Gospodarske stvari. Grozdni snkač ali kiseljak. (Konec.) Gosen6ice zabubijo se, ko so se nekolikokrat prelevile, sred ali konec meseca junija v slamnih vezih, v razpoklinah trtnega kolja, za staro trsno skorjo itd.; za 10 do 14 dni, tedaj koncem julija izide metulj drugega zaroda, a iz belosvetlih jajčič, katere polaga isti na grozdne jagode, izleže se za zopet 10 do 14 dni gosen6ica drugega zaroda, ki se zavrta v jagode, »kiseljak« imenovana. Drugi metulj je mnogo živahneji kakor prvi, ker Je v tem 6asu (avgust) zelo toplo. Lovitev samo s trkanjem ob trsje je vsled lahke gibčnosti tega metulja nemogo6a. Zaradi tega rabijo povrh Se male ži6nate (drotnate) mrežice, ki so namazane s ptičjim limom (lepilne pahlja6e); s temi se bije po metulju, brž, ko ta vzleti; metulji se vsled lepljive tvarine na teh mrežicah (pahlja6ah) primejo in se toraj lahko usmrtijo. Nadalje priporo6a se pri skupnem postopanju nastavljanje Iu6ic v vinogradu; priproste svetilke za olje postavijo se v krožnike, ki so napolnjeni z vodo in se zve6er v vinogradu prižgejo. Metulji Iet6 na luč in se osmode. More se pa to sredstvo, (ki je druga6e zelo priporočljivo), rabiti le tedaj, 6e vinorejci enega kraja skupno delujejo. Posameznikom tako požetje ne samo nebi basnilo, marve6 še škodovalo, ker bi doti6niki s tem, da nastavljajo Iu6i sami, privabljali metulje še iz drugih vinogradov v svoje nasade. Gosenice drugega zaroda — kiseljaki — zagrizejo se v jagode, so zatoraj za teko6ine, katere smo priporo6ali za «suka6a», nepristopne. Moremo jih pokon6evati le, ako napadene jagode izbiramo in vničnjemo. Vhodno mesto 6rvi6ka spozna se na jagodi zgolj na madežu, ki dobi s 6asom modrorujavo barvo. Kiseljak vrta iz jagode v jagodo in pokon6a tako ena goseniea po 16 do 17 jagod! Na enem grozdu nahaja se gostokrat po 6 do 7 6rvi6kov (gosenic). Koliko nam ostaja toraj zdravega jagodja? Izbiranje napadenih jagod je posebno priporo6!jivo, ker je v 6asu, ko se ima to delo vršiti, delavce lahko dobiti. Koneem septembra meseca zapuste gosenice grozd, spuste6 se ob tanki niti navzdol, ter se zabubijo v stari trsni skorji, v razpoklinah trsnega kolja, v slamnih vezih, v suhem listju itd. Male, rujave bube moramo pokončati, ako odpadli, oziroma odrezani les, vejnik, slamne vezi, skrbno pobiramo, ter sežgemo; mora se pa to zgoditi še do sred meseca aprila. Vrh tega priporo6ajo odrgniti po zimi (ob rezitvi) stari les z nalaš6 za to napravljeno «verižnato rokavico* («Sabatova rokavica», kojo prodaja po 5 gld. komad upravništvo «Weinlaube» v Klosterneuburgu); s tem se bube zme6kajo in vgonobijo. Vsa omenjena opravila naj se v vsaki ob6ini skupno, a tudi pravo6asno izvedejo. Zahtevajo pa od posestnika mnogo truda in marljivo opazovanje vinograda. Imamo postave, katere urejajo skupno zatiranje pustošujo6e nastopajo6ih škodljivcev kakor hroš6ev, gosenic itd. — Te postave imajo veljavo tudi glede pokon6evanja grozdnega sukača in kiseljaka. Naj bi občinski predstojniki ta zakon vsako leto pravo6asno razglasili in tudi za izvršitev njegovih dolo6b skrbeli! V družbi tega trsnega škodljivca nahaja se navadno temu glede žitja in kvarljivosti povsem jednak »križasti grozdni suka6» (Tortrix botrana ali Eudemis botrana). Njegova gosenica ima rujavo glavo, je manjša in zelenkasto-rumena. Zatiranje tega mr6esa vrši se na isti na6in, zatoraj se opozarja na to, kar je bilo glede navadnega grozdnega suka6a in kiseljaka re6eno. Leta 1897 in 1898 je grozdni suka6kiseljak v vseh krajih Spodnje Avstrije zelo mo6no nastopal, tudi na Štajarskem ie povzro6al v imenovanih letah precej škode. Sploh se opazuje, da se ta kvarljivec v naših vinorodnih krajih leto za leto gosteje prikazuje; zasluži tedaj, da ga skrbno opazujemo in zalezujemo!