Novičar iz austr^aoskih krajev. Iz Banata 1. septembra, * — 28. dan onega mesca e pšenica lepse sorte v Temešvaru poskočila na 6 fl. in >ol, v Bečah na 6 L1. 15 kr., v Sanadu je veljala 6 fl. 12 kr., v Velikem Bećkereku 6 fl. Predvčerajnem pa je josebno v Temešvaru in Velkem Bećkereku cena padla za )ol goldinarja in tuđi za cel goldinar. Povsod je malo iupca, v Velikem Bećkereku pa ne enega ni viditi. Sicer )a je cena pšenice srednje sorte po80grošev, slabeje iorte in pa soršica (napoiica) po 60 do 70 gr., ječmen )o 36 gr., oves po 26 gr., proso po 38 do 40 gr. varan. Na poslednji teržni dan so v Veliki Bećkerek pripe-jali okoli 4000 vaganov žita; spečalo se ga je preteklih 8 ini okoli 20.000 vaganov. Slanina (speh) je po 30 fl., očišćeno olje po 42 do 44 fl., loj po 31 do 35 fl. cent. Pri sv. Trojici v Halozah na Štajarskem 31.aug. A. S. Veliko žalost smo občutili, ko smo ćuli strah in trepet iz Notrajnskega pred hudo morivko kolero, — al5 predragi sobratci! tudi nam revnim Haložanom pri sveti Trojici se je 19. augusta prikazala pošastna morivka in na-pađuje vsaki dan već faranov, do sedaj še sploh le tacih, kteri so borniše živeli in kruhca stradali, al vendar tudi bo-Ijara strah obleti, ako se skušnje zave, da kjer kolera vlada, se mefitićni zrak razširja, in stran je tolikanj huji9 ako človek pomisli, da nima ne zdravnika, ne zdravila v potrebi. Taka se nam godi. Naša fara šteje nad 4000 •tanovnikov in še nikdar ranoceljnika, tem manj izverstnega kakega zdravnika v svoji srenji imela ni. Ali ni to žalostno, prežalostno! Kam se čemo reveži v svojem sedaj-nem bornem stanu podati, kdo bo nam zdravila in sveta podaval, kdo bolnikom stregel, kdo naglo umerle spravljal, kterih se narbližnjiši rojaki in sosedje lecajo in ogibujejo, tako da so že žandarji k temu poslu ljudstvo priganjati mogli. Bolnik brez postrežbe in zdravila v grenkosti bolečin se k njemu pridšemu duhovnu neizmerno smili, in kako rad bi večkrat in vselej takemu marterniku pomogel, pa nima s čem. Nadjamo se, da naše si. c. k. vradnije bojo posnemale preblagega poglavarja krajnske dežele, slavnega grofa Chorinsky-ga. Kakor njemu ni preborna bila nobena bajtica revežev, naj tudi njim ne bode, kjer je pomoči potreba, posebno pa da dobimo berž zdravnika na deželo. Od Zidanega Mosta 4. aug. Nemila kolera pone-huje malo po malem tukej in po bližnji okolici. Zboli na dan po dvoje, troje do petero ljudi, pa ne umerjejo, temoč ozdravijo se vsi, pa to v kratkem, če le koj zdravilske pomoči dobijo, ter spolnujejo zdravniške nasvete. Res je pa, da se ne da vse natanko spolnovati, kar potreba in veda zdravnikova svetujete: če bi to mogoče bilo, če bi, postavim, revni dobivali dovelj tečne hrane, mesa, vina itd.; će bi njih prebivališča bile čedneje in zdrave, njih obleka topleja in bi jih opravila njihove ne stavile tolikokrat v nevarnost, sploh, če bi revšino mogli mi odpraviti, pa siromaštvo preoberniti v blagi stan — gotovo bi ne zbolelo toliko le ubogih ljudi in ozdravilo bi se jih več. Kaj pomagajo najbolje zdravila in zdravniški nasveti, če manjka tečne hrane in življenju potrebnih stvari sploh. Tedaj naj oskerbe siromakom se te reči, in zdravniki bodo lagleje ozdravljali nesrečne bolnike. J. S. Iz Gajaćevega na Vipavskem. J. C. Pri nas je dobra letina, klaje za živino smo dosti pridelali, žita, ječmena in pšenice tudi. Turšica nam tudi dobro kaže, da-siravno nam jo je enmalo toča poškodovala, grojzdja pa bo malo; res, da spomladi je lepo kazalo, pa ko seje enmalo odebelilo, je prišel plesojivec nad-nj. Od 20. augusta do 3. septembra je polje sušo terpelo, pa Gospod Bog se je usmilil in nam hladen dež poslal. Od pervega do poslednjega augusta je kolera zlo razsajala; veliko jih je zbolelo, prav malo pa ozdravelo. Zdaj pa, hvala Boga! je pojenjala skor do čistega; Bog daj le, da bi kmalo slovć vzela — za vselej I Iz Št. Vida nad Ljubljano. „Novice" od 29. aug. pripovedujejo od nekega „zapušenega bolnika v Drav-ljah" prigodbo, ktera Draveljčanom ni ravno v čast, ker so besede: „to je pa gotovo, da je zoper keršansko ljubezen zapustiti bolnike v taki nadlogi" menda vanje na-merjene. Naj mi dovolijo „Novice", da jim jez od tega bolnika to povem, kar je res*). Ta bolnik, Matevž Kavčič, mizar, je bil zapušen vdovec brez otrok in je gostoval v zidani, prostorni pa samotni kajži, ktera se pod vas Zapuže h. št. 15 šteje , in stoji tako deleč od Dravelj, kakor od vsih druzih bližnjih vasi na cesti med Dravljami in Bolnicami. — Toraj bolnik ni bil „v Dravljah". Bolniku, ki je bil zjutraj, 25. aug., za kolero zbolel, je poslala druga gostinja iz ravno tiste hiše čez malo ur, še tisti dopoldan, po duhovna, mu je med tem pridno stregla, in duhoven je preskerbel še tisti dan možkega stre-žaja najeti, ker bi žena sama pri bolniku ne bila mogla *) Verstice zastran zapušenca v Dravljah nam je sporočil častit in zvest gospod, na kterega se o vsem popolnoma zanašamo. Ker je pa bil, kakor pričujoči popravek nam razjasnuje, „o za-pušencu" napačno podučen, bo njemu gotovo ravno tako ljubo, resnico zvediti, kakor je nam, ki le želimo, da se nikomur krivica ne zgodi. Vred. - 287 - — 288 - vsega opraviti. — Toraj bolnik ni bil „zapusen", in mu tudi ni bilo treba „po pomoči zdihovati". Gospoda zdravniku sem jez ravno tisti dan naročil, da je M. K. zbolel, in verli gospod se je na to naročenje res peljal iz Šent-Vida naravnost k bolniku, ne pa kakor po primerljeji „memo hiše". Hvala gre temu gospodu za skerb, da je bolnika v ljubljansko bolnišnico spravil, kjer je postrežba boljši, kakor more na kmetih biti; le se mi ne zdi dosti modro bolnika, kterega je v ozdravljenje treba ogreti in v gorak pot pripraviti, iz gorkega, če tudi revnega le-žiša, iz gorke hiše vzeti, in ga v merzli večerni sapi slabo oblečenega terdo uro deleč v bolnišnico peljati, kjer hudo prehlajen revež ni mogel več ozdravljen biti, kar bi se bilo doma morebiti vendar zgodilo. — Naj mi še verjamejo ??Novicett, da imamo v Dravljah veliko usmiljenih, pa ponižnih Samarijanov, kteri svojih dobrot po časnikih ne oznanujejo. B. Potočnik, fajmošter.