Draginja, draginja • • • Povsod slišimo danes to basedo, ki vzbuja strah in skrb pred bodočnostjo. Na obrazih delavcev ter privatnih in državnih nameščencev je zarezale globoke gube ... Draginja je posledica sedanje vojne, ki pretresa ves svet in življenje na n.jem, predvsem pa že resno ogroža človeštvu njegovo življenjsko bitnost. Cene rastejo poljedelskim in industrijskim proizvodom vsak dan bolj, in najnujnejše življenjske potrebščine imajo danes tako visoke cene, kot jih nismo pri nas še nikdar beležili. Naša država je bogata prav na vsem, kar potrebujemo za solidno življenje, in gotovo bi bilc cene vse drugačne in stalnejše, ako ne bi toliko izvažali. Cena moki se viša kjub temu, da imamo pri nas bogato žitnico, iz katere bi prejemali vsi naši državljani dober in cenen kruh. Pa tudi krompirja, jajc, fižola, mleka itd. je vedno manj za isto skromno vsoto, ki je bila do sedaj na razpolago družinam. Posebno čudežne skoke delajo cene mesu, slanini, masti in olju, človeku se zde skoraj neverjetne ob mislih na bogastvo naših živinskih in prašičjih staj. Dražje je seveda postalo tudi platno, blago, usnjc, obleka, obutev, perilo ter vse druge drobnarije za vsakdanje življenjske potrebe, ki so že nekaj let imele stalnc cenc. Drago je sadje, draga je zelenjava. Danes je že nekako prešlo v modo višati cene, in prav nič čudno se nam že več ne zdi, ako vidimo danes kak predmet v izložbi označen z višjo ceno kakor pa jo jc imel včeraj, ker smo se morali itak gotovim potrebam odpovcdatj. Nič ni potem čudnega, da se polašča širokih krogov ljudstva globoka in upravičena vznemirjenost, saj nad tri četrtine prebivalstva naše državc ima take dohodke, da bi še v normalnih časih komaj zadostovali za zelo borno stanovanje in skromno hrano. Draginja narašča in danes že lahko trdimo, da je naraisla v primeri s cenami lanskega septembra za 20 do 25 %, predvsem cene masti, mesu in kruhu. Doživljamo grenko resnico, da se draže najvažnejša in najpotrcbnejša živila . . . . .. A naši prejemki? ... Ze pred sedmimi meseci, t. j. pred začetkom sedanje vojne, niso zadostovali ter so bili globoko pod življenjskim minimumom, tem manj ustrezajo današnjim življenskim prilikam. V tem leži vzrok današnji z"beganosti in živčni razrvanosti naših družin. Zaradi povišanja cen se mora državni nameščenec omejevati pri hrani, obleki in drugod. Njegova družina strada, njegovi otroci v »stoletju otroka« propadajo radi pomanjkanja socialnih dobrin. Državni nameščenec leze v dolgove, a za ohranitcv golega življenja se jc moral odpovedati vsem kulturnim dobrinam dvajsetega stoletja. Zaradi pomanjkanja hrane se je že marsikje razbohotila socialna bolezen — jetika in druge bolezni, popolno gorje je v hiši. Uspešno zdravljenje stane veliko, zato nastajajo novi dolgovi. Pri naraščajoči draginji si morajo družine prištediti pri žc itak skromni hrani, kurjavi, obleki, obutvi in če treba tudi pri stanarini s tem, da se seli v kleti, podstrešja in drugam. Tako propadajo osnovne celice države — družine, telesno in duševno, propadajo ob pogledu na boga-stvo lastne zemlje, a z njo se slabi življenjska sila in odpornost našega naroda. Porastu cen za najvažnejše življenjske potrebščine bi morale oblasti postaviti neke meje, v pogledu brezobzirnega navijanja cen bi morala nekaj ukreniti. Polovični ukrepi škodujejo več kakor pa koristijo. Tako do- življa velika večina naroda, da mora vsakdanji kruh preplačati, dočim nekaferi iz tega delajo dobre kupčije, dejstvo, ki označujejo naše socialne prilike za slabe in ki bodo narodno maso popolnoma demoralizirale. V nekem časopisu smo celo lahko čitali, da so celo v vojskujočih se državah poskočile cene komaj za stoti del tega kakor pri nas, ker smatrajo države življenjske pogoje delovnega ljudstva za eno najvažnejših državnih brig. Predvsem bi morala država zvišati svojcmu nameščencu prejemke, in sicer za toliko, za kolikor procentov so se podražila živila in druge življenjske potrebščine. Vsem nameščencem bi se moral izboljšati življenjski standard z isto doslednostjo, kakor so svoječasno znižali jim draginske doklade, češ da so cene življenjskim potrebščinam padle. Ako prejemki državnega nameščenca niso že pred sedmimi meseci, t. j. pred začetkom sedanje vojne, življenjskim prilikam, toliko manj mstrezajo današnjim. Nastopil je čas, ko so državni nastavljenci pred težko preizkušnjo, katere brez povišanja prejemkov ne bodo mogli prenesti, ker čut samoohranitve tega več ne bo dopuščal. Organizacije državnih nastavljencev niso pri poslabšanju življenjskih prilik držale rok križem, temveč so dejanski položaj svojega članstva dosledno analizirale na posameznih konkretnih primcrih. Visaka stroka ima sicer še svoje posebne zahteve, vendar imajo v načelu enake zahteve: ukinitev težkih življenjskih prilik s takojšnim povišanjem prejemkov. Svoje zahteve so organizacije izročile v posebni resoluciji merodajnim faktorjem, toda na žalost je ostalo le vse pri obljubah. Najvažnejše, tako rekoč življenjsko potrebne zahteve učiteljskega stanu, ki ima zaradi svojega poslanstva med narodom še poscbne zahtevc, so razvidne iz resolucije, ki je bila poslana na merodajna mesta z zadnjega velikega učiteljskega zborovanja v Trbovljah. V resoluciji zahtevamo učitclji izboljšanjc in ureditev gmotnega položaja z rednim avtomatičnim napredovanjem, ukinitev tretjega draginjskega razreda, stalnost na službenem mestu, vrnitev rodbinskih doklad za žene in zvišanje doklad na otroke, priznanje polnih prejemkov poročenim učiteljicam, preprečenje ncpotrebnega dviganja cen življenjiskim potrebščinam ter uveljanjanje zakona proti korupciji. Vse navedene zahtevc označujejo težko atmosfero, v kateri mora živeti in delati naše učiteljstvo, ki ne trpi samo na pomanjkanju telesne in duševne hrane, temveč mu je otežkočeno normalno delo in je radi ukinitve stalnosti podvrženo prestavljanju. Zato je nujno in potrebno, da učiteljstvo stalno zahteva izpostavo znosnejših razmer v zavesti, da današnje nc škodujejo samo njemu, temveč tudi narodu, med katerim delajo in pred. katerim odgovarjajo za svoje delo. Naš klic po zvišanju prejemkov in znosnejših delovnih razmerah je upravičen, je dejstvo, preko katerega ne bo več mogoče iti, kakor tako, da se bo zahtevam zadostilo. Merodajni krogi so priznali današnje težke življenjske prilikc v trenutku, ko so nekaterim panogam delavcev in državnih nastavljencev malenkostno povišali plače. Priznanje težkega položaja mora veljati za vse sloje v državi brez razlike! Slovensko učiteljstvo in drugi državni nastavljenci upravičeno pričakujejo izboljšanje življenjskih prilik, da bodo po vseh pretresih in preizkušnjah zaživeli življenje, ki bo vredno človeškega dostojanstva.