ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013«
I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta
1. Naziv težišča v okviru CRP:
2. Družba znanja: izobraževanje, vzgoja, raziskovanje in razvoj
2. Šifra projekta:
V5-0239
3. Naslov projekta:
ANALIZA IN SPODBUJANJE VKLJUČEVANJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ZA TRAJNOSTNl RAZVOJ V OSNOVNE ŠOLE
3. Naslov projekta
3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku:
ANALIZA IN SPODBUJANJE VKLJUČEVANJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ZA TRAJNOSTNl RAZVOJ V OSNOVNE ŠOLE
3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku:
Analysis and promotion of introducing education and upbringing for sustainable development into primary school
4. Ključne besede projekta
4.1 ■ Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:
-	okoljska vzgoja, zdravo-življenjska vzgoja, trajnostno-razvojno vzgajanje, antropološka hierarhija motivov, kompetence, kazalniki, voda;
-	kvalitativna analiza, primerjava tujih šolskih sistemov;
-	dijaški dom, domska vzgoja, pedagoški koncept dijaškega doma, mladostnik, vzgojitelj.
4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku:
-	evironmental education, healthy life-style education, sustainable development education, anthropological motivation hierarchy, competences, parameters, water;
-	qualitative analysis, comparative analysis of other school sistems
-	boarding-school, upbringing in a boarding-school, pedagogical concept of a boarding-school, adolescent, educator.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Siran i od 13
5.
^[aziv nosilne raziskovalne organizacije:
ZAVOD SV. IGNACIJA za izobraževanje in raziskovanje - Raziskovalni inštitut 2020
5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0):
6. Sofmancer/sofinanceqi:
MSS in ARRS
7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta:
11613
dr. Darja Skribe Dimec
Datum: 17. novembra 2008
Podpis_vo^S_ dr.	fe Diphec
Podpis in žig izvajalca:
^ mag. Janez Poljan^k
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 2 od/
n. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP
1. Cilji projekta:
1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi?
a) v celoti El b) delno c) ne
Če b) in c), je potrebna utemeljitev.
Analize vseh izbranih učnih načrtov in gradiv nismo opravili, kot smo načrtovali, saj je naročnik želel analizo posodobljenih učnih načrtov za osnovne šole, ki niso bili pravočasno dostopni. Poskušali smo jih dobiti preko MŠŠ in ZRSŠ, tudi preko mag. Amalije Žakelj, ki je vodja projekta posodabljanja, kakor tudi preko zavodovih spletnih učilnic, vendar nam žal vsi posodobljeni učni načrti niso bili dostopni. Tako smo opravili analizo veljavnih prenovljenih učnih načrtov za naravoslovje po celotni vertikali OŠ, s poudarkom na ciljih povezanih z "vodo" kot ključnim kazalnikom VITR. Dodatno smo opravili še analizo učnega načrta za slovenščino za zadnje triletje z vidika vključenosti elementov VITR in retorike.
Hkrati z učnimi načrti smo želeli analizirati tudi pripadajoča gradiva. Ker je gradiv veliko smo se odločili analizirati tista, ki so najpogosteje uporabljena v šolski praksi pri določenem predmetu. Podatke smo skušali dobiti na MŠŠ (g. Robert Marčič), vendar so le ti nesistematično zbrani samo za potrebe stroškov učbeniških skladov in iz njih ni moč razbrati željenega podatka. Tako analize gradiv ni bilo smiselno opravljati.
Primerjalna analiza pogovorov z nacionalnimi koordinatorji različnih projektov ter izmenjava pogledov na trajnostni razvoj znotraj raziskovalne skupine je narekovala potrebo po jasnejši opredelitvi, kaj je ključna vsebinska razlika med različnimi že obstoječimi koncepti oz. kaj naj bi bili gradniki koncepta TR-šole. V dogovoru z naročnikom smo kvalitativno analizirali več dobrih praks (dodatno smo opravili še intervjuje: ASPnet, UNESCO šole, Skriti zaklad, Cmepiusovi programi). Z načrtovanim zajemom dodatnih pol strukturiranih intervjujev za kvalitativno analizo smo bistveno presegli načrtovan obseg tega dela projekta._
1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? ^ a) da 3 b) ne
Obrazec ARRS-Rl-CRP-ZP/2008	Stran 3 od 13
će so seje potrebna utemeljitev:
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 4 od 13
2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela':
PROJEKT A
UNESCO-va razglasitev obdobja od leta 2005 do 2015 za desetletje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter ozaveščenost o bogastvu Slovenije z vidika naravnih danosti (velika pestrost pokrajin, velika biološka raznolikost, bogati viri pitne vode itd.) so bili naši izzivi za temeljito poglobitev v vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR). Z raziskovalnim delom smo želeli pridobiti pregled nad dosedanjim dogajanjem na področju VITR tako v mednarodnem kot domačem okviru. Naše delo je temeljilo na proučitvi pisnih dokumentov in analizi obstoječe šolske prakse z namenom, da bi pripravili smernice za spodbujanje vključevanja VITR v slovenske osnovne šole. Temeljni raziskovalni problem naše raziskave je bil ugotoviti, kateri so ključni elementi, ki opredeljujejo VITR, kako jih opredeljujejo mednarodni dokumenti in kako jih uvajajo v šolsko prakso nekatere evropske države, koliko se ti elementi že uvajajo v slovenski osnovnošolski prostor in ali so kateri od teh elementov bolj poudarjeni kot drugi. Raziskovanje je bilo sestavljeno iz treh ključnih faz: 1) analize mednarodnih in domačih dokumentov, 2) analize učnih načrtov in nacionalnih preizkusov znanja ob zaključku OŠ in 3) štirih terenskih raziskav: a) intervjujev s koordinatorji in učitelji, b) anketiranjea učiteljev in učencev c) preverjanja ozaveščenosti učencev in č) analize video posnetkov učnih ur.
V prvi tazi raziskovanja smo analizirali temeljne relevantne dokumente, ki so jih izdale mednarodne organizacije kot so, UNESCO, UNECE, Evropska unija, OZN in drugi. Ti dokumenti predstavljajo temeljno pravno in vsebinsko podlago za oblikovanje trajnostnega razvoja tudi v šolskem prostoru. Kot rezultat pregleda teh dokumentov je nastal nabor kriterijev, pri čemer smo kot dodatni vir za opredelitev ključnih besed uporabili slovenski dokument Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja, ki ga je leta 2007 izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport.
Na osnovi enotno postavljenih kriterijev smo v drugi fazi podrobneje analizirali razumevanje trajnostnega razvoja in njegovo umeščenost v osnovnošolske učne načrte. Pregledali smo celoten švedski in hrvaški učni načrt ter dele slovenskega (naravoslovje v celotni vertikali z vidika vode kot kazalnika VITR in slovenščino v tretjem tnletju z vidika kritičnega mišljenja in komuniciranja kot elementov ViTR). Z vidika zastopanosti elementov VITR smo analizirali tudi slovenske nacionalne preizkuse znanja iz slovenščine, matematike in biologije ob zaključku OŠ. S terenskimi raziskavami tretje faze smo ugotavljali stanje v praksi:
a)	S študijami »primerov dobre prakse« smo ugotavljali, kako je v primerih nekaterih zglednih projektov, ki so že več let sestavni del vsakodnevnega življenja nekaterih slovenskih osnovnih šol (zdrave šole in ekošole, ASPnet, Unesco programi, Skriti zaklad) potekalo implementiranje vodilne ideje ter katere faze razvoja je mogoče identificirati.
b)	Z elektronskim anketnim vprašalnikom smo odkrivali pojmovanja in stališča učiteljev predmetnega pouka in učencev 9. razreda slovenskih osnovnih šol glede ključnih vsebin VITR. Ugotavljali smo, katere so prednostne ključne vsebine VITR in kakšna je pogostost njihovega vključevanja v delo z učenci, na kakšen način pristopajo k izvajanju ključnih
^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela v. raziskovalno hipotezo in metodološko-teorctičcn opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 5 od 13
vsebin VITR, kako in koliko že poteka udejanjanje načel VITR v vsakodnevnem življenju šole, kakšno je sodelovanje šole z zainteresiranimi partnerji ter kakšna je skrb za razvoj zdrave osebnosti učenca, kije trajnostno naravnan.
c) Z dilemo o uporabi vode za pranje avtomobila smo preverjali odnos učencev 4. razreda osnovne šole do ohranjanja vode kot naravnega vira, kar posredno omogoča oceno o nivoju udejanjanja vzgoje za ravnanje, kot bistvene sestavine trajnostnega razvoja, č) Z analizo video posnetkov pouka slovenščine v 9. razredu osnovne šole pa smo ugotavljali, kakšno je stanje razvijanja kritičnega mišljenja, komunikacijskih sposobnosti in spretnosti sodelovanja v dialogu učitelja z učenci.
Na osnovi vseh treh faz raziskovanja smo prišli do mnogih zanimivih ugotovitev, ki so jasno pokazale kakovost razumevanja trajnostnega razvoja v mednarodnem okolju in v slovenskem šolskem prostoru. Identificirali smo mnoge prednosti in pomanjkljivosti, ki se kažejo v naši vsakodnevni šolski praksi. Pričakujemo, da se bodo ta spoznanja uporabila za vzgojno-izobraževalni sistem, ki ga slovenska politika načrtuje in razvija za prihodnje rodove. Ker smo pri raziskovalnem delu upoštevali mednarodne izkušnje in dejansko situacijo pri nas, smo prišli do realne ocene možnosti za udejanjanje VITR v slovenske osnovne šole, kar nam je služilo kot podlaga za oblikovanje šest skupin smernic za spodbujanje vključevanja VITR v osnovne šole. Povzemamo posamezne skupine smernic z izborom nekaterih temeljnih priporočil:
a)	Smernice za vgrajevanje VITR v OŠ: upoštevati v domačem okolju preizkušene postopke uvajanja zglednih projektov, na primer: sintetizirati izkušnje eko in zdrave šole; kodificirati standarde ravnanja, definirati »odličnost ravnanja«.
b)	Smernice za načine širjenja dobre prakse med šolami: publikacija in DVD s primeri dobrih praks pri nas in v tujini; stalno strokovno izpopolnjevanje z obiski zglednih šol.
c)	Smernice za praktično delo učiteljev pri pouku: učitelj naj z lastnim zgledom argumentiranega razpravljanja vzgaja učence h kritičnemu mišljenju; globalne probleme naj konkretizira z opozorili na njihovo pojavljanje v lokalnem okolju, z lastnim vključevanjem v njihovo reševanje na osebni in družbeni ravni pa naj bo model zgleda; na predmetni stopnji naj se nivo interdisciplinarnosti obravnavanja, kije prisotna na razredni stopnji, sistematično ohranja preko oblike medpredmetnih projektnih dni (intertednov); besedila pri jezikovnih predmetih, uporabni matematiki in drugje naj se nanašajo na ključne vsebine trajnostnega razvoja, opuščajo pa naj se besedila, ki spodbujajo k neodgovornemu uživanju dobrin.
č) Zasnova delavnic za stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev: potrebno bi bilo pripraviti izobraževanje za različne ciljne skupine posebej; s posebnimi poudarki za ravnatelja, bolj praktično za učitelje ter okroglo mizo za načrtovalce šolske politike in upravne organe na področju šolstva v državi.
d)	Smernice za vključevanje VITR v kurikul: pri vseh predmetih opredeliti pomen vzgoje za ravnanja in oblikovati jasne standarde; lokalni kurikul, ki omogoča aktivno odpiranje šole navzven; poudarjeno projektno delo in interdisciplinarni pristop (povezovalne teme).
e)	Smernice za oblikovanje učenega gradiva in priročnika za učitelje : deli naj bi vsebovali naslednje elemente: 1) teoretične podlage: pomen VITR, definicije ključnih pojmov, zgodovinski razvoj, načela in vrednote VITR, voda kot pomemben kazalnik VITR zaradi specifičnosti položaja Slovenije ter kritično mišljenje in komuniciranje v razredu, 2) prikaz rezultatov opravljenih domačih empiričnih raziskav (povzetki bistvenih ugotovitev) in 3) model TR šole z gradniki, primeri dobre prakse, vloga koordinatorjev za VITR, vloga učiteljev v TR šolah, poudarjene ključne vsebine VITR.
Obrazec ARRS-Rl-CRP-ZP/2008	Stran 6 od 13
Upamo, da bodo z našim raziskovalnim prispevkom slovenska osnovnošolska politika, šole in učitelji v prihodnje še bolj načrtno in sistematično prevzemali odgovorno nalogo zagotavljanja VITR v vsakodnevnem vzgojno-izobraževalnem delu in s tem poskrbeli za odgovorno ravnanje prihodnjih aktivnih državljanov, ki bodo znali spoštovati bogastva Slovenije in vsega našega planeta ter trajnostno razvojno delovati.
PROJEKT B
Dijaški domovi v Sloveniji so vzgojno-izobraževal ne organizacije in so del slovenskega šolskega sistema. V konceptu sekundarnega izobraževanja predstavljajo dodatno ponudbo kakovosti in omogočajo ugodne možnosti izobraževanja predvsem dijakom, ki se šolajo izven kraja bivanja.
V	svetu obstajajo dijaški domovi različnih organizacijskih oblik. Večina dijaških domov (internatov) uporablja splošne cilje, razlike so v poudarkih na ciljih. Predstavljamo tri pedagoške koncepte dijaških domov, in sicer z vidika obstoječih praks in tradicije: paradigmo ignacijanske pedagogike, don Boskov preventivni sistem in salemski pedagoški koncept z vidika reformske pedagogike.
Spremenjena demografska podoba narekuje novo oblikovanje medgeneracijske družbe, ki bo zasnovana na temelju spoštovanja življenja skozi vsa njegova obdobja. Generacije stojijo pred izzivom, kako urediti življenje v družbi in s tem tudi v institucijah da bo omogočalo in pospeševalo medgeneracijsko povezovanje, celostni razvoj in ovrednotilo zmožnosti vsakega posameznika.
V	tem kontekstu je poseben poudarek dan področju vzgoje in izobraževanja. Vidiki vzgojno-izobraževalnega koncepta v dijaškem domu, ki bo vključeval vidik medgeneracijskega sožitja in celostne vzgoje so naslednji:
1.	Pedagoško soglasje (soglasje o pedagoškem konceptu dijaškega doma);
2.	Posredovanje vrednot.
3.	Pedagoško osmišljena pravila bivanja in življenja v dijaškem domu.
4.	Ravnotežje med spodbudami in zahtevami (na kakšen način se zahtevajo in izpolnjujejo obveznosti v dijaškem domu).
5.	Kultura medgeneracijskega povezovanja in sožitja.
6.	Sistematična vzgoja in izobraževanje ter usposabljanje mlade generacije za komplementarno sožitje z generacijo tretjega življenjskega obdobja.
7.	Socialna vzgoja za poznavanje in sprejemanje starosti.
8.	Spodbujanje celostnega osebnostnega razvoja.
9.	Sodelovanje dijaškega doma, staršev, šole in širšega okolja.
V	smernicah za izdelavo etične kodeksa vzgojiteljev nakazujemo področja vzgojitelje v ega delovanja, ki ga zavezujejo. Poseben poudarek ja na odgovornosti vzgojitelja kot strokovnjaka in kot človeka.
Obrazec ARRS-RI-CRP-Z1V20Ü8	Siran 7 od 13
3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov:
3.1.
Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: 3 a) odkritje novih znanstvenih spoznanj;
b)	izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega Instrumentarija;
c)	razvoj svojega temeljnega raziskovanja;
d)	razvoj drugih temeljnih znanosti;
e)	razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav.
K K K
3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta:
a)	razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti;
b)	pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi;
c)	proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije;
d)	razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini:
•	transport in telekomunikacije - Vključen je RR, kije usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu;
•	prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju;
3 e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, kije usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini:
^ f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;
3 g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme;
^ h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem;
i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami.
Označite lahko več odgovorov.
Obrazec ARRS-Rl-CRP-ZP/2008
Stran 8 od 13
3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?
k 3. i.a: Odkrili smo nekaj zakonitosti pri vpeljevanju različnih projektov/i dej v slovenski šolski prostor, kar smo povezali v Model TR-šole.
k 3.1 .b: Uvedli smo novost pri tehnikah raziskovanja v našem šolstvu: elektronsko anketo, k 3.l.c: To je bil prvi CRP Inštituta R12020; imel bo večplastne posledice: predavanja, monografije, strokovne objave.
k 3.1 .d: S smernicami, ki so konkreten produkt našega dela, bomo prispevali k pedagogiki, psihologiji; skratka k ravnanju s človeškimi viri.
3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_
k 3.2.e: Prispevali bomo k dvigovanju TR zavesti in vzgoji ljudi (učencev, ki bodo nekoč aktivni državljani) v TR smeri.
k 3.2.g: Prispevali bomo k razvoju družbe s spodbujanjem: a) povezovanja ekonomskega razvoja z idejo TR in b) aktivne vloge šole v lokalni skupnosti, k 3.2.h: Prispevali bomo k ozaveščanju pomena omike in odličnosti TR ravnanja.
3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva?
3 a) v domačih znanstvenih krogih;
3 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 3 c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih.
3.6. Kdo (poleg sofmancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?
3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?
4. Sodelovanje z tujimi partnerji:
Obrazec ARRS-Rl-CRP-ZP/2008	Stran 9 od 13
4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami.
4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?
5. Bibliografski rezultati^:
Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta.
2
Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne slrani:http:/wv>^.izum.si/
Obrazec ARRS-Rl-CRP-ZP/2008	Stran 10 od 13
6. Druge reference'^ vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:_
HEDVIKA DERMOL HVALA
Dermo! Hvala, H., Jamšek, D., Javrh, P. (2007). Šolski Irajnostni razvoj v luči ekološke in zdravstvene vzgoje. V: FOŠNARIČ, Samo (ur.). II. mednarodno znanstveni posvet na temo Ekologija za boljši jutri, Raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan, 16.-18. aprila 2007. Rakičan: RIS Dvorec, 2007, str. 58-61. [COBISS.SMD 7147593]
Dermol Hvala, H., Jamšek, D., Javrh. P. (2007). Šolski trajnosnti razvoj v luči ekološke in zdravstvene vzgoje, 2. mednarodni posvet Ekologija za boljši jutri, RIS Dvorec Rakičan, 25.1.2007
NIKOLAJA GOLOB
Golob, N. (2006). Soodvisnost okoljske vzgoje in naravoslovnih ved. V: GLAVIČ, Peter (ur.), BRODNJAK-VONČINA, Darinka (ur.). Slovenski kemijski dnevi 2006, Maribor, 21. in 22. september 2006. Maribor: FKKT, 2006, [9 f.].
Golob, N. (2007). Teacher Preparation For Environmental Education: Workshop On Outdoor Experiential Learning. ISSN 9781894613-93-4 Advances in Education, Vol. VII; Edited, by G. E. Lasker & Greg Andonian,IIAS; Windsor, Ontario, Canada, 2007
Golob, N. (2007). Izkustveno učenje v okolju. V; FOŠNARIČ, S. (ur.). II. mednarodno znanstveni posvet na temo Ekologija za boljši jutri. Raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan, od 16.-18. aprila 2007. Rakičan: RIS Dvorec, 2007, str. 237-239. [COBISS.SI-ID 15297032]
Golob, N. (2008). Modeli vključevanja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Znanstvena monografija III. mednarodnega posveta Ekologija za boljši jutri, Rakičan 26.3. -28.3.2008 (pred izidom).
PETRA JAVRH
Javrh, P., Jamšek, D., Dermol Hvala, H. (2007). Šolski trajnostni razvoj v luči ekološke in zdravstvene vzgoje. V: FOŠNARIČ, Samo (ur.). II. mednarodno znanstveni posvet na temo Ekologija za boljši jutri, Raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan, 16.-18. aprila 2007. Rakičan: RIS Dvorec, 2007, str. 58-61. [COBISS.SI-ID 7147593]
Javrh., P., Dermol Hvala, H., Jamšek, D. (2007). Šolski trajnosnti razvoj v luči ekološke in zdravstvene vzgoje, 2. mednarodni posvet Ekologija za boljši jutri, RIS Dvorec Rakičan, 25. 1.2007
Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa liste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije.
Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta.
Obrazec ARRS-Ri-CRP-ZP/2008	Siran Ii od 13
Javrh, P. (2007). Učiteljeve poti razvoja : icariera v sozvočju s poiclicanostjo. Vzgoja. Ljubljana, sep. 2007, leto 9, št. 35 (3), str. 20-21, ilustr. [COBISS.SI-ID 35173474] Javrh, P. (2007). Trajnostni razvoj. Vzgoja. Ljubljana, dec. 2007, leto 9, št. 36 (4), str. 3, ilustr. [COBISS.SI-ID 35551330]
Javrh, P. (2007). Možen model TR-šole. Vzgoja. Ljubljana, dec. 2007, leto 9, št. 36 (4), str. 17-18, [COBISS.SMD 35552098]
Javrh, P. (2008). Trajnostni razvoj učiteljeve kariere? = The sustainable development of the teacher's careers?. Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu, 2008, letn. 2, št. I, str. 11-16. [COBISS.SI-ID 1090428]
Javrh, P. (2008). Kako je kariera učitelja povezana z ugledom in položajem. Plenarno predavanje. OŠ Šmarje pri Jelšah, 10. marec 2008 (neobjavljen prispevek).
Javrh, P. (2008). Trajnostni razvoj učiteljeve kariere. V: Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu, letnik 1, št. 2.
Javrh, P. (2008). Učitelj v primežu globalizacije. Zbornik III. mednarodnega posveta Ekologija za boljši jutri, Rakičan 26. 3. - 28. 3. 2008.
Javrh, P., Jamšek, D. (2008). Spremljanje in načrtovanje razvoja kariere učiteljev po S-modelu : priročnik. 1. izd. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2008. 62 str., tabele. ISBN 978-961-6086-67-7. [COBISS.SMD 240694016]
Javrh, P. (2008). What kind of teacher is committed to sustainable development. Poster prezentacija. Svetovni kongres XXIth IFHE Congress 2008, "REFLECTING THE PAST - CREATING THE FUTURE"! 908 - 2008, in Lucerne, Switzerland July 24th -28th 2008.
Javrh, P. (2008). What kind of teacher is committed to sustainable development. V: E-Book - Global sustainable development: A Chalenge for consumer citizens. Dublin: Curriculum Development Unit, CDVEC, IFHE, Department of Education and Science, Ireland. ISBN 10:0-946791-30-9.
DUSAN JAMSEK
Jamšek, D., Javrh, P., Dermol Hvala, H. (2007). Šolski trajnostni razvoj v luči ekološke in zdravstvene vzgoje. V: FOŠNARiČ, Samo (ur.). II. mednarodno znanstveni posvet na temo Ekologija za boljši jutri, Raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan, 16.-18. aprila 2007. Rakičan: RIS Dvorec, 2007, str. 58-61. [COBISS.SI-ID 7147593]
Jamšek, D., Dermol Hvala, H., Javrh. P. (2007). Šolski trajnosnti razvoj v luči ekološke in zdravstvene vzgoje, 2. mednarodni posvet Ekologija za boljši jutri, RIS Dvorec Rakičan, 25. 1.2007.
Jamšek, D. (2007). Telesna kultura - ključno vzgojno sredstvo antropohigienske (AHA) metode razvoja zdrave osebnosti. Nacionalni posvet o zdravju otrok, mladostnikov in
Obrazcc ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 12 od 13
mladostnic "Z in za otroke in mladosntike", Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana, 14. marec 2007.
Jamšek, D., Javrh, P. (2008). Spremljanje in načrtovanje razvoja kariere učiteljev po S-modelu : priročnik. 1. izd. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2008. 62 str., tabele. ISBN 978-961-6086-67-7. [COBISS.SI-ID 240694016]
LIDIJA HAMLER
Hamler, L. (2008). Pedagoški koncept kolidža Salem. V: Modeli vzgoje v globalni družbi
-	II. mednarodni kongres dijaških domov, od 17. do 18. aprila 2008. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. Skupnost dijaških domov Slovenije; Ljubljana: Društvo vzgojiteljev Slovenije, Zavod RS za šolstvo in šport; Tinan: National University, Department of Education, str. 46. [COBISS.SI-ID 9014531] in [COBISS.SI-ID 9014787]
Hamler, L. (2008). Drug z drugim in za drugega. V: Vzgoja. Ljubljana, leto 10, št. 40 (4),
-	pred izidom.__________
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 13 od 10