GLA
Ima 10.000 fc&ročnikovQj
list slovenskih delavcev v Ameriki.
123E
The only Slovenian d:^., in the United Stat**
Issued every day except Sundays and Holidayss- [fj

TZLZ70N nSJJLXB: 4687 CORTLANDT.
NO. 211. — ŠTEV. 211.
Entered m Second-Claw Matter, September H, lt03, at the Port Office at New York, H. Yn ander the Act of Oongmi ©f March I, 187», TELEFON PIS AKNE; 4681 PORTLAND!
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 8, 1915. — SREDA, 8. SEPTEMBRA, 1915.
VOLUME XXTTl ~ LETNIK XXm» i
CAR JE PREVZEL VRHOVNO POVELJSTVO,
RI6I PRETI ZELO VELIKA NEVARNOST.
NEMŠKO BRODOVJE KONTROLIRA PRISTANIŠČE RIGE. .— NEMCI BODO POSKUŠALI IZKRCATI NEKAJ ČET, KI SE BODO PRIDRUŽILE HINDENBURGOVI ARMADI. — PANIKA V PE-TROGRADU. — RUSKI CAR JE BRZOJAVIL PREDSEDNIKU FRANCOSKE REPUBLIKE. — ITALIJANSKE BOJNE LADIJE SO ODPLULE PRED DARDANELE. — ATENTAT NA EGIPTOVSKEGA MINISTRA. — SITUACIJA V KAVKAZU.
Car je prevzel vrhovno poveljstvo.
Pariz, Francija, 7. septembra. Kuski car Nikolaj je »poročil predsedniku francoske republike. Po-incareju, tla je prevzel vrhovno poveljstvo ruske armade. Brzojavka je bila oddana 6. septembra v ('arskojein selu in se glasi:
S tem, da sem stopil na celo svoje hrabre armade, želim, gospod predsednik i/ vsega srca, da bi naše armade kmalo slavno zmagale. — Nikolaj.
Predsednik Poincare mu je odgovoril :
Odkar vem, da stojite vi na čelu svoje zmagoslavne armade, sem za trd no prepričan, da bodo zavezniki koneeno zmagali. — V imenu Francije Vam naj prisrčne je čestitam. — Poincare.
Panika v Petrogradu.
Berlin, Nemčija, 7. septembra. Vsled nemške zmage pri Rigi, je zavladalo v glavnem mestu Rusije panika. Tukajšnje časopisje je dobilo poročilo, da se po mestu vrše velike demonstracije in da bo naj-brže izbruhnile revolucija, če Rusi takoj ne bodo začeli zmagovati, oziroma če se ne bodo začeli pogajati z Avstrijo in Nemčijo.
Po mestu krožijo govorice, da so ruske armade razkroj)!jene, da so vse pozicije pri Rigi padle in da Nemci na celi črti prodirajo.
Proti večeru je izšlo rusko časopisje v posebnih izdajah in dement iralo vse tozadevne govorice. Dementom nikdo ne vrjame. Nekateri pravijo, da se car sploh ne bo podal na fronto, ampak da se bo preselil v notranjost Rusije.
Kovan denar izginil iz prometa.
Berlin, Nemčija, 7. septembra. Najboljši dokaz, da ne vladajo v glavnem mestu Rusije normalne razmere je to, da je izginil iz prometa skoraj ves kovan denar. — Zlatega denarja sploh ni mogoče dobiti.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 7. septembra. Avstrijsko vojno ministrstvo poroča :
Armada generala Boehm-Ermo-lija je premagala včeraj v bližini Podkamjena ruske čete. Ruske jz-guhe so precejšnje. Sovražnika smo napadli na fronti, ki je bila dolga 40 kilometrov. Zavzeli smo grad Podkamjen in veliko drugih zelo važnih postojank. Bitka se je vršila cel dan in celo noč. Proti jutru se je začel sovražnik umikati; naši ga še vedno zasledujejo. Včeraj smo vjeli preko 300 (?)
Rusov.
Ob b esarabski meji so zapustili Rusi skoraj vse svoje postojanke. Armada generala Bothmera je odbila uspešno vse sovražniške napade. P ri reki Jasoldi se vrše manjš artilerijski spopadi. V Voloniji se ni ničesar posebnega pripetilo.
Uspehi pred Rigo.
Berlin, Nemčija, 7. septembra Danes izdano uradno poročilo se glasi:
Armada generala Hindenburga je vjela včeraj preko 790 Rusov in zaplenila veliko vojnega materija In. Vzhodno in jugovzhodno od (J rod na so začeli Rusi koncentrirati svojo armado. Najbrže ne bo imela ta koncentracija posebnega uspeha, ker smo Rusom neprestano za petami. Armadi generala (rallwitza se je na nekaterih mestih posrečilo prekoračiti reko Ros.
Armada bavarskega princa Leopolda operira pri Volkovisku in prav dobro napreduje.
Na jugovzhodnem bojišču se ni ničesar posebnega pripetilo.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, 7. septembra. Poročilo, da je prevzel car Nikolaj vrhovno vodstvo ruske armade, ni povzročilo v tukajšnih vojaških krogih posebne senzacije.
V	nekaterih se je zelo vzbudilo u-panje, češ. da bi car gotovo ne hodil na fronto, če bi vedel, da bo njegova armada premagana.
Vojaški strokovnjaki pravijo, da bodo začeli sedaj Nemci operirati na morju. Najprej bodo zavzeli Rigo in izkrcali nekaj vojakov, ki bodo poskušali prodreti proti jugu in se združiti z armado generala Hindenburga. Riga se bo morala udati v teku nekaj dni. —-Izpred Rige bo odplulo nemško brodovje pred Petrograd. Nemci sicer še niso prekoračili reke Dvi-ne, ker se imajo boriti s silnimi težkočami. Rusi so namreč uničili vse mostove, ki vodijo preko te reke in desni breg podminirali.
Nemško brodovje kontrolira zaliv pred pristaniščem Rigo. Odločilna bitka se bo vršila v kratkem. Kdo bode zmagal, se dosedaj še ne da z gotovostjo trditi, lahko se pa reče, da bodo najbrže Nemci zmagovalci.
Na ostalih frontah je položaj ne-izpremenjen.
Petrograjska vest.
Petrograd, Rusija, 7. septembra. Poročila, ki prihajajo s fronte, so zelo pomanjkljiva. Brezdvomno bo začel prodirati proti Rigi nemški general Hindenburg in ne bo od-jenjal prej, dokler je ne bo zavzel. Pomagalo mu bo nemško brodovje, ki bo napadlo pristanišče z morske strani.
Zaenkrat je cilj zaveznikov dolga železniška črta, ki veže Rigo, Dvinsk, Volno, Lido, Sarni, Ravno in Lvov. Ce Nemci zavzamejo to železniško progo, se Rusi niti ganiti ne bodo mogli. Poročila ruskega generalnega štaba so zelo u-godna. Ljudje se samo čudijo, da ni v poročilih ničesar omenjenega o splošnem položaju, ampak samo o posameznih spopadih, ki se vrše za to ali ono postojanko.
»Jugovzhodno od Grodna je začel sovražnik z novo ofenzivo. Rusi so pri Vilni parkrat navalili na sovražniške postojanke, pa so bili pognani v beg. Armada generala Mackensena prodira proti Pinsku.
V	Voloniji in vzhodnem delu Galicije je situacija za Ruse ugodna.
Situacija na Galipolisu
Berlin, Nemčija, 7. septembra. Pri Dardanelah vlada skoraj po-polen mir. Vse operacije se omejujejo samo na artilerijske spopade.
Turški generalni štab poroča:
Sovražnik je obstreljeval v nedeljo naše postojanke pri Sed-il-Bahru. Naša artilerija mu je izborilo odgovarjala. Nekaj zavezniških bojnih ladij, ki so se tudi udeležile obstreljevanja, je bilo več ali manj poškodovanih. Proti večeru smo zavzeli več sovražni-ških strelnih jarkov.
Atensko poročilo.
London, Anglija, 7. septembra. Atenski dopisnik "Central News Co." naznanja, da so angleški tor-pedni rušilci razdejali več turških baterij pri Dileki. Bojne ladije so razstrelile poslopje, v katerem so imeli turški častniki svoj glavni stan. Nekaj višjih častnikov je našlo svojo smrt pod razvalinami.
Neki tukajšnji časopis je dobil iz Aten brzojavko, da je angleški podmorski čoln torpediral v Mar-marskem morju turški torpedni rušilec "Yar Hissar".
Izdajstvo.
Amsterdam, Nizozemsko, 7. sept. Iz Soluna poročajo, da se je posrečilo zaveznikom podkupiti nekega turškega generala, ki je velik sovražnik turškega vojnega ministra Enver paše. General bo skušal zanetiti v Carigradu ustajo in s tem toliko vplivati na vlado, da bo sklenila mir.
Rumunska.
Amsterdam, Nizozemsko, 7. sept. "Vossisclie Zeitung" je dobila iz Bukarešta brzojavko, ki naznanja, da je rekel predsednik rumun-ske poslanike zbornice nekemu u-glednerau trgovcu, ki je hotel odpotovati v Avstrijo: — Prijatelj, ne zapuščajte dežele. Jaz sem prepričan, da bodo zavezniki v teku par tednov zavzeli Dardanele. Ru-munom ne bo preostajalo drugega kakor stopiti na stran Rusov, Angležev in Francozov. Če greste sedaj v Avstrijo, se ne boste tako zlepa vrnili. Avstrija bo internirala vse Rumune, ki niso njeni podaniki. Sedaj se je začela odigravati čudna igra. ki je tako zapletena, da nikdo ne ve, kakšen bo njen konec.
Italijani in Turki.
Bazel, Švica, 7. septembra. — Z italijanske meje poročajo, da je odplulo iz Brindisi 117 italijanskih transportnih in 16 bojnih ladij. Vlada ni povedala, kam so odšle, vendar je vsakdo prepričan, da so se podale pred Dardanele.
Ustaja v Indiji.
Berlin, Nemčija, 7. septembra. Iz privatnih poročil, ki so dospela sem, je razvidno, da se ustaja v Indiji z vsakim dnem bolj širi. V Madrasu so razdejali ustaši železniško progo in požgali v Loresu, na meji Belučistana, vse vojašnice.
Napad na egiptovskega ministra.
Kairo, Egipet, 7. septembra. — Egiptovskega ministra Fathi pašo je napadel danes v ministrstvu neki uradnik in mu zadal z nožem tri globoke rane v hrbet. Minister je streljal na atentatorja, pa ga nI zadel. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Boji v Kavkazu.
Petrograd, Rusija, 7. septembra. Razen manjših spopadov pri Olti vlada v Kavkazu mir. Po vročih bojih se nam je zadnje dni posrečilo zavzeti nekaj sovražniških postojank, ki so za nas velike strate-gične važnosti. V Mezopotamiji se vrše boji med angleškimi in turškimi četami.
Z zapadnih bojišč, Obstreljevanje obali.
'p
Angleško brodovje je obstreljevalo nemške baterije pri West-ende v Belgiji.
AKCIJE ARTILERIJE.
Neprestano obstreljevanje se vrši v Champagne, v Argonih in na drugih mestih.
na morju,
Nemški podmorski čoln "U-27" je najbrž izgubljen. — Parnika "Bordeaux" in "Diktator" potopljena.
Berlin, Nemčija, 7. septembra. Nemška admiraliteta je danes objavila, da je prinesel neki nemški podmorski čoln poročilo, da je srečal na visokem morju podmorski čoln "U-27", ki je dne 10. avgusta v bližini Hebridov potopil neko manjšo angleško križar-ko. "U-27" se izza tega srečanja ni vrnil ter ga je vsled tega smatrati izgubljenim.
Potopljena tovorna parnika.
Pariz, Francija, 7. septembra. Francoski tovorni parnik "Bordeaux", vsebujoč 4530 ton. je bil torpediran ter se je potopil dvanajst milj od izliva reke Giron-de, na zapadni obali Francije. — Posadko je vzel na krov neki kr-marski čoln.
London, Anglija, 7. septembra. Central News je sporočila o potopu parnika "Diktator" Harrison črte. Posadka 42 mož se je izkrcala brez vsakih izgub. Dasirav-no se je završil potop že pred par dnevi, manjka vsakega potrdila vesti z druge strani. "Diktator" je vseboval 4116 ton.
Berlin, Nemčija, ■ 7. septembra.
V	današnjem nemškem poročilu se poroča o uspešnih minskih operacijah v bližini Dixmude. pri katerih se je ujelo belgijske sa-perje. Nadalje se poroča, da se je odbilo francoske naskoke pri Kouehez ter tla so se vršili ostri artilerijski boji na različnih točkah fronte. Tudi letalci so razvili precejšno aktivnost, pri čemur je prišlo do bojev v zraku.
Uradno nemško poročilo se glasi : "Tekom uspešnih mbiskili napadov proti sovražnim saperjem iztočno od Dixmude smo ujeli večje število Belgijcev. V jiaše roke je padel tudi neki strojni top.
Iztočno od Souchez je vprixoril sovražnik slab poskus, da izvede naskok z ročnimi granatami.. Ta naskok smo popolnoma odbili. Izjalovilo se je tudi prodiranje Francozov pri Sondernach v Vo-gezih.
Ostri boji artilerije so se razvili v Champagne distriktu ter v okolici med rekama Alaas in Mosel.
Pri nekeni napadu sovražnih aeroplanov na Liehtcrfelde, severno od Roulers v Flandriji, je bilo ubitih sedem belgijskih civilistov, dočim sta bila dva ranjena. Nemški vojni aeroplani so se spustili s sovražnikom v boj ter izstrelili en aeroplan iz zraka."
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 7. septembra.
V	danes popoldne objavljenem ofi-cijelnem francoskem poročilu se glasi, da se je nadaljevalo z ostrim obstreljevanje^ na različnih točkah fronte. Poročilo javlja:	- -
"Zaznamovati je bilo kanonade ter boje z ročnimi granatami tekom dela pretekle noči v okolici Souchez in v bližini Neuville. Na ogromno obstreljevanje naših pozicij južno od Arras, v okolici Vaillv ter pri Nouvron smo odgovarjali z naše stran: z uspešnim ognjem.
V Champagne okraju, med Au-berive in Souain, pri Beausejour je bila francoska .artilerija zopet zelo aktivna. Na ostali fronti je potekla noč brez vsakih posebnih dogodkov.
Nemški letalci so vrgli včeraj in danes zjutraj bombe na Ge-rardmer, pri St. Die. Prvi napad je bil brezuspešen, pri drugem pa sta bili ubiti dve osebi.
Francoska artilerija v bližini Nieuport je obstreljevala skupno z angleškim brodovjem nemške baterije, ki se nahajajo v bližini Westende. Tozadevno poročilo se nahaja v današnjem večernem poročilu, v katerem se tudi glasi, da se vrši severno in južno od Arras ostro obstreljevanje. Francoske baterije so napravile resno škodo na nemških utrdbah. O na-daljnih artilerijskih bojih se poroča iz okolice Roye v Champagne, nadalje pri Auberive in Perthes v Lotaringiji.
Oddelek francoskih letalcev je vrgel bombe na postajo in voja ške naprave v Freiburgu na Ba-denskem ter je izbruhnilo v tem mestu več požarov. Nadalje so obstreljevali letalci Saarburg, "War nerville in Tregnier.
Umor policijskega predsednika?
Berlin, Nemčija, 7. septembra. Prekmorska agentura poroča iz Aten. da je bil umorjen petro grajski policijski predsednik.
Premogarji v južnem Wales.
London, Anglija, 7. septembra. Mezdno vprašanje premogarjev v južnem Wales je rešila komisija v obojestransko zadovoljnost. a so nastali novi spori radi zapos-lenja delavcev, ki ne pripadajo delavskim organizacijam. 2500 premogarjev je odložilo danes delo, ker se je nastavilo neunij-ske delavce.
Dumba pri Lansingo, Zagovor poslanika.
Avstrijski poslanik, dr. Dumba, je izjavil državnemu tajniku, da pade krivda na avstrijsko vlado.
POTEK AVDIJENCE.
Odpoklican je poslanika se smatra zagotovo ter bo pričel predsednik s to akcijo.
Washington, D. C., 7. septembra. — Avstrijski poslanik, dr. Konstantin Dumba, je danes informiral državnega tajnika Lan-singa glede avstrijskega komplo-ta, da se ustavi izdelovanje muni-cije za zaveznike, da je postopal
tako soglasno z izrecno željo njegove vlade.
To izjavo je podal popolnoma odkrito. Tajnik Lansing je bil tako presenečen, da je takoj prekinil pogovor ter izjavil, da bo predložil celo zadevo predsedniku "Wilsonu.
Dr. Dumba je trdil, da je imel popolnoma prav, če Je odvračal svoje sodeležane v tej deželi od proizvajanja munieije za zaveznike. Ko je poslanik izjavil da je deloval z izrecnim privoljenjem svoje vlade, se jo naenkrat poostrilo razmerje med Združenimi državami in Avstrijo, ker se ne tiče sedaj delovanje poslanika njegove osebe same.
Glasi se, da se bo vlada Združenih držav v par dneh odločila z ozirom na ta "slučaj brez primere." —
Dr. Dumba ni kazal tekom celega pogovora z Lansingom niti najmanjšega obžalovanja radi pisma, katero se je našlo pri poročevalcu Archibaldu. Nastop Dum be po posvetovanju je bil skrajno indiferenten ter se je sledeče izrazil :
— Moja dolžnost je informirati svoje sodržavljane, če ravno krivično. Oni pa postopajo krivično. če izdelujejo municijo za naše sovražnike. Jaz nisem nevtralen ; jaz sem Avstrijec in zavezniki so naši sovražniki. Če ne morem posvariti svojih sodeležanov. je boljše, da nisem tukaj.
Razvoj spora med Avstrijo in Združenimi državami
Dne 29. junija je protestirala avstrijska vlada i)ri Združenih državah proti dobavi vojne munieije iz te dežele v roke zavzeni-kov.
Dne 12. avgusta so odgovorile Združene države na avstrijsko poslanico ter izjavile, da .ne noče ameriška vlada vmešavati v od pošiljanje munieije, ker bi b.Jo to proti izraziti in določeni politiki te vlade.
Dne 20. avgusta je pisal avstrijski poslanik, dr. Dumba, avstrijskemu ministru za zunanje zadeve ter mu obrazložil načrt, lsko bi se vprizarjalo stavko v ameriških munieijskih tvorn eah Dumba je bil mnenja, da se lahko desorganizira delo v teh t vodnicah, če se spravi avstrijske delavce iz teh tvornic.
Z italijanskih bojišč.
Italijani poročajo, da so bili zmagoviti na Tirolskem ter zavzeli par zakopov.
Pariz, Francija, 7. scptenbra. Po dolgotrajnih bojih, pri kate rili je igrala največjo ulogc artilerija, so napredovale ita'ijan-ske čete v okrožju Sexten in Monte Croce di Padoia.
Obisk generala -Toffre, vrhovnega poveljnika na italijanski fronti se smatra za ugoden znak (!) za uspeh italijanskega orožja.
Italijanske čete so nadalje vpri-zorile naskok na železniško črto in sicer z namenom, da se polaste mest Toblach in Innichen. Ne ve se še, kakšen je bil uspeh te a.k-ije. (... .Miseria!....)
Prebivalstvo Canade.
Canada ima sedaj preko 8,000, 000 prebivalcev.
Proklamacija kitajskega predsednika Juan-Si-Kaja
Kitajski predsednik Juan-Ši-Kaj je proglasil "dedno predsedni-štvo" na Kitajskem.
BESEDILO POSLANICE.
Parlamentu, katerega je imenoval sam, priporoča, naj se pusti republikansko obliko.
Pekin, Kitajska. 7. septembra. Republika Kitajska je mrtva. — Predsednik Juan-Ši-Kaj je odredil vse potrebno, da se pusti imenovati od parlamenta "trajnim predsednikom". Da bi se pa ne prišlo v položaj, da bi morala nova vlada iznova dobiti priznanje drugih držav, se je sklenilo, da se začasno ohrani republikansko obliko, da pa postane pred-sedništvo trajno in dedno. V tem smislu se glase informacije, ki so prišle iz uradnih krogov.
General Li-Juan-Hcng, o katerem se je poročalo, da je dne 2. septembra odstopil kot podpredsednik, je predsedoval danes seji sveta in listom se je naročilo, naj objavijo poravnavo med njim ter predsednikom Juan-Ši-Kajem.
V neki poslanici na državni svet pravi Juan-Ši-Kaj:
— Moja stalna dolžnost je varovati deželo in narod in moja posebna dolžnost je ohraniti republiko. Pred kratkim so poslali številni meščani iz provinc na parlament prošnjo, na i se izpremeni vladn o obliko. Ta predlog pa je z mojo pozicijo kot predsednik nezdružljiv. Ker pa se je zado-bilo predsedništvo potom naroda. naj bo tudi odvisno od volje naroda.
Predlagano izpremembo smatram kot neprimerno vsprieo razmer, ki vladajo v deželi. Čo bi se o tem nepremišljeno sklepalo, bi lahko nastale za deželo resne tež-koče. Cilj državljanov je seveda le ta. da se ojači temelj države, da se dvigne uglede dežele. Če se bo upoštevalo mnenje večine naroda, se bo brez dvoma našlo prava in dobra sredstva.
Ker se sestavlja zdaj konstitu-cijo republike, še bo po natančnem premisleku formuliralo primerno in praktično postavo. To priporočam gospodom parlamenta. —
Zadeva "Hesperian-a,"
Častniki parnika '' Hesperian'' zagotavljajo, da je bil parnik torpediran od Nemcev.
Washington, D. C.. 7. sept. _
Drža vnemu departmentu se je danes sporočilo, da so častniki parnika "Hesperian" v skupnem afi-davitu izjavili, da dokazujejo drobci jekla, katere se je našlo po eksploziji na krovu, da je bil parnik v resnici torpediran.
Častniki zatrjujejo nadalje, da je bilo nemogoče s podmorskega čolna opaziti top, ki je bil montiran na krovu. Sedaj se je namreč za gotovo ugotovilo, da je imel "Hesperian" na krovu en štiripalčni top in to dejstvo bo najbrž igralo še važno ulogo.
V vladnih krogih še vedno dvo-mijo, da je bil parnik torpediran ter se nagibajo mnenju, da je zadel na mino.
Queenstown, Anglija, 7. sept.— Ameriškemu konzulu se je sporočilo, da je bil ubit na parniku "Hesperian" en Amerikanec iz New Jersey, po imenu Wolf.
Belgijski general Leman.
Berlin, Nemčija, 7. septembra. V odgovor na poročilo nekega francoskega lista, da je umrl general Leman, branilce Luetticha. na strtem srcu. izjavlja danes prekmorska agentura. da se nahaja general Leman v jetniškem taborišču v Magdeburgu, kjer se postopa z njim na način, ki odgovarja njegovi poziciji. Bolan je na protinu. a mu drugače nič ne manjka ter je baje z veseljem či-tal poročilo o svoji smrti.
Situacija v Mehiki.
**
Villove čete so zapustile mesto Pie-dras Negras. — Izjava ameriškega konzularnega agenta*
Washington, D. C., 7. septembra, akor se čuje, se bodo prihodnji teden nadaljevale seje panameri-ške konference. — Državni tajnik je rekel, da sedaj še ni določen lan, kdaj se bodo sestali diplomati, vendar se bo vršila prva seja že pred 15. septembrom. — Kaj bodo ukrenili delegati, ni znano.
Eagle Pass., Tex., 7. septembra. Danes je zavzelo 1200 Carranzovih vojakov pod poveljstvom generala Garze Piedras Negras. — Villo-va posadka je že prej odšla iz mesta. —
Washington, D. C., 7. septembra. Tukajšnja Carranzova agentura je dobila brzojavko, da so armade pod poveljstvom Obregona, Trevi-na in drugih Carranzovih generalov zasedle mesto Saltillo, Pare-don in Monclovo ter da se sedaj pripravljajo na splošen napad na Torreon.
Ameriški konzularni agent Cha-roters je sporočil danes državnemu departmentu:
General Villa dementira, da so konvenčne čete prekoračile mejo in da so plenile po mehiškem o-zemlju. To so storili banditi, ki pa nimajo nikakega stika s konvenč-nimi četami.
Zeppelini nad Anglijo.
London, Anglija, 7. septeml ra. Tiskovni urad je danes zvečer objavil, da so vrgli v pretekli noči sovražni zrakoplovci. bombe na okraje ob angleški iztočni obali. Posledica so bih številni požari in izguba par človeških življenj.
Ne.navaja se nikakih nadalj-nih posameznosti glede tega napa iz zraka vendar pa se doume va, da so bili Zeppelini, ki so uprizarjali napad. Iz kratkega poročila tudi ni razvidno, kal.s-n obseg je imel ta napad.
Naenkrat oslepel.
331etni Charles McDonald iz Newark, X. J., je nenadno oslepel. ko se je nahajal v kino-gle-dišču. Prevedli so ga v City bolnico.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrija bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno pr«-ko HOLANDIJE in SKANDINA* VIJE.
Zadnja poročila nam naznanja« jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa poeluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne mori denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se poLljl sorodnikom ali znancem, ki ga od« tam pošljejo vojaku, ako vedo nI njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dom* stdc Postal Money Order", ter pri* loži t« natančni Vaš naslov in on< osebe, kateri m Ima izplačati.
			- >
K.	$	K.	$
5....	.R0	120....	IS. 60
10....	1 60	130____	20.15
15----	2.4"»	140____	21.70
20____	3.20	150____	23.25
25____	3.90	160____	21.80
30....	4.75	170____	2*4.35
35....	5 50	180 ...	27.90
40----	R.30	130----	29.45
45....	7.05	200____	31.00
50____	7.75	250____	3« 75
65____	8.60	300____	46.50
60____	9 40	350____	54.25
65....	10.15	400____	62.00
70____	10.9>	450____	69.75
75....	11.70	500____	77.50
80____	12 50	600____	93.00
85____	13.25	700_____	108.50
90____	14.05	800____	124.00
100____	15.50	900____	139.50
110....	17.05	1000____	151.00
Ker se cene sedaj j ako spremi« njajo, naj rojaki vedno gledajo M naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSZJt, S3 Gotflandt It, M|i focki Ki &
GLAS NAHODA, 8. SEPTEMBRA, 1915.
1IAS NARODA"
i>iuv«ttiic Daily.)
» . ' »'»d published by tu«
itveni«. Ihibluhinj? Co.
4 corporation.* ■	President.
v Ia-UIS BENEDIK. Treasurer. fc
of Business of the corporation and •<i<lre*£«-3 of above officers : ■V Cwllandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Em celo leto Telja Ust za Ameriko in
Canado........................S3.00
w pol leta...................... 1.&0
" leto £b m< dto New York........ 4.00
I' i*»l leta ca mesto New York ... 2.00
f* JCvrupo sa vse leto...........4.50
f* " " pol lets.....
f »* ** cetrtieta..
; tILAS NARODA" izhaja vsak dan i irvzfiudi nadel j in praznikov.
1	I ..... f
tiskala k steni. Saj so vendar vsa- Viljem za zaščitnika turške vere. kratkim prišla družina iz starega gostanja na srečne, preminule ea-komur znane razmere v starem! Tako se torej norčujejo ti go-,kraja, ji je Sakser pomagal, da se.—
kraju. Marsikateri delavec je že spodje iz nas. Ker nimajo druge-1 je prišla do Clevelanda, ker ni Črnošinski je z jednim pogle-tukaj prihranil večjo ali manjšo ga dela. romajo na grobe, v kate-jimela dovolj denarja. Slepar bi dom opazil vse. Videl je nepokoj svoto denarja, katerega bi doma rib so pokopani najkrvoločnejši i kaj takega ne napravil. Dobremu vdove, videl, da je hči smuknila sko-nikdar ne. Dolgove bi imel in po- divjaki, postavljajo nanje večne [imenu ne morete nič škodovati, zi vrata in se potem skrivoma poleg tega bi še slabo živel. — Od- luči in se proglašajo za zaščitni- to si zapomnite, gospod Zotti! Zi- svetovala z materjo. Vedel je, da
"CLAS NARODA"
("Voice of the People") •MMij every day except Sundays wad Holidays.	*
Subscription yearly |3.00.\,
ločno pa protestiramo proti izjavi turške vere. dr. Dumbe, da bi bili delavci slo-! Slovenski narod, kdo je tvoj vanskega pokolenja manj izobra- zaščitnik? Stoletja in stoletja si ženi, kakor so delavci madžarske- ga iskal, pa ga še dosedaj nisi naga pokolenja ali pa avstrijski šel. Je že res, veliko zaščitnikov Nemci. (Tu mislimo one iz gor- imaš, za katere pa moraš sedaj skih dežel.)	'umirati.
Vemo pa, da je med nami mno. j Ko bo končana bojna vihra, go več izobraženih, nego je dr. zastonj iskal zaščite in lju-Dumba sam, samo da niso imeli bežni. Ko boš umiral, ti ne bodo 2!55 jprctekcije in dobre žlahte, da bi celili ran, ampak poskušali ti bolj^ !se tako visoko povspeli, kakor se (]0 zadati še toliko novih udarcev, j<> on. S tem dejanjem je dr. Dum- da boš prejalislej izginil s površ-iba pokazal, da je slab diplomat,'ja zemlje.
toda on ne more nič za to. Saj je j _ m | m | m
vendar vzgojen kot avstrijski birokrat!
da tujca. On pa vzame svojo vrlino suknjo s svilnato podvleko, se prikloni ter odide, Bijankovičeva
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi Slov. podp. društvo sv. Roka
vela tvrdka Frank Sakser! — jima napravlja te skrbi večerja. Karol Cot man. 4927 St. Clair Ave. Opazil je tudi, da v tej domačiji Cleveland. Ohio.	'ni redne hišine, ker postarana žen-
Kemmerer, Wyo. — Gotovo so ska, ki je naposled prinesla pla«l-rojaki že slišali, da je bil rojak nike in jih položila na predal-Metod Cirej obsojen na smrt, ker nik, je bila očividno le začasna poje zaradi slabih družinskih raz- strežnica. Toda gospa Bijankovi
Ad*wtia«m«nt or. tgreamcnt
X>cpi»i brea podpisa in osoboosti se ne
pnobčujejo. .— ! iMt rai blagovoli pošiljati po ^
Ma"jy Order. IVI spremembi kraja naročnikov pro-iiTO, da se nam tudi prejanj*. ^traliiče naznani, da hitre]« najdemo naslovnika.
l>oi>i«oa* in pošiljatv&m naredite ta
naslov: 'GLAS NARODA"
U 0< rttandt St.. New York City.
Telefon 49^Cortiandt.
' ~ ASSOC/A..
OTIPUBtL
&'
Dopisi.
New York, N. Y. — V soboto, dne 11. septembra, ob osmi uri zvečer se vrši v dvorani rojakov Mraka in Kuclerja tretji Slavcev Vlada naše širne domovine ima zabavni večer. "N'a progi ara« so nalogo skrbeti za vse narode, ki zopet krasne slovenske pesmi: 1. so v njenem okrilju. Vse za do-jPesem. 2. Z Bogom tlom, predragi movino, vse za cesarja! — je ge- kraj! 3. Bajukova: Oj deklica, slo teh gospodov. Slovenci imajo povej mi to. 4. Obračati na dva svojo domovino na Kranjskem, oči, to zdravo ni, to dobro ni. 5. Primorskem, Štajerskem, Koro- Bog i Hrvati: Planula zora, sva-
nuo dan! V odmorih in za ples
Lepo izpričevalo.
Avstrijski poslanik dr. I)umba jf dal ameriški javnosti "lepo" izprir-evalo o Cehih, Slovakih in Slovencih. Izjavil je namreč v svoji m zagovoru, ko so ga zasačili, da dela tukaj intrige, da smo ;i v>: rijski Slovani neizobraženi ali iliterati. To se namreč tiče njego-\ intrige, da bi avstro-ogrski podaniki opustili delo v tovarnah, kji r izdelujejo za zaveznike vojno potrebščine. Pretil je celo, da bodo taki podaniki, če so vrnejo domov, strogo kaznovani. Pri tej priliki si1 izgovarja, da so nevedni in da v svoji nevednosti kršijo avstrijsko pravo.
Za Boga svetega, kaj pa ima iskati avstrijsko pravo v Ameriki : Kje se sme kak poslanik ali 1" 'i il kake tuje države vmešavali v ameriške notranje zadeve? A ko ti avstro-ogrski podaniki iz-delujejo za ljubi košček kruha vojni materija!, bodo ob fjovrat-kn ostro kaznovani. Ali je mogo-«'•<• v sedanjem Času izbirati delavcu v Ameriki delo? Ali bodo tudi premogarji, avstro-ogrski podaniki, kaznovani, če se vrnejo v Avstrijo, ker kopljejo v potu svojega obraza premog, ki se slučajno porabi za ladije zaveznikov? Sedaj se smatra vse za vojni kontrabant, bodisi orožje, stre-ljivo, premog in Bog ve, kaj še
Mi prav dobro vemo, da se dr. Dumba čisto nič ne briga, če par tisoč delavcev več pohaja ali strada. < )n jih ne bode vprašal, od če-.sa bodo živeli, ako vsako tako <Mo puste. Delavec, ki ima družino. si dandanašnji ne more izbirati dela, ampak poprijeti mora za v>«\ kar dobi, če hoče preživeti K-bo iu svojce. Zakaj zvračati krivdo na največjega siromaka? Zakaj ne zvračate krivde na sistem, ki kaj takega dovoljuje?
Sedaj pa še nekaj o neizobra-ženosti delavstva. Vso tozadevno krivdo naj dr. Dumba pripiše na račun vlade, katero zastopa. Zakaj pa ne skrbi avstrijska vlada za izobrazbo svojih podanikov? Kadar je šlo za izobrazbo, je Avstrija vedno rekla, da nima sredstev. sedaj pa vidimo, da ga ima dovolj za klanje in opustošenje. Kavno te dni smo dobili liste iz domovine, v katerih je omenjeno, <la je vlada izrekla željo, da naj oblasti kolikormogoče preprečijo, <la ne bo preveč ukaželjnih otrok «ililo v srednje šole. Torej vlada noče, da bi se mladina izobrazila. Kako pride poslanik do tega, da očita neizobraženost onim narodom, katere njegova vlada ovira pri izobrazbi?! S tako izjavo je zadal Dumba samemu sebi in njegovi vladi ubožno izpričevalo. Zahvaliti se mu pa moramo, da nas je tako lepo predstavil ameriški javnosti, da bode še manj naklonjena slovanskim priseljencem iz A vstro-Ogrske. Ako je Avstrija tako dobra mati svojim podanikom, naj bi jim dala doma boljši
škem in v Istriji. Kraji, v katerih prebivajo Slovenci, so slovenska domovina. Usoda je hotela, da je
svira slovanski orkester. Dobitek svinjska gnjat bo blizu vhoda, ta-
tem krajem zavladala cesarska J ko da bo ljudi s svojim vonjem rodbina, ki ima razen nas pod že odd alee vabil k vstopu. Ome-svojo vlado še več drugih naro-initi moramo, da tudi šaljive podov. Vsi zemlje, katerim vlada ta šte ne bo manjkalo. Iz Jolieta
rodbina, imajo skupno ime Avstrija. Naši ljudje so se^ učili v šolah samo o Avstriji. Že otrokom se je vbilo v glavo, da so Avstrijci in da je ime Avstrijec veliko bolj imenitno, kakor pa ime Slovenec. Veliko se jih je oprijelo te besede in so na žalost še sedaj, v tem času, v deželi svobode, rajše Avstrijci, kakor pa Slovenci. Avstrija ni posebno močna, ker sestoji iz nešteto narodov. Xjena vlada je nemška in če hoče dobiti kje kaj pomoči, si bo iskala v prvi vrsti prijateljstva pri sosedu Nemcu. Tako se je zgodilo tudi sedaj. Nemčija je prav dobro vedela, da ne more Avstrija sama ničesar doseči. Ponudila ji je svojo pomoč pod zelo težkimi pogoji. Prvo besedo imajo nemški generali, vsak najnižji železniški uslužbenec mora znati nemško, Avstrija je sedaj čisto v krempljih Nemčije. No trdimo preveč, če rečemo: Ni daleč čas, ko bo Avstrija izprevidela, da je preveč drago kupila pomoč od svoje preljube zaveznice. Če bo po tej vojni še količkaj trdna in če ne bo mogla plačevati svoji zaveznici visokih obresti, bo prva prihodnja vojna — vojna med Avstrijo in Nemčijo. Od sedanje vojne ne bodo imeli avstrijski Slovani nobenega dobička. Nasprotno, Poljaki, Slovaki in Slovenci bodo imeli največjo izgubo. Izguba bo tako strašna, da je skoraj ne bo mogoče prenesti. Naš narod trpi in izgublja dan za dnem svoje najboljše moči. Ko bo dal vse, ga bodo potisnili na stran. Ce bo hotel odpreti usta, ga ne bodo pretepali, kakor dosedaj, z bičem, pač pa s škorpijoni.
Najlepše je pa to, da se nemška gospoda, kljub temu, da je istina tako strašna, kljub temu, da pade vsak dan po krivici po par tisoč ljudi, grozno norčuje iz svojega ubogega naroda. Avstrija in Nemčija sta zaveznici Turčije. To se jima je zdelo potrebno, ker bi bili drugače na Balkanu brez vsakega prijatelja. Turčiji je prva podala roko Nemčija, za njo, seveda, pa še Avstrija. Najbolj zamazan Turek je v očeh dunajske gospode veliko več vreden, kakor vsi slovenski fantje, ki so padli za blagor "svoje domovine
Da pa ne ostane samo pri zvezi. je treba nasuti ljudem še malo peska v oči. Turki so postali naenkrat razen Nemcev najboljši ljudje na svetu. Zadnji čas je priobčilo nemško časopisje dolg popis. iz katerega navajamo samo sledeče: V noči od 7. na 8. avgusta se je vršila v Damasku na Turškem velika slavnost, ki je velikega pomena z ozirom na sedanji razvoj. V tej noči je namreč nemški konzul v imenu nemškega cesarja postavil na grob slavnega sultana Saladina svetilko. Pri tej slavnosti so bili navzoči vsi nemški konzularni uradniki in veliko višjih nemških častnikov. Konzul je rekel, da bo nemško-turško prijateljstvo vedno tako vroče kakor je ta svetilka. Na grobu sultana Saladina se
jame hoditi z urnimi koraki po je-j št. !>4 J. S. K. J. v "Waukegan, 111. dilnici kakor volkulja v kletki. Časih se prime za glavo, časih zopet spusti v jok. ... Po davni navadi jame pospravljati z mize.. .. Pod pladnikom, ki ga je rabil gost, najde dva popolnoma stotaka. . . . Ves njen ponos zakipi v njej.... Bila je hči nebogate, toda inteli-jto |i> neaeija. gentne rodbine; bila odgojena | išče veselega
v nedeljo dne 12. septembra
na tako/.vaui Franeinovi farmi.
,Na piknik so vabljena vsa društva i/. Watikegana in North Chi-rage, kakor tudi vsi cenjeni rojaki iu rojakinje. Ker je delaven odmerjen v tednu en dan počitka.
je dobro, da si po-razvedrila. kakor
skromno, toda v plemenitem du- tudi okivpčila. Za
vse to 1>
>a
mer ustrelil svojo ženo. Smrtna čeva je znala vse pripravii tako. hu. Njen mož je bil potomec Bran- skrbelo društvo sv. Iloka na ome-obsodba se ima izvršiti 28. okto- da njen gost ni čutil onega nepri- kovičev, in samo n^ka nesreča je njeni farmi 12. septembra. Tort j bra. Ker se je dokazalo, da ni jetnega čutila, ki ga vzbuja rev-imel dobrega zagovornika in da ščina. Kaj okusna se mu je zdela >i se mu še lahko pomagalo, pro- pečenka (prinesena bržkone iz (da tu -simo vse rojake in rojakinje, da gostilnice), ker je prišla že na pol, storija!
taka grozna, odurna lii-! Zbirala jt: že celo kopico
bi že vsaj toliko prispevali, da bi mrzla na mizo) in čaj. Posebno <>- J prezirljivih besed, s katerimi hoče imel za zagovornika. Stroški za kusen se mu je zdel čaj, katerega sprejet i nepoznanega veternjaka. zagovornika bi znašali skupaj je rad imel močno sladkega; toda'^J011 mož Je sicer grešil, toda to še
$500. Novi zagovornik je mnenja, videl je tudi to, da je za tretji koda bi se ga dalo rešiti, če bi imel zaree že zmanjkalo sladkorja.... to svoto na razpolago. Vemo, da( Marica ni opazila materine za-so sedaj slabe delavske razmere, drege. Z velikimi, črnimi očmi je poznamo pa tudi dobrosrčne ro- gledala tujega gosta ter bila trdno jake, ki so pripravljeni vse žrtvo- prepričana, da si mora tako star vati, če je treba rojaku pomagati, gospod smatrati za čast, da dobi Prostovoljne darove je pošiljati tako večerjo! Še steklenieo ruma
na naslov: Metod Cirej, Stat« je šla sama kupit za celili 35 kraj-|za kokT°- Tako Pri njegovem šta-
yo. J carjev! In sladkor! Ni opazila. ka-,bu 1Jaiko1' lm ».K'^vem koru se ni j
prisilila jednega iz njegovih pred-jne zamudite nas posetiti v polnem nikov spremeniti svoje ime.. To-j številu!
V slučaju slabega vremena se piknik vrši dne 10. septembra.
Andrej Bartrl, dr. t;ijnik. (}>.<)_JI >
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
ne tlaje tujeu pravice, semkaj žalit.
(Pride še.)
!a jo hodi
Smrtna kosa.
General kavalerije Emil vitez Ziegler, korni poveljnik, je umrl
Penitentiary, Rawlins, W
nam bo poslal gospod Sitar pravih kranjskih klobas. Prepričani smo, da ne bode nikomur žal. kdor bo prišel ta večer v našo sredo. Torej nasvidenje v soboto! Na jesenski koncert, ki ga priredimo 17. oktobra v Arlington dvorani, se Slavec že intenzivno pripravlja. Več o tem v prihodnjem dopisu. S pevskim pozdravom "Slavec7'.
White Valley, Pa. — Iz naše naselbine prihajajo kar naprej razna poročila. Ker so dopisniki iz velikih mest precej redki, je naša naloga, da nekoliko pomagamo uredniku napolniti list. Večkrat je bilo že poročano, da se tukajšnji Slovenci zelo zavzemamo za Slovenski Dom, katerega bi radi postavili, prej kakor mogoče. Zaželjenega cilja pa ne bomo prej dosegli, predno ne bomo imeli na razpolago dovolj denarnih sredstev. Slovenski Dom bi ne bil samo nam v ponos, ampak bi se lahko postavili tudi pred drugimi narodnostmi te naselbine. Tukaj je namreč vsa svetovna golazen, samo Turka se nam zdi, nismo dosedaj še videli. Naša želja je, da bi člani Slovenskega Doma kiualo kaj ukrenili. Veliko se je že svetovalo, pa dosedaj je ostalo samo pri svetih. Slovenski Dom. katerega nameravamo zgraditi, bo stal velike novce. Razmotrivajmo o stvari, da bomo prejkomogoče imeli že vsaj nekaj potrebnega denarja skupaj. Poskusimo s pomočjo kake obrti. Nekaj denarja sicer imamo, toda to je le malenkost. Prihodnja mesečna seja bode 26. septembra. Ker je bilo že na zadnji seji sklenjeno, da naj se te seje udeleži kolikor mogoče veliko članov, apeliramo še enkrat nanje, da naj ne zamudijo te prilike. Na dnevnem redu je več zelo važnih točk. Torej pridite polnoštevilno! Ni dovolj, da vsak žrtvuje par centov, pač je pa vsakega člana sveta dolžnost, da prisostvuje sejam in pove svoje mnenje. Pokažimo drugim večjim naselbinam, kaj zmoremo, če smo složni. Par sto nas je v tej naselbini, postavimo se in pokažimo, da je naša naselbina bolj napredna. kakor so one, v katerih je po tisoč Slovencev. Delujmo vsi za enega, eden za vse. Če bomo složni, bo stavba kmalo stala in bo lastnina tukajšnjih Slovencev. Torej ničesar vstran vrženega, vse k dobremu! Pozdrav! — Odbor Slov. Doma.
Cleveland, Ohio. — Zottiju naznanjam, da naj mi v bodoče ne pošilja več svojega turškega lista. Jaz sem naročnik Glas Naroda, katerega imam plačanega, katerega dobim vsak dan in ga pre-čitam od začetka do konca. Zot-tijev slavni list se mi pa nič kaj ne dopade. Glas Nart»da je dober list in zato ima preko 10,000 naročnikov, Zottijevo jla>ilo jih pa niti desetino toliko nima, kljub temu, da ga pošiljajo zastonj. Pa še eno veliko napako ima Zotti-jev list in to je, da očita Mr. Franku Sakserju sleparstvo. Jaz sem imel s tvrdko Frank Sakser že dosti opravka, pa nisem bil še
Pomladni mraz,
Novela.
Svetozar Hurban Vojanski.
I.
'Ne pade. ne pade!" je klicala s tankim glasom 16-letna dekli-ca. poganjaje s paličico kotajoč se bukov obroč, s kakoršnim se navadno zabavajo mali otroci. Prilegala se ji je ta otroška igra. kajti vse njeno vedenje je bilo še otroško. To je priznavala tudi njena mati, korakajoča počasi s priletnim gospodom, oblečenim po najnovejšem kroju. Vračali so se domu s kratkega sprehoda. Priletni gospod je prišel popolnoma nepričakovano obiskat vdovo Bijanko-vič. Bil je bogat in visoko postavljen uradnik v glavnem mestu. . . -Vdova je čula njegovo ime iz ust svojega ran j ke ga moža, ki se je nadejal, da bližnji njegov sošolec i^a ne zapusti v nadlogi. Če je nemara poslušati tedaj, okoristiti se s tem prijateljstvom, tega ona ni vedela. Vedela je samo, da ponio-•i ni bilo od nikoder, in imena bogatega Črnošinskega se ni niti več spominjala, dokler ga ni prečita !a na posctiiiei, katero ji je poslal ;z najbližje mestne gostilnice z vprašanjem, če sme priti posetiti vdovo svojega največjega prijatelja. Vedela je, da sedaj, ko so njenega moža ugonobile nesrečne za-lolžene razmere, katere bi z malo podporo lahko bile odpravljene, njej ne bodo lahko pomagali vsi bližnji njegovi šolski prijatelji. Pri vsem tem pa je sprejela Črnošinskega kot znanca.. .. Saj je čula to ime od svojega moža!
'*Nu, prenehaj!" je zaklicala gospa Bijankovičeva svoji hčerki; "bližamo se mestu!"
"A tam je še le prav gladko", odvrne veselo Marica. Lice je imela razpaljeno, prsi so se ji dvigale od urne hoje.
''Glejte, velinožni gospod, tako
j ko jo ostro opazuje gost z osivelo j brado ter se je močno čudila, ko jo je prijel za roko in jo hvalil.
" Vpijanil se je", si je mislila, "škoda tega sladkorja!''
Pričakoala je namreč, da ga o-stane vsaj eden košček, toda zaman; "velmožni"' gospod je v tihem. komaj slišnem razgovoru z materjo vzel še tega poslednjega ter ga namočil v hladnem in ne dovolj sladkem čaju.
"Pojdi spat, moje dete", reče mati in roka se ji je tresla.
Marica je na to komaj čakala. Radostno je poskočila, priklonila se gostu ter poljubila materi roko. Iz spalnice se je začulo tiho petje,
zgodil ne en slučaj kolere, vzlic ( temu, da se je primerilo med civilnim prebivalstvom dotičnega ozemlja več slučajev kolere. General Ziegler je bil edini častnik celega svojega štaba, ki se ni dal cepiti proti koleri.
Cene živini peskečile.
Na zadnjem dunajskem sejmu so cene živini zopet poskočile, iu sicer za 4 do 10 K pri 100 kilogramih žive teže.
ki je naposled utihnilo.
"Za Boga!" reče Bijankovičeva, komaj je hčerka odšla, '"kak dolg? — jaz o tem ničesar ne vem."
^ "Da. dolg, velik dolg", odvrne
Črnošinski sedaj še glasneje: _
"dolg. katerega nisem utegnil izplačati, dokler je bil vaš mož še živ.... Da. on, vaš Gustav me je rešil! Ne sicer mojega življenja, pač pa nekaj več, mojo čast. moje vse.... A kar je še važnejše, rešil me je ter žrtvoval samega sebe. Napravil sem v mladostni lahko-mišljenosti nekaj, kar bi me bilo
pogubilo za zmiraj____S kesom v
srcu vam priznavam to____ Imel
sem pri sebi tuj denar. Razvnet |») igri sem ga zaigral. Gustav me je rešil ter prevzel krivdo naše., in jaz sem bi! spoznan nedolžnim, a madež je ostal na njem. Tako je tudi prišlo, da vaš mož ni mogel više. da, celo zaostal je za drugimi kot nezanesljiv uradnik, jaz pa sem stopal neprestano više v službi." —
Bijankovičevo je jelo biti strah pred tem Človekom. Ob enem pa je tudi razumela vse moževo trpljenje. njegovo brezuspešno borbo. njegove prazne napore, pope-ti se više.
"Prišel pa sem radi tega, da vam kolikor mogoče popravim svojo krivdo.... Vidim, da se nahajate v slabih razmerah____"
"Ne, ne! Pustite to! Vi me hočete razžaliti z miloščino, vedoči
Mr. FBANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz-I dajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Unravništvo 'Glas Naroda'.
ZA VSEBINO OGLASOV NI
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. S., Claridge, Pa. — Pesem ni za tisk.
J. H., Gross, Kan. — Pesmi ne moremo priobčiti, ker ne odgovarja vsem pravilom. Če bi jo popravili. bi izgubila svoj prvotni srni-. ODGOVORNO NE UPRAVNI-
dekle imam! Ne uboga pa ne ubo-.da moja pokojnina znaša samo 300
ga!"
In zares, Marica je tirala obroč ter tekla za njim, da je daleč prehitela naša znanca.
"Vi imate dijamant", reče važno Črnošinski, gladeč si svojo že močno osivelo brado
goldinarjev ter me sili živeti skromno. Ne. gospod! Vem, moj mož mi je pravil, da vi bi nam mogli pomagati...."
"Da. in to je. kar me muči. Pi
sal mi je----toda vi veste, kako
"siroto J ravna v tisočerih slučajih oboga-zares, — kako bridko je pomisliti i teli prijatelj s pismi svojega revna to."	j nega prijatelja! Tako sem ravnal Bijankovičeva ni pričakovala j tudi jaz. Vrgel sem jih med stoti-
od tujca takih pomilovalnih besed. 110 drugih beraških listov____I)a.
A on ji jame praviti o ranjkemjt° sem učinil in to me je prignalo možu. o čudovitih slučajih, ki tr- sem, ko sem čital o Gustavovi smr-gajo vezi na jz veste j šega prija- Beseda smrt je velika, važna teljstva. Ko prideta k nizki hiši- beseda.... Hočete-li. da morem ei, kjer je stanovala vdova, in je^ pomiriti svojo dušo?" Črnošinski hotel se posloviti, je! Bijankovičevi je prišlo v glavo, bila Bijankovičeva že tako ganje-,ni le ona sama žrtev te prezir-na, da je s solznimi očmi prosila Jjivosti. marveč tudi njena hči. Po-Črnošinskega, naj bi ji skazal čast nos se Je začel umikati materinski ter stopil ž njo k večerji.	(ljubezni. Kdo ve, če mar bogati
Ukusno oblečen uradnik, z bri- prijatelj njenega moža ne zagoto-Ijantno zapono na vratu, in vse bodočnosti njeni hčerki ? njegovo vedenje se prav nič ni J Ne branim vam", reče tiho. strinjalo z malo. nizko, revno pri-j Črnošinski vstane z naslonjača, rejeno sobano. Očividno je bila to "Dajte mi svojo hčer", reče s
soba za goste____Bili so v njej tri tresočim glasom.
je stoli, naslonjač in miza, pokrita' Bijankovičevi se stemni pred oč-z zlato obrezanim albumom in mj- Pokrije si lice z rokama ter o-
knjigami. Bil je to nekak salon. Toda bila je tu tudi postelj, in na obrabljenem predalniku so bile videti razne prozaične reči za vsakdanjo rabo: pladniki, žlice in pri-prost lončič z mlekom. Na malih oknih so bile preproste zavese, vi-1 besede poštenega moža. Vrhu tega seče do tal. — prav kakor v salo- še pravijo, da noč ima svojo moč. nu. Tako se ubožana rodbina po- J - • - - Jutri se kaj več pomeniva, penja vedno kvišku, da bi jo spo-. Hvala za pogoščenje
mahne na stol....
"Verjamem, da vas je to osupnilo", začne Črnošinski ter jo prime za roko, po očetovsko nežno na-gnivši se nad njeno glavo. "Čuli
ste mnogo novega, toda to so bile
.n.i'111, nuj u i jim um <i vi u m a. uuijoi jn.a. a giuuu ouiiiQUd wiviiw^uu m, z, c uuaii upi av tka, jjčt macm uji. oc 11 J" vcujuu Jv\ isnu. laa ui ju	^a. pugusccnje.
£t»slu^'k, oe jih pa ovirala, in pri-J je leta 1908 proklamiral cesar nikdar osleparjen. Ko. mi je pred minjala vsaj senca prejšnjega bla- _ Ona vstane ter nekako topo gle-
sel.
fcTVO NB UREDNIŠTVO.
Ka<lar je kak.) draŠtvo aamrujsno knniti b«nde:o. taautvu, rfcgmlj« godbene i-iuurrcntf, kape itd., ali pa kadar potrebojete uro, rariiico, priT&sx* pr 'ii itd., ue kupice prej nikjer, da tndi mene »ecus »pr»»ale. Upialan'e Va& atane le 2c. -i bodete prihranili dolarje
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pilite poai.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328

Kako pomagati ""^Bg
starišem, bratom, sestram in znancem v teli groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka
FRANK JURJOVEC
in največja slovenska
trgovina z grocerijo in vinom v Ciiicagi
razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. —
ftF- Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer:
Štev. 1. 5 funtov RIŽA in 5 funtov
KAVE s poštnino vred . . Štev. 2. 10 funtov žgane KAVE fine
s poštnino vred.....
Štev, 3. 10 funtov RIŽA najfinejšega s poštnino vred.....
Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov.
0T Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več let.
Sedaj je cena lOO Kron $16.00.
Priložite Domestic Postal Money Order.
Tvrdka Frank Jurjovec
1801 W. 22nd Street,	Chicago, Illinois.
$3,50 $4.00 $2.50
a=i ifi s s s
s
s »
bR ifi bfi W
S »
tfi ifi S ifi
Ifi tfi
s £ ifi
s »
W
S S tfi bn £
S
bR
bR bR £
Hi
S bfi W S s

GTjAS NARODA, 8. SEPTEMBRA, 1915.
Slovanski Svet.
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva.
Napisal prof. Lubor Niederle.
kraj
Pro-
(Nadaljevanje prihodnjič),
Ing. Drag. Gustinčič:
nu
St A
Nk< Ho
21
(Nadaljevanje)
Sploh j«' Vrbanič sestavil leta 1896 zelo zanimive podatke o ra-j j„ plodnosti Jugoslovanov, glavno Srbolirvatov. To je sicer lzde-,, ri i t. molju starejših podatkov, toda do sedaj velike cene in po-j ,o V zakonu živi po njem tu okoli 40 odst., torej število, ki je, ,,.r0 v.-, je nego t1.rugod in posebno Srbsko pride tu v ospredje. lo( tištiki l"ta 11)00 je tam 25.4 od>t. neoženjenih in 6,.< odst. oze-.„ih ali omo/enih in pred 20. letom se ženi 36 odst. mož m mozi( , m ist /.en. Nasproti temu pa znaša pri avstrijskih Srbohrvatih vilo u. .;. njenih r,S.6 odst. in oženjenih samo 3."..4 ost. Na Ilrva-.
in v Slavoniji je bilo v dobi nad K, let leta 1900— 30.6 odst ,/,-n jenih mož. žen 22.7 odst., oženjenih oziroma omozenili 63./ .i in 64 •"» odst. Zato je tudi tu Število porodov znatnejše: na Srb-. mu 14.45. na Hrvaškem 44.18. v Dalmaciji 38.39. v Istri 37.43 (na |.r irskem 36.36) na 1000 prebivalcev. Ako uvažujemo samo prano' omo/ene žene, vidimo, da se je 1000 ženam narodilo na Gon-Mii 209, v Istri 273. v Dalmaeiji 2o7; na "i (na Bolgarskem
Zvonimir Kosem:
Hrvaškem 24!). na Srbskem 215) otrok. To je razmeroma majhna plodnost, posebno na Srbskem in Hrvaškem, manjša nego drugod v Evropi. Veliko Število l-oj.Miili je odvisno torej samo od znatnega števila zakonov in ne od plodnosti.
I »o Vrbani.-u pride na 100 ljudi na Hrvaškem 30.24 umrlih, v Istri 27.7!», na Goriškem 27.16, na Srbskem 25.67, v Dalmaeiji 24.3S ii^ llnl«_rarskem samo lh.OOi, iz česar vidimo, da je število umrlih U,I zahodu Srbskega večje in sploh pri Srbih večje nego pri Bolga-ril; I'osrhno na Bolgarskem je umrlo razmeroma malo otrok v ps-vnu leto (samo 8J odst.), dočim v Srbiji 16.3 odst.. v Dalmaeiji 15.4 in na Hrvaškem eelo 21.2 odst. Vsled tega je našel Vrbanič razliko m • <1 I. rinil lil umrlimi, koefieijent naravnega prirastka v Srbiji 1.87 i„,, Bolgarskem 1.X5 . v Dalmaciji 1.4, na Hrvaškem 1.39, na Goriškem 0.!)s, v Istri 0.96. poprečno pri .Jugoslovanih 1.57.
Vera .i«' eden izmeti glavnih kriterijev, po katerem se spoznajo vati ..d Srhov, oni so katoliki, ti pravoslavni in mohamedanci. To-i.i krit< rij ni edin. Saj so tudi pravoslavni, ki se štejejo za Ilr-\ saj poslednja statistika na Hrvaškem in Slovanskem kaže u toiloksnih (616. 51S i več. nego vseh naštetih Srbov (614. In zopet je dosti katolikov, ki se štejejo za Srbe. ali ki so vsaj 11 Mini štetju Srhi. Simii spadajo n. pr. katoliki v Dubrovniku [;i Kotoi na Ogrskem katoliški Šokei. Bunjevei in Krašo-
II
vate 443
in Bi van i. Na
dežel
Srbskem je seveda vsak Srb tudi pravoslaven, zakaj teh je v i '»s 7 u,lst. katolikov 0.40. mohamedauecv 0A>0 odst.) Srbskih mohamedaneev je prebivalo v Bosni in Hercegovini leta 1895 — 5^.632 (34.9 odst. : treba pa je pripomniti, da jih je vsled izseljevanje eimdalje manj. 1'radna statistika navaja od leta 1883 — 1905 :!l\6l!5 izs- ljtMK-ev. izmed njih 30.343 mohamedaneev. V Bosni in Her-eegovini jeb ilo brez vojaštva naštetih 673.246 (42.9 odst.) pravoslavnih in 334.142 (21.3 odst. katolikov). V sosednji Dalmaciji leta j,- bilo 9ti.279 prvih in 49S.77S drugih, torej razmerje 16.2 odst.: S3.6 o s 1 st. Ostale avstrijski« dežele so katoliške (Istra 99.6 odst.. Primorsko 9S.5 odst.-. Hrvaško in Slavonsko ima razmerje 25.5 odst.: 71.2 odst. 616.518 prav.. 1,721.416 katol.}. Absolutna števila uradnega peškega in zagrebškega izkaza se tu sicer ponekod razlikujejo, to.i »relativnega razmerja to ne izpreminja. Črni Gori je po Vr-i>.mi -u s7.5 odst. pravoslavnih. 3.1 odst. katolikov in 9.3 odst. mohamedaneev. ki jih prišteva Slovanom.
V omiki so Srbohrvati tako zaostali, da je pri njih nepismenih ljudi <!o 74.14 odst.. na Hrvaškem in v Slavoniji 54.4 odst. (po pešk. m izkazu r»li o« 1st. . Visoko število analfabetov v avstrijski polo-vi. i gre na raeun Dalmacije. kjer je bilo leta 1900 nepismenih med
■i M> odst.. med ženami >0.6 odst. Tudi Istra je zanemarjena, se tiče omike iti še bolj balkanske dežele, o katerih imamo nove atke siiiio iz srbske statistike. Na Srbskem so v zadnjem času iiMiih ljudi 21.03 odst. (v mestih 55 odst., na deželi 15
asteli pi dstotkov). Hrvati in
ino 3.8 odst., in i 88.34 od s in ore j o 84.23
Srbi so večinoma zeniljedelski narod. V Tstri in Dal-s poljedelstvom >6.9 odst., (z obrtjo 4.6 odst.. s trgo-\ javnih službah jih je 4.7 odst.i v Bosni in llercego-L. v S rs k em kraljestvu se peča s poljedelstvom in ži-odst. prebivalstva. I. Notranja dii'ereneija. Razen velike celotne diferencijacijc sr-
bi
Zli bo
asi v.i na hrvaško in srbsko narodnost, o katerima smo dosedaj iii in ki sta se nam pokazali bistveno enaki, zakaj niti po teli strani, niti po domačem življenju ni mogoče konštatirati glo-n'.Ii razlik, ki jih je vstvarila vera. politika in literatura, lahko pri Srbolmatih razločujemo še druge manjše skupine, o katerih moramo spregovoriti.
I 'red vs«Mit je jezikovna difereneijacija nekolikih dialektičnih okrajev ki pa se ne krijejo s političnimi: dva glavna dialekta šta-kavski in čakavski sta in drugi prehodni ali pomešani, kajkavski na zaliodu pioti Sloveneem in prizrensko-timoški ali starosrbski. svr-žiUki na vzhodu proti Bolgarom Nekateri imenitni filologi pridružujejo kajkavščino sploh k slovenščini, v novejšem času tudi Belič. Mejo je pre. . j težko določiti. Kajkavsko ozemlje je od čakavskega in štokavskega po novih delih M. Rešetarja (iz leta 1907) oddeljeno s sledečo črto: od sela Turnovea pri Dravi gre do Virovitiee, črez vrh Trimeijak do vasi Brzaja, odtod v velikem pretrganem loku mimo Belovara do Velike Trnovitiee; Koprivniea, Križevei in Ivanič grad osfauejo j>i-i tem zunaj štokavske oblasti, katere najsevernejša to. k i je Cakovae. Od Trnovitiee gre meja črez naselbine Šimlanik. Miklenška. IMeniee do Jaseuovea ob Savi. potem gori ob Savi do Bi-■ tra. a za izlivom llove ob bregu Save in Kolpe do Belaja in dalje ob toku Mrežnice do Tržiča. Plaškov (nom. Plaški). Brloga, Gaeko-polja. do gore Plešiviee in poleg Velebita do Nina in Zadra. Zunaj leži še unijatski štokavski otok okoli Žumberka (Sichelburg). ki se razprostiia tudi na Kranjskem do naselbin: Radonica. Suhor, Bo-janei - ti so ortodoksni i. Pri tem je treba pripomniti, da so tu na jugu kajkavei stopili pravzaprav na čakavska tla. Tudi v Istri je šla njih meja do Grižnjau (Orisignana), Oprtalj (Portore), da tudi za Dragonjo do Nove Vasi < Vilanova . do Motovuna (Montone), zavzemajo tudi Fučke v okolici Buzeta. Ravnotako se je tudi v Primor-ju prej govorilo čakavsko, kakor izpričujejo stari zapiski in zameno je treba pojasniti s tem, da je odhajalo za časa turških vojsk pre-vibalstvo o.ltod v velikem številu na sever in ko se je pozneje vra-ealo. je govorilo že kajkavsko. Najčistejši kajkavei živijo med Zagrebom. Varaždinom in Križevcem. Vseh je približno 800.000. Sedaj je eakavš.-ina omejena na otoke Jadranskega morja do Pelješca in Lastovsega (Mlet je štokavski), na nekatere dalmatinske občine v okolici Zadra, Sibenika, Trogira in Spleta (sicer je Dalmacija što-kavska i in na Hrvaško do predela Bišnjak — Velika Kapela med Kulpo in Jadranskim morjem. V nekdanji vojaški granici deli ča-kavce od štokavcev črta: Tržišč, Plaški, Sinae, Lešče, Kuterovo do Senaja. Tudi na jugu je segal prvotno čakavski dialekt do Neretve in prek nje. toda tu se je zopet umaknil štokavščini.
Ostala štokavska oblast — beseda o njenih razrečjili spada v druga dela — prehaja na vzhodu v bolgarske dialekte med Vidinom, Sofijo in Kuestendilom in na jugovzhodu od Vranjega in Prizrena v maeeiIonske. Tu je vrsta k.ajevnih skupin, deloma še malo znanih, ki se bližajo po nekaterih znakih čisti srbski skupini, deloma čisti bolgarski skupini, vsled česar so postale predmet mnogih prepirov, ne samo med politiki, ampak tudi med filologi. Ta pas prehodnega dialekta (Belič «a imenuje "prizrensko-timoški") se vleče od Dona-! ve pri ustju Timoka črez Nišo in Vranjsko do Kruševea, Prištine in ' Prizrena in se deli zopet na vrsto dialektičnih skupin po navedenih,
V Belgradu
(Nadaljevanje.)
Tako vrtno mesto ni za tehnika mal estetični in tehnični problem. Od vsake lepe ulice zahtevamo, da so njena dolžina, njena širina in višina hiš v nekem gotovem sorazmerju. V tem orientalskem sistemu je višiua ulice zelo reducirana, a vsled hišnih vrti-čev izpade skoro vedno ulica predolga, a trg prerazsežen. V tem oziru se je v vseh srbskih mestih mnogo grešilo in v Belgradu tudi, ali lep je pa vendar-le. Ta napaka je v Belgradu v mnogem paralizirana s tem, da ne leži mesto v ravnini, nego da se razvija po pobočjih položnih brd, kar mnogo povečuje efekt perspektive. Ulice, ki vodijo z ene strani z brda proti Savi, a z druge proti Du-liavu in ki odpirajo širok pogled na naš Banat in naš Srem imajo često tako sjajno lego, da obstojiš kakor okamenel na njenem začetku. Z eno besedo, Belgrad krije v sebi vse sposobnosti, da se razvije v najsimpatiČneje, liajsplendidneje in najbolj zdravo in higijensko svetovno mesto.
Ako se ima tako lepo domovino, jo je pač lahko ljubiti in tudi lahko za njo umreti.
Realno in od blizu pogledali, napravi Belgrad danes prav mučen utis, ko so stekla naša kola po gladkem lesenem tlaku lepe Te-razije, me je zabolelo srce. Strašni učinki avstrijskih granat niso odtisnjeni samo na cestišču ulice, nego v tem večji meri še na lepih modernih dvonadstropnih palačah. Ulica sama je seveda sedaj že v mnogem popravljena, na metre globoke jame so za silo zasute z zemljo. Prazna, razbita okna še vedno žalostno strme v prijazni, solučni spomladanski dan. Strašna so čustva, ki jilt rode ti prizori! Ali ste bili kdaj v maju na pokopališču in videli mlad odprt grob? Evo. taka čustva se porajajo človeku, ko se ustavlja pred temi žalostnimi razvrtanimi in razdrtimi domovi nekdanje sreče in zadovoljstva.
Kraljevski dvorec je imel še dosti sreče. Zadeli sta ga sicer dve granati, ali škoda ni bas velika. Ako človek pomisli, da so Avstrijci s posebnim veseljem in tudi z veliko preciznostjo streljali in rušili vsa belgrajska javna posloma, se mora čudom čuditi, da je baš dvor tako malo poškodovan. Ali ga je mislil slavni rabelj Potiorek ohraniti za letovišče svojemu kroniškemu gospodarju? — Dvomim, zakaj Belgrad ni v naj man je ne naliči na Ischl in iz Srhov bi tudi Avstrija ne mogla nikoli napraviti alpskih "todelnovY. Srb ljubi svojega kralja, ali to samo tedaj, ako ve, da ljubi kralj njega.
Vozili smo iz ulice v ulico. Ena izgleda žalostneje od druge. Tu udrta streha, tam razpokane stene, tu luknja v pročelju, tam popolnoma porušena hišica — vse sama praznota in žalost. Peljali smo se prav v posavsko predmestje. Tu smo vozili nekoliko hitreje, ker zgodi se včasih, da se Avstrijci, ki spe n? onem bregu Save. včasih prebude in ako opazijo na ulici voz. se radi pošalijo ž njim in spuste "za krajšičas vanj kako granato manjšega kalibra.
Ulice so porasle s travo, da bi lahko kosil po njih in v njih ni življenja, kakoršnega je človek navajen v takih predmestjih, ali razbite hiše vendar-le niso povsem prazne. Sempatje se ti prikaže na oknu kako prav prijazno lice. Prijazno in radovedno. Kilo si. prijatelj. ki se sedaj voziš po teh zapuščenih, s travo poraslih ulicah? Kak radoveden diplomat iz prijateljske države, kak ameriški dobro-tvorec, angleški lord. ali pa švicarski raziskovalec avstrijskega vojnega barbarstva. Bog te pozna. Nasmeje se. kakor se dete nasmeje solneu. ki se je spontano pojavilo na nebeški lini po dolgi vrsti dolgih oblačnih dni. Pozdravljam te. o prijazna duša.
—	Vidite, vse je tako, prijatelj moj, — se zopet razgovori moj dobri spremljevalec, — na žvižganje šrapnelov, prsketanje gratiat in piskanje svinčenk so se moji Belgrajčani priučili in jih avstrijski zločinci nič ne vznemirjajo, ali kočija v njihovem predmestju jim je postala že kuriozura. Njeno ropotanje po izprani, neurejeni in ozeleneli ulici jim je mogoče bolj neprijetno, kakor poset avstrijskega šrapnela, ker jih spominja na lepe odplule dneve, zlate svobode in mestne udobnosti.
Kar je bilo starih hiš še v Belgradu, je dosledno vse porušeno. Stare hišice so se porušile, tudi, ako jih ni avstrijski top direktno pogodil. Zidane so bile strašno primitivno in zanje je zadostoval silen puh in potres, ki ga napravi granata pri svojem padcu. Pri vseh teh velikih nesrečah in škodah — materialna škoda v Belgradu se ceni na sto milijonov dinarov — ostane človeku vsajena prijetna tolažba, namreč ta, tla bo ta umetni potres vplival na regeneracijo Belgrada tako ugodno, kakor je pravi potres leta 1895 na razvoj naše bele Ljubljane. V vsaki nesreči tudi sreča.
Krenili smo zopet v mesto in se prepeljali čez Terazijo. Okrog enajstih je že bilo. Terazija je cvetela življenja Polkovnik Vuka-sovič se nasmeje in de:
—	Evo Vam, taki so naši Belgrajčani! Srbi skozinskoz. kako naj vam jih drugače opišem. — Z vsakim položajem se hitro sprijaznijo, v vsakih razmerah so hitro doma. Nikdo vara več ne misli na sovražne granate in šrapnele in danes ni nevarnost manjša, nego je bila o Božiču. Narobe, takrat smo bili sigurni zlatega miru. a sedaj vedno pričakujemo kake demonstracije. Naravno. na Teraziji ni sedaj tako živo. kakor v mirnem času. ali ono. kar se običajno šeta po nji v normalni dobi od teh trideset tisoč prebivalstva, ki je ostalo tu. je vse danes tu. Pomislite, da je imel Belgrad pred vojno čez sto tisoč duš in naravno, da se to strašno pozna, ali razlika je samo v veličini prometa, duša pa je ista ostala. Vse živi danes v Srbiji samo neko provizorično življenje, ali ta provizoričnost nas danes ne moti več mnogo. Provizorium je postal definitivum. način življenja se je preosnoval in mi se lahko bijemo naprej! A sedaj idimo, da obiščemo danes še gospoda župana!
* ^ *
V Srbiji je danes vse življenje provizorno in tako tudi bel-grajski mestni magistrat. Neka mestna šola, ne baš v centru Belgrada je danes "opčinska kuča" in tu se je ustavila naša kočija. Gospoda župana, ali kakor ga Srbi zovejo: "predsednika občine", Gjoka Nestoroviča, visokega krepkega moža v najlepši moški starosti. s prijaznim, simpatičnim licem, smo srečali na hodniku. Po kratkem formalnem spoznanju naju pelje v svojo delavnico ter po srbski navadi naroči slugi tri kave.
—	Zelo milo mi je. gospod polkovnik, da ste mi dovedli gospoda Gustinčiča. Vi veste, kako Srbi ljubimo Slovence in mislite si lahko, kolika je naša radovednost, kako oni mislijo v teh težkih časih o nas. Hajd, da se nekoliko pogovorimo!
Gospod župan naju je "počastil" s fino turško kavo in v par minutah se je že vrtil naš razgovor o naših najvitalnejših vprašanjih. o naših najtežjih problemih. Gospod Gjoka Nestorovič ni le veleintelegenten in širokonaobražen Srb, nego tudi vrlo iskrena m odkrita duša. Iskrenost in direktnost je sploh jaka črta srbskega značaja in to nam je najboljša garancija za naše bodoče soglasje. Gospod župan ni štedil z najdelikatnijimi pomisleki z ozirom na sestavo in organizacijo naše bodoče države in naših nacionalno-karakternih in socialnih diferenc in tako je ta intimni, brezobzirni in direktni razgovor napravil name najsimpatičniji utis.
—	Jaz nisem nikoli dvomil iskrenih in najlojalnejših čustev Slovencev v jugoslovanskem smislu. — pravi gospod Nestorovič. — Ne poznam dosti Slovencev, ali one, ki jih poznam, cenim izredno visoko in po njih sodim, da je slovenski narod vrl narod, ki čuti pri prost o in iskreno in v tem smo si menda mi najbližji. Ali kaj poreče vaše plemstvo?
(Nadaljuje se).
Za vozom.
Do kolen upognjen sem odviral zadnje desno kolo, ki je tičalo u-greznjeno globoko v blatnem jarku. Iz globeli, v kateri smo bili obstali, se je grapava pot pričela dvigati, di» prekorači majhen klanec.
—	No, ali je že? — je vprašal spredaj pri konjih oče in se ozrl.
—	Ne gre tako hitro.... pa ho kmalu.
Čredi blata stoje sem mukoma vlekel izpod kolesa težko blatno coklo: še nikdar mi ni tako naga-ialo. A naposled sem vendarle potegnil coklo iz mehkega grezja in jo obesil na voz.
Že je prijemal oče za vajeti in hotel pognati, ko naenkrat zapazim. da je bil reeelj na vozu že močno odnehal.
—	Hej. oče, porecljati bo treba ! — sem zaklical.
Takoj je vrgel oče bič na tla in zataknil vajeti na ročico.
—	Glej jo spako. saj res. — - se je čudil: — Kdo bi si bil misIJ da bova imela tako hitro delo
Odpel je io>jajočo ver,go in recelj je loputnil te;* k o kn * satn na tla. Zlezel s.jm na voz in pričel ravnati zrahljana plasti čr- s. al. Nato je oče vtaknil debelejši konec reclja v vozel skledi. ve rige; upogibal je recelj v krogu in ga je naposled toliko upognil. da se je dotikal v loku s tanjšim koncem zadnje ročice; zdaj sem prinskočil očetu na pomoč še jaz; oklenil sem se z nogama in z rokama reclja in ga šibil vedno bolj k tlom. da so škrtali členi v sprednji verigi.
— Pa sva bila danes le nagla, oče; srečavala bova voznike.
—	Mislim, da so zdaj še vsi v dolini.
S liripavim glasom je pognal oče; njegov dolgi bič je gotovo ostro zažvižgal v mračno gozdno tišino. Zopet fe je nerodno zazibal visoki s čreslom naloženi voz. konja sta krepko potegnila, zaškripala so kolesa. Omahoval sem zadaj za vozom, hrbet sključen, roke mrtve kakor dve trski ob životu: truden sem bil do smrti, vroč znoj mi jezalival čelo. lica in vrat. Včasih sem se nenadoma spotaknil in treščil na tla. tako da sem se dotaknil z obrazom prašne poti. Za spotikali je namreč ni bilo nobene ceste na svetu bolj pripravne, kakor je bila tista vozniška. ki je držala z vrha Jatne v dolino na Jagnjenico. O tem so govorili vsi vozniki, kolikor jih je bilo doma pod Kumom. o tem sem se najbolj dobro in pre-nogokrat že prepričal jaz sam. — Trudoma sem vstajal pokonci, čelo okrvavljeno, kolena od novega padca neprijetno razbolela: kakor prilepljena se je držala zdaj znojnih lic nova pnist prahu. Z opotekajočimi se koraki sem hitel, da sem dohajal voz. Na jok mi je šlo. prah na licih je bil že popil par grenkih solz. Očetovi za-tegli klici, osorni žvižgi biča. so-peče prhanje konj. trdi udarci podkev ol) tla — vse to se je kakor živa. poosebljena nesreča spre hajalo po temnih hodnikih moje žalosti, kateri se je sčasoma pridružila še otroška upornost. In pognal sem se še bolj za vozom, da nisem ostal predaleč zadaj. Za hip so izginile solze z mojih trepalnic — zastrmel sem v očeta. ki je stopal za konjema. Težko je hodil oče. obut je bil v visoke škornje, tako da so segali rjavi, z mastjo namazani obudi do kolen. V levici j«1 držal vajeti. z desnico se je upiral ob vez, da se ni zvrnil, kadar je pot preveč visela. — Z bičem je zamahnil oče po zraku, upognil je hrbet in upognila sta konja glavi in sta krepkeje potegnila. Zrahljane so bile vajeti, uprta v voz je bila očetova desnica. Tskre so se kresale konjema izpod podkev, kakor strune so brnele od komatov do lesenih visač napete vrvi-pripenjače: snlie osi so ječale in «-*oz je ropotal- po klancu navkreber. .. .
Trd, kakor iz brona ulit je bil očetov obraz, njegovo čelo narezano v ostre, mrke gube: toda s lega obraza je dihala ljubezen, kakor je čistejše in liesebičnejše ne bi bil našel nikjer drugod. — Gledal sem vanj in nisem mogel razumeti tistih jeklenih od oči do usten zarezanih potez, ki so kakor ozki žlebovi gubile v veli koži.
Klanca je bilo naposled konec. Pot je jela padati. Oče je ustavil konja in se obrnil:
—	Zavri obradva zadnja!
Snel sem z visoke ročice coklo.
Polzela mi je iz rok, da sem jo komaj obdržal; levo kolo, ki je
S 1 o v e n s ko katoliško
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 t državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Wllloek. pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 5-17, Forest Citv, Pa.
H.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Spring«,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II.	tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St, Jollet, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINO, Box 622, Forest City, Pa.
II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. ILL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78. Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., It. F. D. 1, Green-Held, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport. O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135. Broughton, Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pogiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
imelo nov železni obroč, sem zavrl z zavornieo.
Postal sem vrhu klanca in se j ozrl podse na dolino. Kako viso-' ka si, Jatna! Komaj smo pričeli [ voziti, a meni se zdi cela večnost, j In tako dan za dnem!.... Da bi . že vendar enkrat zvozili to čres-lo v dolino, da bi že bilo konec te puste vožnje....
In zakljuvalo mi je v srcu t
—	Čemu to trpljenje? Zastonj se ubija in trudi oče. zastonj se mučim jaz.
Moral sem hiteti, nič več nisem imel časa stati in razmišljati. Ž«-j«1 sunkoma drvel visoko naloženi voz po strmi poti navzdol, — kolesa so odskakovala od ostrega, debelega kamenja. Vedno bolj j»* natezal oče vajeti; konja sta dvigala glavi visoko v zrak — rezalo ju je železje v gobcih, tolki sta ju ob zadnje noge šklepetajoči leseni visači.
—	Vraga, bolj počasi! — je zateklo kakor iz daljne daljave donel očetov glas.
Opotekal sem se za vozom navzdol. Zdelo se mi je, da se opoteka tudi drveči voz pred menoj.
opletala zdaj po kamenju na tleli, zdaj zopet po kolesu samem. Voz se je zibal nerodno dalje, drvel je navzdol z isto naglico kakor poprej. Oče je skakal ob strani, vlekel za vajeti in kričal nad konjema. držal krepko za ročico. — Tedaj se mi je oče zasmilil, čudil sem se njegovi vztrajnosti in potrpežljivosti. Njetrov jrlas je votlo donel; zdelo se mi je, kakor da me kliče kdo globoko iz prepada. Pospešil sem korake, tekel sem tikoma za vozom, zajokal sem na glas----
—	Oče. moj ljubi oče! —
Kakor žarek iz nebes je posijalo tisti hip v moje srce: minila me je utrujenost, zopet so postale lahke moje prsi.
—	Ali <ra vidiš. o<~eta ? Mirno prenaša svoj križ. nič ne vzdihuje. nič se ne upira.... In ti? — Pojdi, poljubi še ti svoj križ in nosi ga voljno, nikar nič ne izpra-šuj ! Usojeno ie....
Sel sem, nisem hotel zaostati za očetom. Hrupoma je ropotal voz. pred vozom sta omahovala konja, kraj konj se je zibal oče in za vozom sem se opotekjil jaz;
da se opotekata pred vozom ko- vo~ nisem ^ krfža na gvo nja m da padata, se drsata sede, jom hrbUu Na„)o jc drvelo
po
na zadnjih, kleče na prednjih no- ;trmi ti navz,]0|. vcdno niže iu gab, a zopet vstajata in drvita . niže^rmelo je kakor
naprej, da se opoteka kraj voza oče in lovi za vajeti, da se vrti v kolobarjih zemlja in da se bo Jatna zdajinzdaj prekucnila in vse pokrila s svojo o*rromno težo. . . . Prestrašen sem včasih za hip obstal. Kakor ob temno brezdanje brezno se je pogrezal voz Skozi bodeče goščavje in mrko smrečje zasekana pot se je vila z malo o-vinki v ravni črti navzdol po se-ženj globokih usedlinah in udol-
po navpični
j steni v grozotno nenasitno žrelo prepada....
Fran Albrecht:
Vizija,
Vstalo je, palo je preko sveta, preko duha nam in preko srca.
binah. ki so bile bol j podobne stru-] v svitlo zatišje naših domov
gam kakor pa poti.
Težke misli so legale na mojo dušo. Domislil se:n se. kako mi je bil govoril oče. ko sva bila nalagala vrhu .Tatne ereslo na voz:
— Mlad si. moj ljubi, komaj deset let ti je. a že moraš okušati tudi ti. kako trdo je naše življenje: usojeno je tako.... Tioje-ni smo za trpljenje, od trpljenja utrujeni legamo v grob. — Verjel sem očetu, toda razumel n"
plazi se smrt in trohnoba grobov.
Mrtve oči. Y moje blazne vizije steber do neba iz krvi se vije više in više.
Kol nem se k bogu: Odgovor mi daj!
Če si resničen, povej vsaj: Zakaj?____
Kaj je zdaj krivda in kaj je zdaj
greh ?____
Bog je krut — njegov molk je zasmeh !
J planil za vozom.... Žvenketab
Steber gromadi se — kri in lobanje —
više in više.
sem. zakaj vse to. čemu to trpijo-	koU™o se tn smrt žanje.
nje. Kako vse drugače sem si bil naslikal življenje takrat, ko sem bil še popolnoma majhen otrok! V prah je poteptalo življenje vse tiste otroške sanje....
— Xekaj vem: podedoval sem trpljenje, ne bom se ga otresel
do smrti ---- A razloži naj mi
vendar, čemu vse to? — Čemu?
Polile so me solze. Utrujenost, kakršne še nisem bil čutil, mi je tlačila hrbet k tlom. V teku so se mi bili odvihali visoko prek komolcev zavihani rokavi srajce in mi mahodrali okrog podlakti. Zopet sem si zavihal rokave in si poravnal ohlapne do ušes viseče krajevee prav po tnrffco pobitega klobuka.
Hipoma sem se zdrsnil; čudno žvenketanje me je predramilo iz mojih žalostnih misli. Hitreje sem
Smrt starke.
V židovski ubožnici v Krooklv-nu. X. Y., je umrla včeraj Mrs. Jeanette Schwarz. ki je dosegla starost 106 let.
Vojno pismo.
"Ljubi stariši! Ne žalujte! Kajti svetovna vojna je v marsičem zelo koristna. Najprvo sem bil na Francoskem in rem se naučil francoščine; potem sem moral v Belgijo, kjer sem se privadil angleščine; nato sem prišel v Rusijo in govorim že tudi ruščino, sedaj pa pojdem v Italijo — — Z Bogom, predobri stari! Če pri-je cokla, ki je bila skočila izpod [dem domov, postanem učitelj je-odletavajoeega kolesa vstran in zikov. Vaš Janez."
GLAS NARODA. 8. SEPTEMBRA, 1915.


Jugoslovanska
Efc

K a to L Jed nota
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA« GLAVNI URADNIKI;
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock Pft,
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICIT, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely,
Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
t Z URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH.
■
Nemgar; 75, 16496, 1000, 38. — Frances Klander; 85, 11957, 500 26. —
Suspendirani: John Čebula; 90. 13846, 1000, 16. — Karol Fe-! roli; 90. 14500. 1000. 21. — Anton Zukovec; 85. 10198, 1000 23. — Frank Koren; 67. 3702, 1000. 36. — Andrej Spol jarieli; 78, 17467,1 1000, 36. — Jacob Ilarsich; 59, 1687, 1000. 43.	t
Sv. Mihaela, štv. 27, Diamondville, Wyo.
Pristopila: Marija Kmet: 95, 18195. 500. 20. E. P.
Zopet sprejeti: John Petroveich; 84. 12589. 1000. 7f». — Frank' Iloman; 81. 15618, 1000. 31. — John Boje; 87. 3491. 1000. 18.
Sv. Jožefa, stv. 29, Imperial. Pa.
Zopet sprejeti: Frank Mali: 95. 17360. 1000. 19. — Anton Ma- j li; 91. 17442, 1000, 23. — Matija Grohar; 78. 15722. 500. 34.
Sv. Jožefa, štv. 30, Chisholm, Minn.
Pristopil: Anton Jerbič; 98, 18190. 1000. 17.
Sv. Alojzija štv. 31, Braddock. Penna.
Suspendirani: John Krasliovec; 74, 4623. 1000. 32. — Marija Krasovec; 76, 9124. 500. 30.
Prestopil k društvu sv. Pavla. štv. 116. Dumont. Pa.: Colarieli John; 61, 1994, 1000, 3S.
Sv. Marija zvezda, štv 32, Black Diamond, Wash.
Prestopil k društvu sv. Petra in Pavla, štv. 66. Joliet. III.: Nikolaj Sebotincich; 71, 16803, 1000, 42.
Zopet sprejeti: Komar Joseph; 77. 2106. 1000. 25. — Komar Frančiška; 80. 9201. 1000, 31. — Frol Joseph; 82, 15989, 1000, 31. —
Suspendiran: Kovačič Valentin; 76, 11648. 500, 33.
Sv. Barbare, štv. 33, TrestL. r~_
Zopet sprejeti: Dovjak Joseph; S3, 10696. 1000, 25. Frančiška; 86, 14799, 500, 25.
Dovjak
Sv. Ciril in Metod. štev. 1, Ely, Minn.
Pr. stopilak dmšivu Sv. Marija Cist. Sp., štv. 120. v Ely, Minn.: Frančiška K oš«"-a k; 82, 1990, 500, 24. E. P.
Sv. Barbare, štv. 3, La Salle, HI.
Prestopil k društvu sv. Andreja, štv. 84, Trinidad, Colo.: Frank S leveč; S7, 16356, 1000, 26.
Zopet sprejeta - Hubert Dular; 73, 3091, 1000, 31. — John Po-har; 75, 13083, 1000. 3."*». — Anna Dular; 85, 8165, 500, 21.
Sv. Barbare, štv. 4, Federal, Pa.
Zopet sprejet: (Jeo. Podovieh: 73, 13618, 1000, 36.
Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mich.
Zopet sprejet : John Kocjan; 71. 15886, 1000, 41.
Suspendirani: Kondesh Paul; 76. 810. 1000. 26. — Ožanich Vinko; 69. 3149, 1000, 36. — Vidmar John; 90. 12104. 1000. 19. — Za gor J ob n ; 91, 14920. 1000. 21. — Ožanich Ileza; 78, 8293, 500. 35. — Koudest Johana; 83, 8288, 500, 23. — Žagar Ana; 94, 14921, 500. 18. —
Pristopil: Kaučič Jacob; 78, 18188, 1000, 37.
Sv. Štefana, štv. 11, Omaha, Nebraska.
Suspendirani : Anton Krasovec; SO. 16244. 1000, 33. — Geo. Čepnrmo; 80, 2814, 1080, 24. — Jos. Krain; 77, 3742, 1000, 25. — »folin Žitnik; >3. 10362. 1000, 29.
Sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburg, Pa.
Prestopili k društvu sv. Antona, štv. 108. Yougstown, Ohio: Leopold Leon: 71. 13075, 1000, 39. — Mihael Lorber; 79. 12850. 1000, 31. eCeilija Lorber; 90. 12970, 500, 20.
Sv. Alojzija, štv. 13. Eaggaley, Pa.	,
Pi istopila: Radar Klara; 95. 18194, 500, 20.
Sv. Jožefa, štev. 14., Crockett, Cal.
Suspendiran: John Galjanich; 85, 14329, 1000, 26.
Sv, Jožefa, štv. 17, Aldridge. Mont.
Suspendirani: Andolšek Frank; 85. 5336. 1000. 21. — Pintar Joseph: s7. 7868, 1000. 21. — Andolšek Maria; 90. 8606, 500. 16.
Sv. Alojzija, štv. 18, Rock Spring, Wyo.
Pristopil: John Mozga n ; 87. 18189, 500. 28.
Zopet sprejeti: Bercich Peter; 80. 13523. 1000. 30. — Fisher Geo.: 64, 2659, 1000, 40. — Gionetti Jernej; 71. 10371. 1000. 37. — Oblak Joseph; 76. 13779, 1000. 34. — Bercich Maria; 87. 13608. 500, 22. —
Suspendirani j Hafner Joseph; 75, 10904, 1000, 33. — Ritelj Anton; 94. 17134. 1000. 19. — Hafnar Marija; 80, 11787, 500, 29.
Sv. Jožefa, štv. 20, Gilbert. Minn.
Zopet sprejeti: Mohar Anton: 82. 14332, 1000, 29. — Stupnik Joseph; 80. 4517, 1000. 26. — Spitznagel Joseph; 79, 554, 1000, 22. — Mohar Marija; 82. 14300, 500. 27. — Stupnik Reza; 83, 9940, 500, 23. — Spitznagel Marija; 83. 8148, 500. 23.
Suspendiran: Anton Jnhant; G9. 12174, 1000, 40.
Sv. Ime Jezus, štv. 25, Eveleth. Minn.
Zopet sprejeti: Joseph Klander; 85, -4447, 1000, 21.
Frank
Sv. Alojzija, štv. 36, Conemaugh, Pa.
Pristopile: Ivana Strmec; S6, 18191, 500, 29. — Ivana Šega; 82, 18192. 1000, 33.
Umrli član: John Sustersich: 88, 17893. 500. 26. — Umrl dne 28. julija 1915: vzrok smrti: ubit v premogukopu. K Jednoti je pristopil dne 28. decembra 1914.
J
Sv. Janez Krstnik, štv, 37, Cleveland, Ohio.
Zopet sprejeti: Slabič Jos: 70. 14336. 1000. 41. — Dolenec -Jos.: 82, 15496. 1000, 30. — Jevec Ciril; 95. 16416. 1000, 18.
Suspendirani: Mlakar Ivan; 77. 3871, 1000. 28. — Fabjančič Martin; 78. 6033. 1000. 2S. — Jaklich Jos.; 80, 1016S, 1000, 28. — Zgonc Anton: 77. 11644. 1000, 32. — Mirtič Andrej; 96. 17052. 1000, 17. — Mlaček Jos.: 94. 17855. 500. 20. — Mlakar Rotilija; 86. 9393. 500. 21. — Fabjančič Marija; 80. 9372. 500, 26. — Rogelj Roza • 75, 18047. 500. 33.
Pristopil: Frank Narobe: 87, 18170. 500. 28.
Sokol, štv. 38, Pueblo, Colo.
Suspendiran: Martin Gersich; 67, 9991, 1000, 41.
Sv. Barbare, štv. 39, Roslyn, Wash.
Umrli član: Mihael Vičevieh; 64. 7444. 1000. 43. Umrl dne 29. julija 1915: vzrok smrti: ubit v premogokopu. K Jednoti je pristopil dne 25. novembra 1907.
Umrli član: Andro Majetič; 72. 6094. 1000. 34. Umrl dne 29. julija 1915; vzrok smrti: ubit v premogokopu. K Jednoti pristopil dne 27. novembra 1906.
j
Sv. Marija Pomagaj, štv. 42. Pueblo, Colo.
Zopet sprejet: Novak Frank; 86. 17934, 3000, 29.
Sv. Alojzija, štv. 43, East Helena, Mont.
Suspendiran: Frances Stimec; 85, 14244, 3000, 25.
Sv. Martina, štv. 44, Barbeton, Ohio.
Pristopili: Jacob Boh ; 89. 18179, 500, 26. — Krebel John • 73 18180. 500, 42. — Pavlič Tomaž; 79, 181 SI. 500. 35.
Suspendirani: Jos. Stangar; 77, 6131, 1000. 29. — Frances Stan-gar; 81, 9623, 500, 25.
Sv. Jožefa, štv. 45, Indianapolis, Ind
Zopet sprejet: Martin Dežela n; 95. 15514, 500, 17.
Suspendiran: Joseph Gregorc; 65, 2730, 1000, 39.
Sv. Jurja, štv. 49, Kansas City, Kans.
Pristopil: Volovieli Marko; 79, 18182, 500, 36.
Sv. Petra in Pavla, štv. 51, Muray, Utah.
Suspendiran: Ivanovich Frank; 77, 18056, 1000. 37. — Rebolj John; 83, 7145, 1000. 24. — Rebolj Jožefa; 85, 9729, 500, 22.
Sv. Jožefa, štv. 53, Little Falls, N. Y.
Prestopil k društvu sv. Ivana Krstnika, štv. 37, Cleveland. Ohio: Jos Medic; 86, 17761, 500. 28.
Sv. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn.
Zopet sprejet: John Baksieh; 85, 16554, 1000, 28.
Sv. Roka, štv. 55. Uniontown, Pa.
Zopet sprejet: Anton Stefanieli: 90, 17897. 500, 25.
Suspendirani: Mihael Polovieh; SI, 12625, 1000, 28. — Frank Rode; 82, 12216, 1000, 27.
Sv. Barbare, štv. 60, Chisholm. Minn.
Zopet sprejet: Ludvig Lampert; 86. 14507. 1000, 25.
Sv. Florjana, štv. 64, So. Range, Mich.
Pristopil: Math. Lisac; 96. 18178. 1000. 19.
Suspendirani: Bukovac Anton; 70. 6916, 500. 37. — Ožanich Mat.; 72, 5486, 1000, 34. — Ožanich Marjeta ; 83, 9357, 500, 23.
Ev. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Monessen, Pa
Zopet sprejet: Gajščač Ignac; 94, 14210. 1000. 17.
Suspendirani: Horvat Tomo; 67, 13110, 3000. 43. — Gezič Ferko; 80. 16935, 1000, 33. — Car Tomo; 81. 14078, 3000, 30. — ZavrtiČ Miko; 79, 5780, 1000. 27. — Sabljak Juro; 96. 1S026. 1000. 19. —
Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va.
Zopet sprejet: Maček Frank; 68, 12823, 1000. 42;
Prestopil k društvu sv. Alojzija, štv. 31, Braddock, Pa.: John Kerak; 82, 12465: 1000, 28.
■ - * i 4
Sv. Barbare, štv. 72, Ravensdale, Wash.
Zopet sprejeti: Anton Logar; 72, 2114, 1000, 37. — Margareta Logar; 72, 9203, 500, 37.
Suspendirani: Pavel Kos; 71. 3041, 1000, 36. — Frank Maurich; 78, 6005, 1000, 31. — Antonija Dermovšek; 67, 9197, 500, 38.
Pristopil: Pavel Urban; 84, 18196, 1000, 31.
OPOMBA: Poleg članovega
imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano avoto, četrta razred.
GEO. L. BROZICH, gl. taj.
Italijanska komisija v Parizu.
Komisija višjih italijanskih ofi-cirjev je d osla v Pariz, da bo študirala organizacijo francoskega armadnega avtomobilstva. Komisija si bo ogledala vse francoske avtomobilue tovarne in delavniee za popravila, potem organizacijo transporta živil in čet in sanitetne službe.
Dosedanje žrtve svetovne vojne.
Neki nizozemski vojaški strokovnjak je izraeimaL da je bilo v svetovni vojni dosedaj usrnrče-nih zavsein 5 milijonov oseb, 7 milijonov pa je bilo ranjenih.
Kongres bankirjev.
V Seattle. Wash., ji- dospelo 1000 delegatov 42. letne konvencije American Bankers Assoeati-on. Posvetovali se bodo o problemih, ki involvirajo prevladujoče stališče Združenih držav v svetovni fiuanei. ki je nastalo vsled sedanjo vojne.
Dva moža utonila.
Boston, Mass.. 6. septembra. — Včeraj sta vtonila v Neposit River-ju Ernest White in Robert Craie. Vozila sta se v čolnu, ki se je naenkrat preobrnil. Trupel dosedaj niso našli.
Pittsburgh, Pa. J Ignacij Podvasnll. Ignas Magister, Z. Jak*e in U. IL Ji koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren.
Unity 8ta_ Pa.: Joseph fikerlj.
West Newtoa, Pa. ia okolica: Josl» Joy an.
Wllloek, Pa.: Frank Seme lm Joospfc PeterneL
ImIc, Utah: Anton PalB«.
Winter quarters, Utah: Louis Bla ■Jeh.
Black Diamond, Wash.: Or. Porenta
Ravensdale, Wash.: Jakob Bon lah.
Jobs Bra'
Davis, W. Va. in sfcallea
■tch.	1
Thomas, W. Va la skottea: fru|
Koeijan in A. Korencban. Grafton, Wis.: John S tam pf el. Kenoba, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh.
Sticbojpan. Wis.: Frank Seplcb la Heronlm Svetlin.
West A Ills. Wis.: Frank Skok la Lonls LončariS.	1
Kork Springs, Wyo.: A. .Tu-tin, Val. | Staiieh in Valentin Mareina. Kwm. Wr«.: Joaln UotaM.
NAftl ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati narot nine sa "Glas	In knjige, k*
kor tudi za vse axuge v našo stroki spadajoče posle:
Jenny Lin d, Ark, in okolica: llichae Olrar.
Sm Francisco, CaL: Jakob LovšLt Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cnllg, J. M Boj t z. Frank Janesb In John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Louis Co stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftieh. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Budmtu Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. YerblC. Ogiesby, 111.: Math. Hribernlk. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depue, III.: Dan. Badovinac. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Laurleh, John Zu letel In Frank Bamblch. Mineral, Sans.: John Stale. Waokegan, HL: Frank PetkovSek 1» Math. Ogrln.
So. Chicago, lit: Frank Čern* h Budolf Požek.
Springfield, 111.: Matija Barborl« Frontenac, Kans. la okolica: Frani Kerne.
Molbery, Kans. la ahollea: Martin Cos.
Calumet, Mich, la akaiica: Pavr Shalt« in M. F. Kobo.
Manistiqne, Mi eh. ta skoiiea; B Kotslan.
So. Range. Mich, la sLoliea: w. ■ Likov li.
Virors. Mi via.: Joslp Facias Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jako* Petri ch In Frank Žagar. Dolutb. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouic M L. Kapsch, Jos. J. Peshel in Loal* ML Perugek. Eveleth, Min.: Jarlj Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vs&sl Hibbing, Minn.: Ivan PonSe. Kitzviile, Minn, in okolico: Jo« Adamich. Nashwauk, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatleb St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobe«. Great Falls, Mont.: Math. nricS 5409 N. 5th Ave.
Red Lodge, Mont.: J. KoprivSck. Roundup, Mont.: Tomaž I'aulin. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, 2 Marlnčlč, Chat. Karl Luge r in Jakol Besnlk.
Barberton, O. In okolica: Aloli Ba last.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kub AS 1730 E. 33. St
Youngs ton, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M Els rich.
Bessemer, Pa.: Loots Hrlbsr. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PJeteršek. Burdine, Pa. In okolica: John Ker Mirth
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Bronghton, Pa. In okolica: A. De« Mar.
Darragh Pa.: DraguHu Slavlfl. Dunlo, Pa. in okolieo: Josip Suhoi Kxpoci, Pa. In okolica: John Proitor Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fx Leben.
VarelL Pat Xnfto* vaintiH»
Greensburg Pa. in okolica: Josepfc Novak.
Irwia, Pa. la akaUea: Frank Dea .Bar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja is John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlicher. Meadow L&oda, Pa: Qeorg Schnltn Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Km, Pa. ia akoUea: Frank
CENIK KNJIG
katere ima ? zalogi
SLOVENICj jPUBLISHING CO.
^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, 1 v.--
MOLITVENIKI:
Duhovni boj Evangelijska zakladnica Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat Jezus in Marija Marija Varhinja Marija Kraljica Skrbi za dušo	—.60
Vrtec nebeški	?—.40
Na jutrovem
_gQ Na krivih potih
_gQlNa različnih potih
1., 2.
Narodne pripovesti, in 3. zvezek po 5Q i Naseljenci
__'^Q j Na valovih južnega morja
— 601 Nezgoda na Palavanu _*gQ ■ Nikolaj Zrinski
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	:—.50 Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Scliimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Sehimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 j Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —..r>0( Umni kmetovalec —.50, Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —.50
O jetiki
Odkritje Amerike, vez. Prihajač
Pregovori, prilike, reki Prst božji Kandevouz Revolucija na Portugalskem —.20
—.30
r-.20
:—.20 —.20 —.15
r-.20 —.20 ;—.15 .80 —.30 —.25
r-.20
i—.25
poezije
Senila
Simon Gregorčiča Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč
^-.15 r—-.45 t—.20
—.40
—.30
r-.40
r—.40
_.70 3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
$3^00 Sveta nož
_501 Srečolovec	:—.20
_50'Strah na Sokolskem gradu,
_.45 j 100 zvezkov	$5.00
—.401 Strelec	r-.20
_40; Sanjska knjiga, velika	—.30
_.15 \ Štiri povesti	:—.20
i Tegetthof	—.25 $1.20 iVojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 $4.00 ?late jagode, vez.	—30 $1.00 j Življenjepis Simon Gregorčiča	;-.50
Življenja trnjeva pot	—.50
Za kruhom	—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt eesarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingu)	—.73!
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	z v. Maron, krščanski deček	—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	:—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	:—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrt-
—.50
$1.00 —.20 —.25
zv. niča
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE; 12. zv. Boj in zmaga
14. zv. Prisega huronskega —.20 glavarja ' —.20 —.20

t—.15
cl
KNJIGE:
Baron Trenk Belgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali Cesar Jožef II. Ciganova osveta Ciganska sirota, 93 Cvetke Don Kižot
Dobrota in hvaležnost Fabiola
George Stephenson, oče železnic Grizelda
Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Izlet v Carigrad Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrušo Jaromil
Jeruzalemski romar Kristusovo življenje in smrt
vezano Krištof Kolumb Križana umilejnost
15.	zv. Angelj sužnjev
16.	zv. Zlatokopi
—.30 j 18. zv. Preganjanje indijan-—.CO škili misionarjev —.15 ' 19. zv. Mlada mornarja s—.15
'	TALIJA.
—.30 —.30
—.30 —.30 —.30
—.30 :—.30
Zbirka gledaliških iger:
—■20 Brat sokol --20 Cigani zvezkov $5.00 j Pri pravniku
i Putifarka
_on I
• u (Raztresenca Starinariea Zupanova Micka Idealna Tašča
—.35
—.20 ^-.10
.20
—.20 t—.20 —.20 —.201 —.20
r-.20
—.20 —.45
RAZGLEDNICE:
Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po
1Z slikami mesta New Yorka po
Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali
.—.23 —.40 —.20 —.20 —.30 —.20 —.30 —.20
; I
—.03 •—.25
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali $3.001 Združenih držav, mali —.20 veliki —.40 vezan
Kaj se je Makaru sanjalo 1 —.50 j Balkanskih držav
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko PoštenjakoviS	>—.20
Na divjem zapadu, vez.	•—.60
Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
-.23
.35
—.10 —.10 —.25 —.50 —.15 —.50 $1.50
^—-2?!
OPOMBA: NaroČilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina ie Dri vs*hi že vračunana,
i
GLAS NARODA, 8. SEPTEMBRA, 1915.
IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St, New York, N. T. Edward Kalish, tajnik, 0119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
V ruskem ujetništvu. Peter Rutin- je oglasil iz vojnega ujetništva svoji ženi Frančiški, ki bi-va v Pole j ah, pošta Št. Peter na Krasu. Piše, da je sicer ujet, a /.»ha v pa s»- vedno. Pozdravlja ženo iu vse znance. — Anton Debe-vt-c je sporočil svoji ženi Ani, ki biva v Padežu št. 30 pri Borovnici. da j<1 premeščen v drugi kraj, kjer popravljajo tainošnjo cesto. Piše: Zdrav sem, semkaj mi ni tn-ba nič pisati, ker noben niče-sar ne dobi od doma. — Ivan 15e-ja s«' j<i oglasil svojcem v Seleah, pošta Sava na južni železnici. Piše iz Borisovke, ki leži ob sibirski />■!"•/ lici. med drugim tudi to-le: Ljuba žena in otroci! Nahajam se \ daljni Sibiriji kakor vojni ujetnik. Zdrav sem, samo dolgčas mi je | m) tebi in otrocih. Na veselo in srečno svidenje po vojni. Z Bo-gom ! — Alojzij Pavša se je zgla-sil svojcem iz Samarkand a. Piše: Prej ko vam nadalje pišem, vse vkup prisrčno pozdravljam in naznanjam, da sem v ruskem vojnem ujetništvu. (Jre mi še precej dobro, ker znam že nekoliko po ruski govoriti. Z menoj vred se nahajata tukaj tudi Adolf Šnider-.sič iu Andrej Blažič. Pozdrav vselil vkup!
Petroleja ni! V celi Ljubljani ni dobiti petroleja. V listih je citati, da se petrolej izvaža v ino-/.einstvo. v l.jubljano pa ga ni dobili, lievnejši sloji so s tem hudo prizadeti. Kilogram sveč velja skoro pet kron, petroleja pa ni dobiti.
Drazilci živil. Na trgu v .Spodnji	so prodajale 11. avgusta zjutraj nekatere kmetice jajca po Iti vin., mleko po 28 in 32 vin. liter ter po :{ drobne krompirje za 10 vin. Dne 7. avgusta je neka kupovalka mleka opozorila knie-tieo na tarifo maksimalnih ccn, nabitih na občinski hiši. Prodajalka pa se ji odreže: "Kaj meni mar maksimalna cena! </e ne smem mleka prodajati dražje kot za 12 krajcarjev, pa ga bom mešala z vodo. potem pa bom dobila za liter IS krajcarjev. Manjka se jih, ki mi bodo kupili mešano mleko!" In res se slišijo med gospodinjami že nekaj dni pritožbe, da je mleko vodeno, da se sesira in ima slab duh.
Psenična moka. "Slov. Narod" piše: Uudimpeštanski magistrat
ni ujetnik, ranjen na roki, ter se nahaja v mestu Venev v tulski guberniji.
Pogrešajo se: Jožef Gregorič, četovodja 87. pešpolka, 10. stot-J nije, doma od Male Nedelje pri Ljutomeru. — Janez Polak od 47. j pešpolka, 8. stotnije, doma iz St. ( Ilja v Slov. gor. — Matija Kreu, posestnik v Št. llju v Slov. gor., j ki je bil prideljen pešpolku št. 58,
3. stotnija. — Josip Kovačie, čr-J novojniški bataljon št. 55. Govo-( rilo se je, da je padel 9. aprila na( severnem bojišču, a uradno poro-| čilo še ni prišlo. Po njem poizveduje njegova sestra Marija Kova-čič, RLnčetova graba, p. Ljuto-j mer. — Jurij Trnovljšek, pešpolk| št. 87., 1. stotnija. Odšel je dne 16. avgusta 1914 iz Celja ter je šef enkrat pisal iz Maribora. Meseca oktobra je bil še pri življenju, pozneje pa se ni culo ničesar o njem. Po njem poizveduje njegova mater Marija Trnovljšek, Trnovlje pri Novi Cerkvi, p. Vojnik pri Celju.
O napadu na posestnika Lavka se sedaj obširneje poroča: Dne 3. avgusta je bivši urednik ptujskega "Štajerca", Anton Peitler. v Kamniški grabi blizu Sv. Križaj nad Mariborom roparsko napadel posestnika in gostilničarja Petra Lavka iz Št. Janža pri Slovenj-gradcu. Peitler je ponovno pisal Lavku. ki se je pečal z lesotrž-tvom, češ, da ve pri Sv. Križu za večjo množino lubja. Ko sta se bližala Sv. Križu, je Peitler nekoliko zaostal za Lavkom in je na nič hudega slutečega moža od zadaj oddal strel v glavo. Lavko, ki je bil močno zadet v desno stran glave, je padel na tla. Peitler je priskočil, da bi Lavku uropal denar, ki ga je imel okoli 2400 K. Toda Lavko je imel še toliko moči, da se je vzdignil in v obrambo zgrabil za kamen. Tega pa se je Peitler, ki je majhne, slabotne in Švedraste postave, tako ustrašil, Ja jo je odkuril. Lavko, ki mu je krogla obtičala v glavi, je šele ob fi. uri zvečer došel v Maribor in so ga prepeljali v bolnišnico. Anton Peitler je rojen v Št. Lovrencu nad Mariborom. Peitler je bil že dvakrat odgovorni urednik zloglasnega ptujskega lista "Štajerca". V prvi svoji uredniški dobi pred nekaj leti je tudi hodil govorit na shode svoje nemškutar-ske stranke. Letos je bil Peitler
naznanja, da j pričenši z 11. av- v drugič urednik "Štajerca" ter
stum mogoče kupiti za vsako tedensko krušno nakaznico 30 deka-
je kot tak še podpisal številko 18 /. dne 2. maja. Po napadu na Lav-
gramov » iste pšenične moke za, ka se je Peitler skrival po šent-
knho ali fine moke za peko. Kina moka /„• i kuho velja na debelo 78 kron loo kilogramov, na drobno pa ss vinarjev kilogram, moka za
lovrenških gozdovih. Orožniki so ga zasledovali, a tiček jim je vedno ušel. ker so mu bila vsa pota in skrivališča na Pohorju dobro
k 11 h 11 1<>0 kilogramov <»(> kron in znana. Blizu Zabeove lovske liisi-_'r.,!!i 70 vinarjev. Pri nas na ee nad Št. Lovrencom (na Radl-Kraiijsknn pa se prodaja pokvar- berški planini) sta ga dne 8. av-jena koruzna moka, ki je niti pra- gusta dopoldne videla dva orož-nočejo, iz znanih zalog po 84 nika. Kmalu nato slišita orožnika vin.irjev kilogram.	dva strela. Peitler je na begu za-
Nevihta in toča. Dne 11. avgu- pazil ravnatelja Rusijevih podje-sta popoldne je v okolici Ljubi ja- tij Frica, ki je bil na lovu. Mine naglo-ina nastala nevihta iu sleč, da ga tudi Fric zasleduje, je iit. il dežjem je padala toča. Zrna, sprožil nanj svoj revolver. Frie debela kakor šrapnelske krogle in je dobro pomeril in je zadel s pu-t udi debelejša, sta odskakovala škinim strelom Peitlerja narav-•'■•■/ meter visoko od tlaka. Tofa'nost v glavo. Peitler je bil na meji pobila precej šip v mestu, zu-'stu mrtev. Napadalčevo truplo se naj ni. sta je ponekod ležala v je prepeljalo na šentlovrenško pora zorih kakor sneg. Ponoči je na-j kopališče.
stala nova nevihta in zopet je bila Omejitev točenja žganja. Na-loč.i. Koliko škode je napravila mestništvo je izdalo odredbo gle-na poljih, se še ne da presoditi. !de omejitve prodaje in točenja al-Nesreča. j>Me 12. avgusta zju- koholnih pijač, ki je stopila dne t raj sn S<- splašili na Dunajski ee- 15. avgusta v veljavo in velja za sti v Ljubljani konji neke vozne Celo deželo. Točenje žganja in po-koloiie. Dva konja sta se ponesre- drobna prodaja žganih opojnih čila. L n voznik je bil težko, drugi pijač v trgovsko običajno zaprtih pa I.iliko ranjen.	[steklenicah je ob nedeljah, praz-
Skesan tat. Ukradenih 100 kron nikih in semnjih dnevih celi dan je dobila nazaj posestnica Marija | prepovedano. Ob drugih dnevih <"uden v Dragoineru, katere ji je je točenje in prodaja žganja (na odnesel pred dnevi neznan tat. [drobno) do 7. ure zjutraj in od 4.
Denar je položil skesani tat na desko na oknu.
Pcmileščenje. Cesar je odpustil 96 kaznjencem v kaznilnicah o-stalo kazen. V Begunjah je bilo pomiloščenih pet žensk.
ŠTAJERSKO.
Izgubljeni se zopet našel. Jurij
ure naprej prepovedano. Točilnice žganja morajo biti med tem časom zaprte. Vsem, ki imajo pravico prodajati ali točiti žganje v odprtih ali zaprtih steklenicah, t. j. gostilničarji, lastniki točilnic, kakor tudi trgovci vseh vrst, je strogo prepovedano ob nedeljah, praznikih in sejmnjih dnevih celi Speglič, trgovski pomočnik iz dan, ob drugih dnevih pa do 7. Ptujske gore, se je po enoletnem!ure zjutraj in od 4. ure popoldne molčanju oglasil, da je ruski voj-v odprtih ali zaprtih steklenicah
točiti ali prodajati žgane pijače. Veletržci in izdelovalci žganja smejo nemoteno izvrševati naročila za podrobno prodajo ali točenje žganja svojih odjemalcev, a ta naročila se smejo izvršiti samo v prostorih, ki niso pristopni podrobnim odjemalcem. Tudi izven določenega prepovedanega časa je vsaka prodaja ali točenje žganih opojnih pijač članom oborožene vojne sile (vojakom), civilnim osebam, ki so uslužbene v podjetjih, ki jih veže zakon o vojnih dajatvah, oseb'am, ki so podvržene naborni dolžnosti in vojnim ujetnikom prepovedana. Pri vojaških transportih vsake vrste se ne »me dajati moštvu tudi ni-kake druge opojne pijače, in sicer ne piva, vina, sadjevca itd. Izjema je le tedaj, ako kak zdravnik izrecno drugače ukrene, ali pa transportni poveljnik da tozadevno dovoljenje. Istotako je prepovedano dajati žgane opojne pijače mladini, stari pod 18 let, pijancem iz navade ali že pijanim osebam, beračem, postopačem, nasilnim ali slaboumnim osebam. Prepovedano je, da bi odjemalci po nepotrebnem dolgo ča?ra ostajali v prodajalnah ali točilnicah. Zgane opojne pijače, v kolikor se ])o predstoječih vladnih določilih smejo prodajati, se smejo oddajati le proti gotovemu plačilu, prepovedano torej je, dajati te vrste pijač na up, v zameno za živila ali na račun plače. Pod žgane opojne pijače so v smislu te odredbe zapopadene vse žgane o-pojne tekočine, ki so namenjene za uživanje, bodisi da se uživajo same ali s kakim dodatkom (špirit, žganje, rozolja, rum likeri itd.), bodisi da se žgejo ali se na drug način pripravijo (z uporabo esenc ali drugih nadomestil). Vse eno je tudi, na kak način se te opojne žgane pijače prodajajo ali točijo. Vsako postopanje, ki meri na to, se izogniti v predstoječih uradnih določilih označenih prepovedi. je prepovedano in se po^ sebno strogo kaznuje. Prestopki te odredbe se kaznujejo z 2 do 200 K denarne kazni, ali pa s 6-urnim do 14dnevnim zaporom. S to kaznijo se na vsak način tudi združi kazen, po kateri se dotič-niku za gotovi čas ali za vedno odvzame pravica izvrševanja o-brti.
Dclgoprstneži na trgu. Tz Maribora. Po večdnevnem opazovanju na mariborskem trgu sem prišel do zanimivih zaključkov. Po trgu se posebno po sobotali potepa mnogokrat več takih ljudi, ki skušajo živeti na račun drugih. Postavijo se n. pr. krog kmečkih vozov in smukajo iz voza, kar se da. Medtem, ko se bavi prodajalec ali prodajalka z enim kupcem, pa že sega po pet in še več drugih rok ter smuka živila ali sadje v svojo posodo na tleh in se potem poslovi od voza kar brez zalivale in brez denarja. Drugi znajo zopet drugo umetnost. N. pr.: Neki ženski se je zl j ubilo po lepih piščancih, ki jih je uboga viničarka tu prinesla na trg. Ženski sta se pogodili za ceno. Kupovalka ponudi prodajalki desetak. Uboga viničarka ga ni mogla izmenjati. Kupovalka pravi: "Eh, bom sama šla menjat." In ni je bilo več nazaj. ne z denarjem in ne s parom piščancev.
Iz poštne službe. Poštni prakti-kant Pavel Krulej v Zidanem mostu je imenovan za poštnega asistenta.
Nova župnika. Župnijo Rajlien-burg je dobil Josip Tratnik, dosedaj kaplan v Rajhenburgu. — Župnijo Koprivnica je dobil Fran Doberšek. kaplan v Žalcu.
i
KOROŠKO.
Navijanje cen. Deželna vlada poroča: Novejši čas se je prebivalstvu v listih in drugače priporočalo, da naj pri prodaji svojih izdelkov, da se izognejo zasledovanju vsled navijanja cen, sploli ne zahtevajo cene, ampak kupca samo vprašajo, kaj da hoče dati, in kupčije potem ne sklenejo, ee
ponudena cena ne odgovana pričakovanju, Tudi takšno zadržanje prodajalca, ki ne da prej blaga, dokler se mu ne ponudi previsoka cena, ki jo hoče, je kaznivo kot prestopek navijanja cen in je bilo tudi že občutno kaznovanih z denarno globo in zaporom mnogo ljudi, ki so se tako obnašali. Pa tudi taki, ki na opisan način navajajo k navijanju cen, se podajajo v nevarnost, da jih začne sodišče zasledovati in strogo kaznovati zlasti tedaj, če svoje nauke širijo po tisku, okrožnicah ali na raznih shodih.
PRIMORSKO.
V ruskem ujetništvu. J. Balen-tin se je oglasil iz Taškenta v
vroči turkestanski deželi svojcem j v Trstu. Piše, da se nahaja zdrav v vojnem ujetništvu v daljni A-ziji. — Iz istega mesta se je oglasil tudi Alojzij Debelič, ki poroča, da je zdrav in da sta ž njim vred v vojnem ujetništvu tudi Božič in Komar iz Loga. — Lju-devit Volk. iz tržaške okolice, se je oglasil iz Kazana. Mesto Kazan leži na Volgi v kazanski guberniji in šteje 132.000 prebivalcev, ki so povečini Rusi, je pa precejšnje število tudi Tatarov, Čeremi-sov, Votjakov in Kalmikov. V Ka-zanu je velika ladjedelnica in več tvornic za milo in usnje. V kazanski guberniji so prostrani črni gozdi, po katerih je mnogo divjačine, 40 odstotkov vsega njenega površja pa zavzemajo polja. — Fran Zavadlov. doma iz Vojščice pri Rubiji, piše, da je ujetnik v daljni Aziji, da je zdrav in da se mu dobro godi. Svoje sporočilo je sklenil z besedami: Želim, da bi bili vsi vkup zdravi in da bi se še videli. — Josip Ukma se je oglasil svojcem v Brauici. Piše: Naznanjam vam, da sem še med živimi. Dne 19. sušca sem bil ujet. Zdrav sem. samo dolgčas mi je. V Samarkandu, dne 26. maja.
Boji ob Soči. Iz glavnega poročevalskega stana za južno bojišče se javlja: Na celi fronti si pripovedujejo sledečo izjavo armadne-ga zapovednika generala infante-rijo Svetczarja pleni. Boroevica: Vsak mojih vojakov, ki se je bitke pri Gorici udeležil do konca, zasluži hrabrostno svetinjo. Ce se bomo po premaganju sovražnika vrnili domov, bo največja slava za vsakega, kdor bo mogel reči, da je služil pri armadi ob Soči.
PREKMURSKO.
Slovenske-ogrske novice. Umrl le Matjaš Horvat s Trnja, četovodja v domobranskem pešpolku št. 20, ki je bil brat pri lazaristih v Celju. — Dne 8. avgusta so blagoslovili novo katoliško šolo v Veliki Polani. — V Vučagomili je stopil Franc Bedek po nesreči v mlatilnik, ki mu je eno nogo čisto združnil. — Marko Siiklar iz Lipove je pri Telepoci junaško smrt pretrpel in je tudi tam pokopan.
Kje sta JOŽEF ŽAGAR in ANTON SAMS A? Prvi je doma iz Dolenjega Zemuna pri Ilirski Bistrici, drugi pa iz Topolea. podomače Samsov. Poročati njima imam nekaj važnega, zato prosim za nju naslov. — John Poki ar, Box 22, Marquette, Mich.	(8-9—9)
Rad bi izvedel za svojega prijatelja JOHNA PRIMOŽIČ, podomače Tonšcov iz vasi Spodnje Novake na Primorskem. Prosim onega, ki ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. — John Marzgon, Box 42, Reliance, Wyo. (8-10—9)___
Iščem svojega strica FRANKA BREGAR. Doma je v Lešah pri Litiji na Kranjskem. Pred pallet i se je nahajal v Jenny Lind, Ark., sedaj pa je nekje v državi Illinois. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. — Alois Hribar, Box 106. Somerset, Colo.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom, v P«u <ylvaniji »poročamo, da jih bo i kratkem obiskal naš potovala! n ctopnik
Iščem J Oil AN O MEŽNAR. Doma je iz vasi Podbeže. Midva sva skupaj potovala na parniku "Martha AVashington" v Združene države. Povedati ji imam nekaj važnega, zato jo prosim, da mi pošlje svoj naslov. — Anton Frank, Box 803, Glassport, Pa.	(8-9—9)
Kje se nahaja MARY JAKŠE-T1ČProsim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sama javi. — John Frank, 5420 Dresden Alley, Pittsburgh, Pa.
(8-9—9)
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-
koliei naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Giaa Naroda.
ZA VSEBINO OGI.ASOV Ni ODGOVORNO NE UPRAVNIŠTVO NE UREDNIŠTVO.
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoli vrste izdelujem iu popravljam po najnižjih cenah, a delo trjtežuo in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ža nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse d rune harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljuiii vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62ml St., Cleveland. Ohio.
LEPA PRILIKA.
Katerega veseli restavrant na zelo dobrem prostoru na prvi cesti. naj se oglasi za podrobnosti. Radi bolezni sem primoran prodati.
Frank Mali i. 12-35 First St.,	La Salle, 111.
(4-8—9)
13,000! — Vsa osobje
dobite 4'GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne Bilke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen, lista je organizirano in spada v strokovne unije.


ITOHKO
ki 3e pooblaščen pobirati m&ro&-nimo is izdajati tozadevna pet* dila.
Sedaj te mudi v PitiaburgK, Pa., ia okolici,
UnravniStTo "Ola* NaroV
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB BR2AYAH,	.

7 - - .
Kupite farmo blizu industrijskega mesta v krasnem kraju, ki je obkoljen od glasovitih jezer okraja Vilas, Wisconsin, "kjer se farme in tvornice snidejo".
Na tisoče akrov krasne poljedelske zemlje se nudi na prodaj, na mesečne ali letno lahko odplačevanje in to brez vsakih obresti in sicer ljudem, ki si želijo postaviti svoje "domove" v Phelps v Hrvaško-Slovenski poljedelski koloniji, "Slavia", kjer morejo v njih prostem času delati na žagi, v kemični tovarni, livarni za železo ali v tamošnjih šuma h.
PRIDITE SEDAJ V PHELPS, IŠČE SF LJUDI.
Tvornice so pričele obratovati, išče se ljudi. Sedaj je čas, da si zagotovite kos zemlje. Sedaj imate še tri mesece časa, da pripravite zemljo za spomladansko setev.
Prihranite si visoko stanarino, drva in vodo, katero plačate. V okolici Phelps je v izobilju dobrih rib in divjačine. Drva na farmi imaš zastonj. Tu nimaš velikih stroškov za življenje kot v mestih. Kar plačaš danes za stanovanje, drva in vodo, s tem lahko kupiš farmo.
VREDNOST ZEMLJE SE VEČA Z TSAKI5I DNEM.
Zakaj bi ne kupil farme v kraju, ki se tako hitro razvija? Cena zemlje raste. Naložitev denarja v zemlji je sedaj varnejša kot pa v bankah. V bodočem letu bo poskočila cena zemlje in v par letih bodo cene dvojne. Pameten Človek kupi zemljo, katero dobi poceni in koje vrednost hitro raste.
Pišite po ilustrovani poljedelski list.
Graditelj doma, in za vse podrobnosti, o lahko plačljivih naših obrokih s katerimi so se okoristili sterilni naši naseljenci. Zakaj bi se tudi ti ne? ko se ti nudi prilika, da postaneš svoj lasten, napreden in neodvisen gospodar?
Piši na dolenji naslov za vse posameznosti.
% CHARLES RAČKI,
CoIodj Director
> PHELPS VILAS CO.
WISCONSIN,
Box B.
fi
dm
CifcS.
Zdravje
ZASTONJ
Zdravniška knjižica 1 Kažipot k zdravju.
Ta knjižica pove enostavno, kako so neka-terc bolezni, kakor jc sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške tor žensko bolezni na spolno-uriuarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata Žila, revmatizem, katar, naduha in sliene teškoče.
ALI TRPITE
na katerem izmed ploilovih simptomov: bolečino v križu, bolečino v zpftbiTi. glavobol, izpuha apotita, kisloba v želodcu, povračanje lirano. bljuvanje, žoleno rigaUje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slubc sanje, slabost in naijla razburjenost, nervoznost in razilraženost. onemoglost ob jutrih, črni kolobarji
pod očmi. sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna
tupfa? — Ti simptomi so znamenit«, <la vaš telesni sistem ni v redu ia da potrebujete zdravniških nasvetov in jjomoei.
Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teJ^oč;
pove vam tu«li o našem zdravljenju, ki pomaga moškim ilo zdravja, moči iu
svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke,
katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, iu okoristite se z njo.
Pošljite ta kupon še danes.
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000. 208 N. Sth Atc.. Chicago, 111.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Stev. in ulica ali Box No............4..........
Mesto..............................Država
GLAS NARODA, 8. SEPTEMBRA, 1915.


Manon Lescaut
in
\ Chevalier Desgrieux. \
JI	A__S
Spisal: ABBE PEEV08T.
Za Glas Naroda prevel: O.P,
'J4
(Nadaljevanje)
NTa po«11a«;i vsejra t<*jxa sem sklenil. Ma pišem očetu ter da pra prosim, 11; i j pride osebno v Pariz. Kot že omenjeno, sein se manj sramoval biti zaprt v (hatelet kot pa v Saint Laza re. Poleg tega pa so številne izkušnje ter tudi moja večja zrelost zmanjšale bojazljivost. dasiravno sem si obranil visoko spoštovanje pred očetovo avtoriteto. Nikakih težkoč nisem imel pri odpožiljatvi pisma, vendar pa bi si bil lahko prihranil trud, če bi vedel, da bo moj oče že prihodnji dan dospel v Pariz.
On j«* namreč sprejel moje, pred osmimi dnevi pisano pismo t«'r *ra prečital z velikim veseljem. Dasiravno so ga moje ideje o i/prenbrnitvi napolnile z veseljem, je bil vendarle prepričanja, da ?!•■ snu preveč zaupati tem mojim obljubam, Vsled tega je sklenil, da s. ti.i lastil«- oči prepriča ter uredi svoje vedenje po istinitosti mojega kesa.
N'jejrov prvi obisk v Parizu je veljal Tiberge-u. Prosil sem nara-r«O'-'-ta. !iaj pošlje svoj odgovor na njegov naslov. Od njega ni m ogel izvedeti niti mojega naslova, niti mojega sedanjega bivališča. Slišal je le o glavnih okoliščinah mojega bega iz Saint Laza-re. Tiber«e se je zelo pohvalno izrazil o svojem zadnjem sestanku z menoj ter je dostavil, da sem se po njegovih mislih popolnoma l ne i I od Manon. Čudil se je le temu, da ni zadnjih osem dni ničesar slišal o meni.
Moj oee se ni ju i si iT premotiti ter se uganil da se godi nekaj, kar ji ušlo pozornosti Tiberge-a. Tako pazno je sledil moji sledi, da je drugi dan svoje navzočnosti v Parizu izvedel, da se nahajam v Chatelet. —
Pred no sem sprejel njegov popolnoma nepričakovan obisk, sem sprejel onega polieijskega predsednika. Z drugimi besedami: zaslišalo se me je. Sicer mi je očital, a ne z grdimi in neprimernimi 1" n.-Jm m i, toravoi je grajal moje vedenje na povsem prijazen način. Rekel je. da sem storil neprevidnost napraviti si gospoda B. M. svojim sovražnikom. .lasno pa da je. da je podlaga mojih prestopkov bolj labkomišljenost kot pa zli namen. Da pa stojim že drugie pred sodiščem ter da bi po svoii učni dobi v Saint Lazare lah k o pridobil malo več razsodnosti in pameti.
Začuden vspričo tako milega tona, sem mu spoštljivo, a odkrito pojasnil svoj položaj. Imel sem eelo toliko poguma, da sem ga prosil za Manon ter obenem hvalil njeno nežnost kin krotki značaj. —
Odgovoril mi je s smehom, da je še ni videl, da pa se mu jo je opisalo kot zelo nevarno osebo.
To je vzbudilo moje ogorčenje in uporabil sem vso silo. da jo opravičim in konečno sem se pričel solziti.
Ljubezen, ljubezen! — je vskliknil izkušeni uradnik, ko je odhajal. — Ali se ne boš nikdar naučila iti roko v roki s pametjo?! —
Se sem premišljeval o svojem pogovoru s policijskim predsednikom, ko so se zopet odprla vrata. Vstopil je moj oče. Dasiravno sem moral biti pripraven stopiti predenj. ker sem ga v par dnevih pričakoval, sem bil vendar globoko pretresen, tako. da sem si želel, da bi se odprla zemlja ter me požrla.
Obje! sem ga z znamenji največjega razburjenja. On pa je sedel in dolgo časa je preteklo, da ni nihče izmed naju odprl ust.
Ker sem sedel s povešenimi očmi. je konečno pričel:
Se-'i! Tvoje sleparije in neumnosti so pripomogle, da sem izvedel z m tvoje bivališče. Tudi tvoja zasluga je. da se govori toliko o tebi.
Tvoj sloves se vsaki dan bolj širi! Upam. da se bo končala ta tvoja sijajna karijera na sramotnem kolcu. da jo bo mogel občudovati eel i svet!
Ostal sem nem in tih in on je nadaljeval:
Kaka nesreča za očeta, ki je tako ljubil svojega sina trm bil na uslugo v vsakem oziru, da napravi iz njega poštenega j človeka, da ga najde konečno v ulogi sleparja, ki onečašča njegovo ime' Za omajane premoženjske razmere je najti tolažbo. — čas lahko Vse zopet popravi! Kako sredstvo pa je mogoče najti proti zlu. ki raste z vsakim dnem?
Ti molčiš, nesrečnež! — je dostavil. — Le poglejte to hinavsko ponižnost in skromnost! Človek bi ga skoro smatral za največjega poštenjaka!
Dasiravno sem moral priznati, da deloma zaslužim ta očitanja, sem bil vendar prepričan, da je gnal oče stvar predaleč in da je čas, da posredujem
Reke! sem vain že. — sem pričel. — da ni ponižnost, v kateri stojim pred vami. le krinka. Naravni občutek je dobro vzgojenega sina. ki ceni svojega očeta nad vse. posebno pa žaljenega očeta. Nočem se smatrati za najbolj eednostnega Človeka ter priznavam. da zaslužim vaše očitanje. Rotim pa vas, da imate malo ve-' obzira do mene ter da ne nastopite proti meni kot proti naj-i-olj zaničevanja vrednemu človeku.. Takih izrazov menda nisem zaslužil. \ i veste, da je bila ljubezen, ki je povzročila vse moje napake. Ta nesrečna strašna strast! Ali vam je popolnoma neznana njena vse obvladajoča sila? Ali ni vaša kri. vrelec moje, nikdar vsplamtela v istem ognju? Ljubezen me dela preveč nežnega, pre-vec 1 rastnega, preveč popustljivega proti kapricam in željam oboževane ljubice. To je moje hudodelstvo. Ali vidite v tem nekaj, kar bi onečastilo moje in vaše ime?
—	O, oče. — sem dostavil z nežnim glasom, — imejte vendar nekoliko usmiljenja s sinom, ki je vedno občutil do vas najčistejšo ljube/.en. ki ni vrgel od sebe časti in dolžnosti katerega pa je treba tisočkrat bolj pomilovati kot si sploh morete misliti.
Pri zadnjih besedah mi je steklo po licih par solz.
Srce očeta je mojstrski stvor narave, ki je opremljeno z najlepšimi in najbolj vzvišenimi čednostmi. Oče. ki je bil mož duha in vzgoje, je bil vsled mojega opravičevanja tako ginjen, da ni mogel skriti svojih čustev.
—	Pojdi, o ubogi sin. pojdi, — je rekel. — na moje srce, — kajti v resnici se mi smiliš.
Objel sem ga ter čutil na pritisku njegove roke, kaj se je vršilo v njegovi notranjosti. Konečno pa me je vendar vprašal:
—	Kaj pa vendar morem storiti, da te odvedeni od tukaj? — Pojasnil mi je svoje razmere brez vsakega pomisleka.
Ker ni bilo — natančno premotreno — v mojih dejanjih ničesar. kar bi mi vzelo čast in ker so v mojih dneh mladi kavalirji povsem prosto držali metrese in pomagali pri igri sreči, sem očetu povsem odkrito pojasnil posamezne dogodke v mojem življenju. Vsak prestopek sem znal olepšati s kakim slavnim vzgledom in skušal stem olajšati težo pregrehe.
živel sem z ljubico. — sem mu rekel, — ne da bi bil zvezan z njo v zakonu---- in vojvoda----ima dve metresi in to pred očmi celega Pariza. Gospod pl..... ima eno ter je tej bolj zvest kot
je bil kedaj svoji pravi ženi. Dve tretini visoke gospode v Franciji se eelo javno ponaša s svojimi metresami. Sleparil sem v igri in grof ta in ta in vojvoda ta in oni nimata, sploh nobenega drugega vira dohodkov. Knez.... pa je celo glavar družbe, ki se pre-
življa s sleparenjem pri igri. Kar se pa tiče mojih napadov na denarnico starega in mladega B. M., je bilo igrača dokazati mojemu očetu, da mi tudi v tem slučaju ni manjkalo vzgledov, — da pa sem bil dosti pošten, da sem sam obsojal te svoje prestopke.
Na podlagi vsega tega sem prosil očeta, naj mi odpusti radi dveh strasti, ki so me takrat obvladale: radi ljubezni in maščevanja. —
Rekel mi je nato, naj mu navedem sredstva, vsled katerih bi v najkrajšem času prišel na prosto, ne da bi izpostavil njega samega. Nato sem mu povedal, da je bil policijski predsednik nad vse prijazen z menoj. Edine težkoče. katere bi se eventualno stavile na pot, bi prihajale od obeli B. M. in raditega bi bilo dobro, da bi jih oče obiskal.
Obljubil mi je, da bo storil to. Nisem si upal prositi tudi za Manon. To pa ne raditega, ker mi je manjkalo poguma, temveč ker sem bil v skrbeh, da bi ga s takim predlogom razjaril ter ga zavedel do kakega nepremišljenega koraka. Še danes ne vem, če je bila ta skrb. ki je povzročila moje najhujše boli stem, da me je odvrnila informirati se glede očetovega naziranja ter vzbuditi v njem boljše naziranje glede moje nesrečne ljubice. Mogoče je, da bi ga bil tudi v tem oziru vblažil ter ga vsaj pripravil na utis, katerega bi bil dobil pri starem B. M. Moja prirojena nesreča pa bi morda tudi v tem slučaju preprečila vse moje napore.
Od mene se je podal moj oče k staremu B. M., pri katerem je našel njegovega sina, zopet oproščenega iz rok telesnega gardista. Posameznosti tega sestanka nisem nikdar izvedel, vendar lahko sklepati na vse iz strašnih posledic, ki so nastale.
(Nadaljuje se).
pa je
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berfte »L Suttner
"Doli z orožjem!"
;
j
Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo Km a velikim ulitkom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga aelo rpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli-...
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madam* Stael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Suttner jeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem t nekem gozdu pri Kricglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli s orožjem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma In sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi Jo Imcia vsaka knjigarna, da bo Je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družite, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar tem jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spita II ljudje, ki se borijo za svetovni mir....	'
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu) * Ne tCT slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom po-nndU. Naj bi tudi ta knjiga našia svoje apostoije. ki bi šli Injo krlžemsvet in ueill vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv nafln vojna. Knjige nI napisal noben vojaški Btrokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjevft. Prostm*Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim. Oa se ne bo nikdo več navduševal za vojno, Če bo prebral to knjigo. GENA 61 CENTOV.
*f»70<ajte J« pri:
Slovenic Publishing Co.,
£2 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
; ; |
® 9) ® «
NAJBOLJŠA
Wort» «
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, 8 so-
"	I!
delovanjem vec strokovnjakov, j<
ig Co., 85 Cortlandt Street, New York, N. Y.
založila Slovenic Publishing Co.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe Uto f podružnici Fr. Sakser, 1604 SL Gair Ave., N. L
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZXIH CENAH.
o o o o,
° ° DELO OKUSNO. ° °
o o o o
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
o o o
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
o o ••
| rr5
posebnost so:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D,
vsa naroČila pošljite na:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Cenjenim naročnikom v Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiakal nad potovalni zastopnik,
Mr. OTO PEZDOt, ki je pooblaščen pobirati naroinl no in izdajati tozadevna potrdila. Upravniatvo "Glaa Naroda".
Prosti nasvet in informacije
,fTH Bareaa o« Imlastrl* u4 Iauaigratioa" za driavo N«w
York varuj© ia pomaga priaelja* •eat, ki aa bili oaleparjasi, oropa ni ali a katerimi se je slabo rav malo.
Brezplačno aa daje maaveta pri zeljsaeem, kateri »o bili oelepar jaai od bankirjev, odvetnikov, te-roT3«T z zemljišči, prodajalcev pazofcrodnih listkov, apremljeval •ev, kažipotov ia posestnikov ve atfla*
Daj« ae informacije ▼ aatarali saeijakik zadevah: kako postati državljan, kjer ze oglasit) za dr žavljamaka listina.
Sorodniki naj bi se sestali s pri zeljenei na Ellis Islands al) pil Barje Office.
DUŽATNI DKGJLYUQ DBPAJtTMSNT (State Department of La¥<**1 BUREAU OF INDUSTRIE!
AND IMMIGRATION. Urad ▼ mestn New Yorka i Bi last 29th St., odprt vsaki dan ad t. nre zjutraj do popeldnV |a * sredo sveler od R. de 1ft, HI.

"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČI TE SE NAN JI
pozob ROJAKI!
Najbolj a-»oeS no m a-
žilo za Ženske in moške lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako m rabi to mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni, (rasti in dolFri lani*?. kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatlzem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture; kraste in gnnte, potne nosre, kurje oči. bradovice. ozebline » par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bra
uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilita takoj po cenik in luuiileo. pofiliem zastonj.
JAKOB WAHClO. IMS M. MIh M, Glevelsa«, Okla.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJTDCJI SLOVENSKI DNEVNIK J, ZDB. DRSA VAS.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil.
Obsega 11 raxnih zemljevidov, aa SOtib straneh in vsaka stran je 10* pri 13i palca vsftka,
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obiega devet raznih zemljevidov
■a S straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vefl zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da ae vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod Indi označen obseg površine, katero zavzemajo^poiameins države.
Pošljite 25c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naslov Im ml vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri vačjsM adjema damo popuzt.
Slovenic Publishing Cotnpany,
■ 82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KTJPON Je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali vsi rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na. Uh HASSAN P REMI J S KIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Fnsrinm Dept. 490 Broome St., New York, H. I. (Ta ponudba d pa sne 31. decembra 1915.)
BSKčgg&mmm«
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palci H.
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i, t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.	% _
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,!
82 Cortlandt Street,	New York. N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do -dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poliljatvs tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem t staro domovino.1
100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.