSkem jeziku, ne le nad vhodnimi vrati, ampak tudi na posameznih pisarniških vratih. Gospod finančni svetnik Tauzber, ali mislite, da živite tukaj med samiroi Prusi? Ali Vam ni znano, da je vec kot 90 % prebivalstva okolice kakor tudi velik del mesta Maribora slovenski ? Upamo, da ne mislite s tem slovenskih strank, ki sploh nemški ne razumejo, izzivati, saj ste sami rodom Slovenec. Mislimo, da bcdo te vrste zadoSčale in da bomo kmaiu naSli slovenske napise, sicer se obrnemo na drugo stran! Na Pragarskem se je ponesrečil železniski uslužbenec Jakob Gobec. PriSel je pod kolo, ki mu je odrezalo levo roko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Ptnjske novice. Tukajšnji sodniji so izročili 181etnega fanta Iga. Simoniča iz Dornove. Obdolžen je tatvine. lz Bodislavec pri Mali Nedelji. Dne 17. m. m. je tukaj nenadoma umrl femetovalec Tomaž Matjašič, p. d. Herman, 89 let star. Rojen je bil tu 17. decembra 1815 kot sin precej premožne obitelji. Bil je previden in delaven gospodar na nekdanjem plemenitaSkem posestvu, zraven tega več let župan, obč. svetovalec, cerkveni ključar, izvrsten lovec in pa čez vse vrl domoljub. Vedno je bil dobre volje, bodisi pri delu ali v družbi in se rad z marsikomur prijetno poSalil. Bil je velik prijatelj Sole in podpornik dijakov, roditeljev in ubogih. V vsakem oziru \e bil vzgled pravega katoličana in od začetka naročnik »Slov. Gospodarja«, katerega so mu pozneje, ko so ga zapustile oči, morali čitati vselej roditelji. S pokojnim Matj. Gregoričem sta bila že zdavnej začela širiti slovensko zavednost, ki bi jo naj drugi posnemali, ko Se nekateri niso sanjali o njej. Pokopan je bil v velikem spremstvu v grob prezgodaj umrlega svojega sina dijaka Vincencija, kjer se je pri izkopavanju jame našel skoraj še nepoSkcdovan leseni križec z razpelom, katerega je oče pred 41. leti stisnil v roke umirajočemu sinu. Ta čudapolni križec dali so sedaj očetu na hladna prsa, ki bi naj ta dva in nas vse enkrat zbudil k večnemu veselju. Svoje otroke je dobro oskrbel. Naj mu bode zemljica lahka in naj mu sveti večna luč! V Vitanjn je bilo 1.1903. rojenih 101, mnrlih 51, poročenih 3 pari. — Dne 7. Jan. ie tukaj umrl Franc SlemenSek p. d. Hočnikar. — Dne 10. t. m. je v stari šoli po ranem opravilu izvrstno predaval o kmetijstvu g. Franc Goričan, potovalni učitelj iz Maribora. Veliko kmetov ga je pazljivo posluSalo in pri njem sadnega drevja naročilo. Hvala mu srčna! Pri Sv. Jederti je ubilo drevo hlapca Petra,,Repiča iz Št. Petra. Crešnjice pri Vojniku. Odkar vživamo zopet mir v obdni ia Soli. nam je mogoče misliti na potrebne reči. Hoste se praznijo, vinogradi so od toče in mraza za dalje časa hudo prizadeti, svinj je lani veliko pocrkalo. Ljudje zdihujejo in tarnajo. Nekaj upanja na boljSe čase bi imeli, ko bi podjetniki preiskali naSo zemljo. Premog so mali podjetniki že pred mnogimi leti kopali. Te rude }e pri nas najbrže prav veliko. Skrbimo za cesto iz Rot, da bo rajsi kdo priSel preiskavat zemljo. Tudi za pot v Konjice se bo treba potruditi. Celjski porotniki za prvo porotno zasedanje, ki se prične dne 8. iebruarja 1.1.: Glavni porotniki: Janez Jesovnik, veleposest. v Arji vasi; Luka Pogac, posestnik v Pameču; Martin UrSko, mizarski mojster v Celju; Ant. Kajtna, posestnik v Žerovnici; Janez Brezinš, gostilničar v Rogatcu; Franc Lampreht, posestnik pri Sv. Martinu blizu Sp. Dravograda; baron Konst. Fiedler, grajSCak v Kapli vasi; Franc Vogrinec, posest. v Bukovju; Ivan Kapus, brivec v Celju; Anton Turnšek ml., trgovec v Rečici; Janez Vošnjak, tovarnar v ŠoStanju; Ivan Grobušek, hižni posestnik v Brežicah; Henrik Dobnik, lesotržec v Laškem bregu; Rajmund Gabron, posest. v Št. Petru pod Sv. gorami; Franc Antloger, župan v Gotovljah; Jožef Ravlen, klobučar v Šoštanju; Franc Petrin, lesotržee v Sp. Pobrežu; Anton Vizjak, trgovec v Libojah; Rudoif Lang, mestni blagajničar v Celju; Jožef Vouk, trgovec v Bernici; Ferdinand Kunej, župan v Št. Petru pod Sv. gorami; Valentin FiSer, posestnik pri Sv. Martinu blizu Spod. Dravograda; Anton Brezovnik, trgovec v Vojniku; Martin Kostomaj, posestnik v Bukovžlaku; dr. Jož. Barle, notar v Kozjem; Aleks. Jastrobnik, posestaik v Sp. Doliču; Franc Lasman, gostilničar v Celju; dr. Janez Lichtenegger, zdravnik v ŠoStanju; dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju; Andrej Frece, trgovec v Gornji SuSici; Matej Rebernak, posestnik v Prevratu; Franc Laog, nadgozdar v Celju; Karol Steinaher, posest. v MarkoSieah; Ignac Rup, trgovee v Gorniemgradu; Eduard Weis, krojaški moister v Celju; Herman Halm, posestnik v Golčah. Namestniki porotnikov: Franc Kartin, trgovec v Št. Juriju ob juž. žel.; Avgust Kolarič, kovaSki moister; Avg. LakiS, trgovec, Franc Vošnjak, pek, Franc Peharc, lekarniški asistent, Jožef Srimc, trgovec, Moric Rauh, steklar, Jožei Rebenšek, mesar, Jožef Kostomaj, gostilničar; vsi v Celju Celjske novice. V Zavodni pri Celju so zaprli brzojavnega pazaika Jožefa Walzer, ker je na sumu, da je umoril svojo ženo. — V Ostrožnem pri Gelju sta se skoro zaduSili dve ženski s premogovim plinom. Ko sta sedeli zrečer v sobi, sta zaprli zapah pri dimniku, da bi bilo v sobi toplejSe. Jedna }e 3e imela toliko moči, da je odprla duri ter poklicala Ijudi, ki so reSili drugo ženo in otroka, ki je spal v isti sobi. Laško pri Celju. Dne 15. t. mes. je umrl posestnik in hotelir Franc Henke v 80. letu. — Minoli teden so nasli blizu LaSkega truplo žene telegrafičnega paznika Walzer. Iz Brežic se nam piSe: Dae i6. t. m. popoldne je bil v tukajSoiem mestu posestnik Anton Gerjar iz Planine ob<5. Sromlie. Okoli 7. ure zvečer se je odpeljal na svojetn vozu proti domu. Njegov sin Franc ga je čakal v gostilni Omerzl v Dežni seli. Ko je sliSal sin ropotati voz, šel je pred gostilno in klical očeta. Ker se pa ni nihče oglasil in so konji mirno naprej peljali, letel je za vozom ter ga ustavil. Na vozu je na$el oceta visečega z glavo navzdol. Gela leva stran glave je bila razmesarjena, čepinja pa je imela veliko luknjo. Kakor je preiskava dognala, je mož zaspal ter padel z voza. Pri padcu }e objel oje, na katerem je obvisel in knnj ga je s kopitom ubil. Škoda vrlega moža! Za Makedonce! Krivosčija v Mislinji na Štajerskem izraža ubogim bratom Makedoncem svoje sočutje ter jim pošilja 10 K. Živeli posnemovalci! Iz Rajhenburga se nam poroča, da je prodala trbovljska premogarna premogokop v Rajhenburgu grofd Oppersdorf za 1,600.000 kron. Iz Vestfalna na Nemškem se nam poroča: Minoli mesec sta zaklala Jožef Černigoj in Jakob Šarlak nekega Aatona Ferlin. Sporekli so se zaradi neke ženske. Fanta sta doma iz Podsrede. Škoda za mladeniča, ki sta se zgubila v tujini. Slovenske razglednice. Jugoslovansko dijažko umetniSko druStvo »Vesna« na Dunaju se je prav lepo upeljalo v slovansko javnost. Izdalo je ravnokar umetniško izdelane razglednice, kojim so slike vzete iz domačega slovenskega življenja. Razglednic je Sest vrst in sicer: 1. Slovenec in Hrvat; 2. slika k narodni pesmi: Regiment po cesti gre .... 3. slika h »Krstu pri Savici«: .C8 pa nam smrt naklonijo bogovi.... 4. slovenska deklica s svileno pečo; 5. slovenska deklica z deviškim vencem; 6. slovenska dokliea z belim predpasnikom. Cena oglednicam je 60 komadov 4 20 K, 600 komadov 36 kronNaročila naj se posiljajo na naslov: »Vesna«, dijaSko umetnisko druStvo, Dunaj III. Reinweg St. 1. Priloga današnji številki je cenik Bartbelnovega klajnega apna, ki stane od postaje Dunaj ali Maribor 50 kg 12 K. V Mariboru se dobi klajno apno pri spediterju Mally, ki je oddaja proti takojšnemu plačilu najmani 50 kg. Naročila za manjše množine je nasloviti na tvrdko na Dunaj. Cerkrene strarl Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Peter pod Sv. Gorami 22 K, Olimje 8 K 95 v, Kapela pri Radgoni 45 K 42 v, Brezno 10 K, Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji 12 K 12 v, Sv. Alojzij v Mariboru 13 K 34 v, Rogatec 15 K 32 v, Podgorje 21 K, Sv. Peter in Pavel v Ptuju 47 K 28 v, Misij. Sv. Jožefa pri Mariboru 10 K, Nova cerkev 14 K, S?. Urban pri Ptuju 42 K 60 v, Koprivnica 22 K, Svičina 8 K, Veržej 12 K, Makole 40 K, Žalec 45 K. Umrl je v Gradcu v bolnici usmilienih bratov dne 19. jan. ob 4. uri popoldan novomašnik č. g. Ivan Š k e r b e c. Rojen je bil dne 23. avg. 1. 1878 v Podsredi, v maSnika posvečen dne 25. julija 1903. Toda ni mu bilo dano, stopiti k mizi Gospodovi, kajti večni Bog je ukrenil drugače. Pri pripravah za pritnicijo se je ponesrečil in si zlomil nogo. Vsled prisada k rani je umrl v naiboljših letih. R. i. p.! DruštTena poročlla. Gledališko predstavo v Mariborn priredi v nedeljo, riae 24. t. m. »Slovanska čitalnica«. Uprizori se štiridejanski narodni igrokaz s petjem »Divji lovec«. Krasna igra bo gotovo privedla mnogo cbčinstva v Maribor. Začetek ob 8. uri zvecer. Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Ferk, zdravnik 10 K, zbirka cenj. dam v Mariboru 41 K, Hrastelj, župnik 10 K, gospa RoSker, posestnica 4 K, Neimenovan kot kruh sv. Antona 4 K, Posojilnica v Makolah 100 K, LendovSek, župnik 10 K, Bauman Iv. iz Brezol 1 K 60 v, Primec, gostilničar 1 K, GabrijaD, kmet 2 K, PiSek, posest. 2 K, i Cede, župnik 3 K, Matek, kanonik 20 K, dr. M. 20 K, Wut Simon, c. kr. nadkontrolor 3 K, Rožman, kaplan 3 K, Vob, kanonik 10 K, StegenSek, profesor 5 K, Gomilšek, kaplan 5 K, Vogrin, kaplan 4 K, Magdič Zofija iz Ormoža 4 K, Vit Janžekovič, kaplan 3 K, Pučnik, dvcrni kaplan 5 K, dr. Štnirmaul 10 K, Misijonska hiža pri ^v. Jožefu 5 K, posestnica od Sv. Petra pri Mariboru eden in pol litra svinjskega masla. Srčna hvala! Studenci pri Mariboru. Minulo je baS leto dnij, odkar ni bilo ne duha ne sluha iz Studenc. Marsikateri cenjeni čitateij je morda že obsodil mlado drustvo, ki se je pred Ietom tako navdušeno ustanovilo, da že spi večao spanjo. A temu ni tako. Kdor pozna tukajšne razmere, mora pritrditi, da druStvo vrlo napreduje, čeprav ga naSa mestoa inteligenca noče poznati, veliko manj Se podpirati. To pa, kar more storiti za enake namene ubogi delavec in tlafieni kmet, je tukaj hvalevredno. Sioveaski nasi delavoi in trpini kmeti se čimdaljebol} zbirajo ia družijo v drustrenem prostoru, ker dobro vedo, da je v slogi moč in da se nimajo zanašati na lepe obljube inteligence, temveč so prisiljeni si pomagati sami. — V smislu reka: »Kdor veliko vpije, malo stori«, je molčalo druStvo celo leto meneč, da ni dobro medveda iz spanja buditi —, temveč je veliko bolje, se poprej močno utaboriti in ga v spanju uničiti. Toraj zlata »sloga« naj bi ojunačila vse naSe vrle brate in sestre in jih priklepila z jekleno verigo k velevažnemu druStvu. Različno izmisljeno in lažnjivo obrekovanje naSih renegatov in sovražnikov proti druStvu bodi nam kažipot, kam ravno imamo hiteti, da pripomoremo k sijajni zraagi nad krutim sovražaikom, kajti, ko bi ta ne videl v tem druStvu preteče nevaroosti, gotovo bi molčal kot zid. Le glej jih, kako že prestraSeni odkimavajo in stoje plahi kot stebri, ko nas vidijo v tolikem Stevilu korakati skupno k predstaram v Narodni dotn! Zblazneli bi pa gotovo, ko bi še vedeli naSe tajnosti, katere pa 8e zvedo v že določenem času. Da bo pa imelo naSe trudapolno delo temvečji vspeh, pozivljajo se vsi tukaiSni rodoljubi, da nemudoma pristopijo k društvu, ter se redno vdeležijo zborovanj. Na delo torej za dobro stvar! — Šl. «Slov. pevsko draštvo v Ptnjn". Kakor se je že objavilo, priredi društvo letos zopet veliki pevski koncert in sicer v Mariboru. Do sedaj je odbor odločil že dva moSka zbora in sicer: »Lahko noč«, ugl. H. 0. Vogrič (nagrajena od naSega druStva). potem »Povejte ve planine«, ugl. Foerster. Za sekirice teh pesmij naj se drustva kakor tudi posamezni pevci marljivo oglaSajo pri odboru »Slov. pev. druStva v Ptuju«. Ob jednem se prosi, da se oglaSajo le tisti gg. pevci za sekirice, ki se v resnici misliio udeležiti koncerta, da nima društvo nepotrebnih stroškov. Nadejamo se, da kmalu dobimo oceno meSanih zborov, katere potem takoj razmnožimo in objavimo. Po društvenih pravilih izposoiujejo se sekirice le udom »Slov. pev. druStva«; neudom se torej ne izposojujejo sekirice in tudi ne odgovarja. Jurovci pri Ptuju. NaSe bralno druStvo je imelo 10. t. m. občni zbor in veselico s srečolovom v okraSenib prostorih gospe GomilSekove. Veselica je kaj lepo uspela. Posebno mnogo je bilo gostov iz Ptuja, Hajdine, Leskovca, Sv. Trojice, Sv. Vida itd. Srčna hvala vsem! Tudi vrlih domačinov je prislo precejSnje stevilo. Č gospod kaplan in kmet Štolc sta nam lepo govorila o koristi bralnega druStva. Vsem bodi tisočera hvala, ki so količkaj storili za druStvo, posebno g. Rižnarju, pri katerem imamo bralno sobo. — F. H. Bralno drnštvo pri Sv. Marku niže Ptnja je imelo dne 10 t. mes. svoj redni občni zbor, pri kateretn so bili izvoljeni: predsednikom g. Ivan Eotolenko, kmet, podpredsednikom č. g. župnik Leop. Skuhersky, tajnikom in knjižničarjem g. učit. Pavel Flere, blagajnikom gosp. nadučitelj Mihael Vaubnik, odbornikom gg.: Martin Č?h, trgovec, Miklavž Kotolenko, krčmar in Franc Kostanjevec, kmet; namestnikom pa gg : učitelj Friderik Marinič in kmet Anton Poljanec. Društvo zelo dobro napreduje in obeta tudi letos napraviti nekaj veselic, kakor druga leta; zlasti ker obhaja letos 10 letnico svojega obstanka. Učiteljsko drnitvo za ormoški okraj si je izvolilo pri občnem zboru za tekoče leto sledeči odbor: Anton Porekar, nadučitelj na Humu, predsednik; Šimen Bezjak, naduč. pri Sv. Tomažu, podpreds.: Jožef RajSp, nadučit. Ormož okolica, blagainik; Adolf Rosina, učitelj, Ormož - okolica, tajnik in gospa Marija Žolnir roj. Melcher, učiteljica, Vel. Nedelja ter Ant. Kosi, učitelj, SrediSče. Središče- Občnega zbora druStva »Edino8t« v SrediSču, ki je bil dne 6. t. m., se je lepo Stevilo drustvenikov vdeležilo. Po nagovoru predsednika g. Mat. Šinko je poročal tajnik g. učitelj Anton Kren o delovanju odbora, g. Franc Mlinarič o blagostanju in g. Srečko DogSa o druStveni knjižnici. — Stari odbor se je enoglasno zopet izvolil. Gasnikov si druStvo naroči: »SIov. Gosp«, »Slidsteier. Presse«, >Domovina«, »Z^on«, »Dora in Svet«, »Jež«, »Kmetovalecc, »Landwirthsehaftliche Blatter«. Društvo je ud slov. Matice in Mohorjeve družbe. — V nedeljo, dne 7. febr. priredi druStvo gledal. igro »Deseti brat«. Diletanti so sami ižvežbani sloveči gospodje, njih vodja g. N. Neužar. Okolico, Ormož, Sv. Miklavž, Sv. Bolfank na Kogu itd. opozarjamo na to kras^o gledališko igro in uljudno vabitno k mnogoštevilni udeležbi. Celje. TukajSnji orglarski Soli so darovali gg.: Matej Štrakl, župnik pri Sv. Petru pri Mariboru 50 »Obrednikov za organiste« v vrednosti 75 K; nekateri gg. učitelji v Sa- vinjski dolini več poučnih knjig in Jakob Škraber, posestnik in organist v Grižah, krasno podobo sv. Cecilije, izdelano po Rafaelu. Toraj najtoplejSa zahvala navedenim gg. darovalcem. — Karol Bervar, vodja. Tepanje pri Konjicah. V nedeljo popoldan ob 3. bo predaval kmetijski potovalni učitelj g. F. Goričan v prostorih tepanjske šole o sadjarstvu, vinarstvu in obče o praktičnetn gospodarstvu. Tepanjčani, kakor tudi sosed;e se k temu predavanju uijudno vabijo. St. Pavel pri Preboldn. V zadnji številki se je na tem mestu poročalo o vspešnem delovanju tukajšnega katol. polit. in gospodarskega druStva. Nič manj vspeSno deluje bratsko mu kat. izobraževalao druStvo, zakaj oba je rodila ista misel: Siriti zdravo omiko med ljudstvom. 150 zavednih udov prebira: 27 jzt. »Slov. Gospodarja«, 52 izt. »NaSega Doma«, 25 izt. »Domoljuba« 5 izt. »Bogoljuba«, 1 »Slovenca« in 1 sobotao izdajo njegovo, 2 iztisa »Narodn. Gospodarja«, in »Primorskega lista«, po 1 iztis »Mira«, »Dom in Sveta«, »Vrtca«, »Glasnika«, »Cvetja« in Mohorjeve knjige. To imajo mladi delivci polno dela ob nedeljskih jutrih. Vrhu tega je na razpolago bogata knjižnica, ki se pridno porablja. DruStvo je priredilo v pretečenem ietu dvakrat gledal. igre in enkrat srečolov. Veselice so se vrSile na prostem, ker za večjo množico manjka prostorov. Ko bi druStvo imelo primerno veliko dvorano, tekmovalo bi s svojim delovanjem z vrlimi izobraževalnimi druStvi v Slovenskih goricah. Če se nam hmelj Se parkrat tako dobro obnese kot lani, kaj velja, da si postavimo svoj dom! »Bralno društvo« na Dobrni pri Celju izvolilo je pri svojem občnem zboru dne 10. jan. novi odbor, ki se se je sestavil tako-le: Fr. Schreiner, predsednik; M. Jamnikar, podpredsednik; J. Vebar, tajnik; Franc Kukovič, blagajnik; A. Pehar, knjižničar in kot odborniki: Fr. PuSnik, Švent J. in Rebernik A. Novacerkev pri Vojnikn. Veseliea slov. kat. bral. druStva v Novicerkvi dne 17. jan. se je prav dobro obnesla. Še zunaj sobe so stali gledalci, ker niso več dobili prostora. Počastile so nas ob tej priliki v obilnem Stevilu deklice iz zavedne Dobrne, iz Vojnika in Frankolovega. Tudi moški so bili zastopani v precejšnjem številu. Hvala vsem za obiskt V vznesenih besedah je pozdravila goste deklica, Nežika Šip. Nadalje je rekla: »Dandanes se vse izobražuje, tudi me nočemo zaostajati. Stopiti hočemo v vrsto zavednih deklic, zveste veri in udane domovini! Po leti moramo večinoma težko delati, a po zimi že dobimo čas, da beremo dobre knjige, dobre časopise in se vadimo v drugih koristnih stvareh.« Nato je sledila lepa igra »Majnikova Kraljica«, katero so dobro igrale deklice Amal. Erirec, Ant. Tevž in Katarina Šilih. Še bolj je gledalee zanimala prelepa igra »Sv. Neža«. Vse igralke so dobro reSile svoje vloge. Ljudje so se kar čudili, da morejo tako igrati deklice, ki so bile še le prvič ali drugič na odru. Zlasti na zadnje je bilo vse ginjeno, ko je umrla mala Emerencijana. Utis na gledalce je 3e povečala lepa rimska obleka in bengaličen ogeni. DruStvo ima vendar Dri vseh stroSkih 28 K čistega dohodka. — Č g. Vincencij Kolar, provizor na Reki, je podaril druStvu 20 K, za kar mu izreka prisrčno zahvalo odbor. Čitalnica v Mozirjn, ki obstoji že 27 let, se je na novo oživela in volila za tekoče leto sledeči odbor: Predsednik in knjižničar g. Josip Armič, podpredsednik g. dr. Bohm, tajnik g. Dragotin Pa3. blagajnik g. M. Videčnik ter odbornika gg. Fel. Tribuč in Franc Apat. V društveni sobi gostilne »Pri kroni« je cenjenim gostom na razpolago 18 časopisov. Slavnost otvoritve nJavne šolske narodne knjižnice" na Gorici v Savinjski dolini dne 6. t. m. se je po vsporedu, ki je bil po časopisih priobčen, vrlo dobro obnesla. Šolska soba in celo hadnik sta bila ljudstva natlačeno polna. Šolski pevski zbor Je pel več pesmi. Jako pogumno in lepo je govoril učenec slavnostni govor, na kar je belo oblečena deklica s prav primernnn nagovorom otvorila bogato opravljeno kajižoico, a godba na gramcfon je zasvirala od Gounoda v slavnostnem zlogu zloženo »Ave Maria«. ViSek dopadenja je dosegel gledališki prizor treh kraljev (učenci) v okusnih kostumih, spremljanih od svojih šest zamorskih g!užabnikov. Prikorakajoč v svojih kraljevskih ornatih z blestečimi kronami na glavi in zlatimi žezli v rokah so trije kralji s svoiimi služabniki peli v d-molu koralu podobno slovesno pesem »Tja od izhoda solnčnega«. Njibovo petje je »premlial brenčeči zbor učencev, ki je čakal na njihov prihod v sobi slavnosti. Nastop kraljev je izredno dobro dopadel. Svoje velike egiptovske saojske bukve so po kratkem trigovoru prodali za visoko vsoto v prid knjižnice in v pomoč trpečim Makedoncem. Pismeni pozdrav načelništva društva >Narodne knjižnicec v Št. Lenartu nad LaSkim trgom se je vzel na znanje ter so se nričujoči izrekli, naj se odpoSlje druStvu v ŠL Lenart primerni odzdrav. Slavnost se je pričela ob sviranju godbe na gramcfon točno ob pol 3. uri ter je trajala do mraka. Ljudstvo se ie razhajalo nad vse zadovoljno, hvaleč spretne nastope in prednasanja učencev, ubrano petje, lepe govore in bogato opravljeno knjižnico; a skupine treh kraljev ni moglo dovolj nahvaliti. Kako močno je vsa slavnost uplivala na ljudi, naj pričajo besede odraslih fantov, ki so rekli: »Stokrat boljSe |e, iti gledat tako veselico, kakor v gostilno popivat!« V kljub nizki vstopnini stojišča po 20, sedeži po 50 vin. je znaSal ves dohodek s prodajo sanjskih knjig vred 68 K 22 vin. Druga slavnost otvoritve doe 10. t. mes., ki je bila nameniena iateligenci sosednjih trgov, ni bila radi različnih opravičujočih vzrokov tako ugodna. Udeležilo se je je bilo zaradi prej neznanib ovir le malo inteligence, vendar je bil tudi tokrat gmotni vspeh slavnosti primeroma ugoden. Knjižnica je bogato opravljena, dve precej veliki omari ste že sedaj pretesni. Na Solskem poslopju naznanja napis »Javna Solska narodna knjižnica na Gorici«, da je ona odslej vsako nedeljo odprta za blagor naroda vse goriške okolice. »S knjigo in s petjem k srcu, a z vsem srcem k domovini in narodu svojemu!« Društvena naznanila. Katol. polit. društvo v Čadramu bo imelo dne 24. t. m. popol. ob 3. uri občni zbor, h katPremu se vabijo vsi društveniki in prijatelji slovenske stvari. Pridite in pristopite vsi k velevažnemu društvu! Knjižice M. Slekovca. Da s« razširi poznavanje domafce zgodovine med nami, za to so kaj primerni skrbno sestavljeni spisi rajn. M. Slekovca. Dobe se po zelo znižani ceni v Cirilovi tiskarni v Mariboru nasledqje knjige: Škofija in nadduhovnija v Ptuja po 30 v, Odli6ni Kranjci po 15 v, Polidor pl. Montagnana po 10 v, Duhovni sinovi slavne nadžupnije koDJiške po 10 v, Sekelji, rodoslovna in životopisDa razprava po 10 v. isto v nemščini: Die Szekely oder Zekel von Kevent, Freiherrn von Friedau po 15 v, Vurberg, krajevnopisno-zgodoTinska fcrtica po 20 v, isto v nemškem : Wurmberg, Topographisch-Listorische Skizze po 20 v, Zupnija Sv. Lovrenca na Dravskem polju po 30 v. Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima 24. t. mes. obfcni zbor z navadnim vsporedom in petjem; prosta zabava pri g. Rolu. — Odbor. Kmet. bral. društvo v Hajdini pri Ptuju ima na Svečnico, dne 2. febr. t. 1. po večernicah ? Graharjevi gostilni svoj obžni zbor s tamburanjem, petjem, s šaljivim prizorom in srefiolovom. Dekliška zveza jareninskega braln. draštva ima y nedeljo, dne 24. januarja 1904 veselico s petjem, goTorom, prologom in z igro nsv. Neža". Bralno društvo za Ijutomersko okolico ima v nedeljo, dne 24. t. mes. po večernicah občni zbor v gostilni g. Vaupotiča. Z ozirom na veliko važnost tega društva za našo okolico se nadeja obilna vdeležba. Sv. Miklavž pri Ormožu. V vseh župnijah v Slov. goricah že obstoji dalje ali manj časa kako narodno društvo. Bralna drustva so povsod, pri nas še do sedaj ui bilo nif; zato so se rodoljulii zbrali, da prosyo za dovolitev bralnegfc društva, namestništvo ga ,je dovolilo, in se bo to društvo ustanovilo v nedeljo, dne 24. jan. K ustanovnemu obinemu zboru, ki ae vrši po veternicab v šoli, se vsi rodoljubi amiklavžke žnp nije in sosed.je v prav obilnem številu vabijo. V Petrovdah priredi društvo ^Gospodar" dne 24. jan. t. 1. ob 3. popoldan v prostorih g. Ježovnika predavanje gospoda J. Gorifcan, potov. u&itelja, potem tadjiva pošta, tamburanje in petje. Sv. Tomaž pii Ormožu. Dne 24. jan. priredi BKmet. društvo za onnoški okraj" v gostilni g. Kosija po večernicab svoja gospodarstvena predavanja in razgovore o krajevnih potrebah. Ob jednem pa se bo tudi konstitnirala podružnica omenjenega draštva pod imenom rSv. Tomaž" po § 4 b društvenih pravil. Ker je ta prireditev v gospodarskem oziru za celo gospodarstveno okrožje velevažna t izboljšanje dosedaojih tužnih razmer priprostega ljudstva, zato je želeti, da se ga vdeleži vsak, bodisi star ali mlad ter da izraža tudi vsak o6ividno svoje želje in mnenje o krajevnih potrebah in važnostih za boljšo bodočnost. Iz druglh krajev. Z 18.000 franki v žepu — glad trpel. 161etni Lucien Leccq je vkradel 18 banknot po tisoč frankov v podružaici francoske narodne banke v svojem rodnem mestu Lille-u in posrečilo se mu je, da je zbežal. PriSel je peS t Donai, kjer je obiskal neki veliki hotel, da bi se najedel in napil; ali ko je plačal s tisočakom, se je to zdelo sumljivo in poslali so po stražnika, a on je zbežal, pustivSi tisočak. Sedaj je hodil od Moyellesa do Doeugera in po drugib mestih, a nikjer si ni mogel ničesar kupiti, ker ga je hotel vsakdo izročiti redarstvu, ko je pckazal tiscčak. Fant je imel srečo, da je povsod ubežai, ali glad ga je mučil in ves raztrgan. lačen in obupan je priSel v Bruselj, kjer ga je glad prisilii, da se je zglasil pri redarstvu, kjer so ga gostoljubno nahranili — pa tudi zaprli vrata za njim. Lov v sodni dvorani. Pred drugo pariško kazneno komoro se je odigral te dni vesel prizor. Obtožene so bile tri žene v starosti od 20 do 25 let radi potepanja in beračenja. Ko je bila zasliSavana neka priča, vsklikne ena obtoženk in od strahu skoči po koncu. Sodnik jezno zavpije na njo, a ona odgovori v strahu: MiSi! miSi! In res sta se po sodni dvorani sprehajali dve mi8i. Sodnik zapove stražnikoma, naj ubijeta miSi in začel se je lov s sabljami. Ali sedaj Se le je nastal vriSč! MiSi sta zbežali med ljudi, ki so začeli skakati na stole in kričati. Komaj se |e posrečilo stražnikom, da so odstranili nesrečni miSi, ki sta povzročili tak vihar, ali za obtoženke je bil ta vesel prizor dober, ker so bile — najbrž je to vplivalo — kaznovane zelo malo. 21 let zazidan. V Pringnicu na Vshod. Pruskem sta imela zakonska Pesscheu 21 let svojega sina v kleti zazidanega. Sosedje so sicer o tem straSnem slučaju pripovedovali po okolici, a nihče ni upal tega naznaniti oblasti. KoncDo je le sodiSče zvedelo za to govorieo ter poslalo v hifio ko- misijo. Našla je 90 letnega. starčka in 861etno njegovo ženo, ki sta povsem mirno pripovedovala, da je niun 46ietni sin »divji«, vsled česar ie zazidan ter dobiva brano skozi malo lino. Komisiia je nesrečneža naSla v groznem stanju, podobnega bolj medvedu kot človeku, vendar je videti, da se mu je Se le v 21 letu omrsjil duh. Cadno jezero. V sredini otoka Hildinie, uahajajočtga se v Severnem morju, nahaja se jako globoko jezero. To jezero ie gotovo najčudnejše na svetu. Od zgoraj na površju je njegova voda siadka in žive v njej le take ribe, ki ge nahajajo le v sladkih vodah, dočim je voda na dnu tega jezera slana in žive v njej le morske ribe. V 50 letih pridemo ob les in drva. Tako catnreč prerokuje v nekem franeoskem listu neki irancoski sodni uradnik po imenu Meland. Morebiti, da se ta prerok moti. Ali nekaj ima vendarna sebi njegovo prerokovanje, posebno ako se pomisli, da je na svetu samo sedem držav, ki so priliCno dobro preskrbljene z lesom, in so med temi samo tri, iz katerib se izvaža mncgo lesa, namreč Kanada, Filandska in Švedska, dočim se vvaža v vse druge les, izvzemši Avstro - Ogrsko, Š\redsko, NorveSko, Rusijo in Zjedinjene države. In res se poraba lesa od dne do dne vekSa. Iz lesa se napravlja zdaj papir, Spirit, napravlja se tlak za ulice in vse polno drugih reči, česar se ni poprej delalo, kakor je tudi nasprotno res, da gozdovi vedno bolj izumirajo. Zadnji čas so začeli 3e celo kotonino in platno napravljati iz lesa in sieer iz smreCjega, in so se taki poskusi na Bavarskem baje vprav dobro obnesli. Žena, ki nadzomje moža na volitvi. Iz Št. Janža na KoroSkem poročajo »Miru«: Na občinski volitvi smo opazili tudi žensko, ki je rila proti mizi kcmisije. Nekdo jo je vpraSal, kaj da hoče tu? Ona pa je odgovorila: »Volila birada« Na pripombo, da ona sama ne more voliti, ampak le s pooblastilom, je odgovorila: »To že vem!« Ali odšla vendar ni. Njea mož je volil z nasprotniki. Ker pa je imela tudi ona volilno pravico in je hotela, da voli mož za-njo za slovensko stranko, prišla je nadzorovat svojega moža, kako bo volil, ker mu ni zaupala. Š!a je torej žnjim na volitev in mu }e Se le pri mizi izročila lištek ter je skrbno pazila, da je mož res oddal prav to glasovnico. Ta-le ženska naj bi bila izgled marsikateremu možkemu !