871. štev. V Ljubljani, torek dne 7. januarja 1913. Leto II Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: ■■ . ■■■■ NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. Nekdaj v starih časih. Jasno je, da bi krščanski balkanski narodi brez boja in prelivanja krvi dosegli svoje naravne pravice •— ako bi bifi od evropskih velesil nesebično podpirani. Posebno je treba obžalovati, da Avstrija ni hotela balkanskih narodov odločno podnirati. Ako bi bila Avstrija znala svoje Jugoslovane prav porabiti, potem bi bil podel pri rešitvi ori-jentalskega vprašanja največji del nji v naročje, kakor zrel sad. Sedaj pa se bolim, da bo Avstrija zgubila simpatije Jugoslovanov, ki se bodo nad teni pritoževali. da je Avstrija kriva, da balkanski Slovani niso dosegli svoje popolne svobode. Vladika Strossmaver leta 1878. Halkansko vprašanje, je tako jCce’ se moramo zopet in zopet vračati k njemu, saj se danes •vetovna politika suče okoli tega prasanja. Pa ne le danes — sukala je že dolgo vrsto let in se bo sukala tudi v bodočnosti. Strossmayerjeve besede so bite resnične I. 1878. resnične so danes in bodo menda resnične tudi v bodoče. Dasi se oglašajo sedaj razni nemški glasovi — o izpremembi na jugu, vendar smo lahko prepričani, tla se nemško-mažarska politika na lugu še dolgo ne bo izpremenila. Da jc bil Strossmayer vnet Avstrijec — nc bo nihče dvomil«— toda obenem Slovan in mož resnice —• zato je tudi jasno povedal svoje mnenje. Dandanes je čas Strossma-y er jev minil — prišli so na vrsto jezuiti, Stadlerji, feldvebli in Čuvaji, /ato sc je zgodilo, česar se je Stross-mayer bal — Jugoslovani so zagledali v Avstriji svojo največjo nasprotnico — in rastel jc odpor proti »Švabom«. Taka politika je morala HUj^ti slabe uspehe. Avstrije ni bila nikdar odkritosrčna. Računala jc vedno z neslogo in medsebojnim srdom balkanskih narodov. Avstrijski državniki in diplomati, so v enomer ščuvali v-rbe proti Bolgarom in Bolgare proti Srbom. Avstrijska politika na Balkanu je živela od srbsko-bol-Karskega spora. Radi tega so bili av-Sln.sk, vodilni kroKi tako prepih-ni m so izgubili vsako orijentacijo ko je bil sporazum med Srbi in Boli Kan dosežen. Se celo p3 sijajnih omagan, ko je rosila skupno prelita bratska kri bojišča, so imeli avstrijski vodilni krogi svojega zaupnika v 5>otiji, ki m imel druge naloge, ko, da razbije svbsko-bolgarsko zvezo* In mož je bil še celo tako naiven, da je veroval v možnost, da izpolni svojo tajno misijo. Za bornirano lah-komišljenost naših dunajskih krogov jc to preznačilno. Vsled tega se je tudi naziranjc avstrijskih Slovanov zelo izpreme-nilc. Avstrijski minister Beust je rekel, da je treba Slovane ob steno pritisniti — ju res so nas'pritiskali Kak usreli je imela ta politika? Da smo bolj slišali, kdo je za steno. Leta 1878. so Slovani še verovali v Avstrijo — želeli in upali so vse najboljše — danes ni nikakega upanja — vse čaka samo na nove čase. / ---------------------- Albansko - srbsko vprašanje in Avstro-ogrska*. Za grmenjem topov, se je pričela za Balkan vojna med diplomati in kakor odkrit je bil boj jugoslovanskih narodov zoper Turčina, tako neodkrita in sebična je sedaj vojna evropskih velikih držav, ki se trudijo, da vzdrže spor na Balkanu. Diplomatski odnošaji med Av-stro-ogrsko in Srbijo so postajali vedno boljinbolj napeti. Vzrok jc bila Albanija z obrežjem Jadranskega morja! In vsled države, ki je še sploh ni, temveč jo je šele ustvariti, naj bi nastala vojna med Avstrijo in Srbijo — celo kmalu svetovna vojna v Evropi. Vzrok za vojno se siccr hitro najde, ampak težko jc opravičiti prelivanje krvi pred narodi tistim, ki so odgovorni skrbeti za mirno življenje narodov, posebno: če se je grešilo s tem proti črvstvom in volji narodnega plemena, ki tvori večino v državi. Posledice vojne bi bile v Avstriji strašne, če ne usodepolne! In le malo bi se odškodovalo državo, če oi ji po vojni pripadla vsa Albanija; pa saj se za tem ni niti stremilo: Krščanska Avstrija je hotela le prelivati kri za osvobojenjc mohamedanskega nam tujega naroda — albanskega! Gotovo je, tla ni bilo pravega vzroka in nc iastnih interesov za katere bi morali iti avstrijski slovanski narodi v boj; če na drugi strani ne izvzamemo vzdrževanje nemškega kurza in nemške politike v notranjosti države, za katero bi morali Slovani prelivati kri. Po zmagonosnih pohodih jugoslovanske armade so se velevlasti trudile, da vzdrže status quo na Balkanu in omeje voino le na Balkanu. Temu mnenju se je udala tudi Avstro-ogrska, da jc srbsko časopisje tedaj toplo pozdravljalo ta korak monarhije, ki, od časa aneksije Bosne in Hercegovine ni imela posebnih simpatij pri srbskem ljudstvu. Ko je pa srbska armada korakala od zmage do zmage po svojem vojnem načiiu dalje in so srbski vojaki prodrli na severno obal Jadranskega morja v Albaniji, je avstrijska diplomacija pričela s polnim parom delovati proti Srbiji. Za časopisjem vnanjega ministra grofa Berchtolda jc drvilo čez di n in strn vse nemško časopisje v Avstriji in hujskalo z najpodlejšimi lažmi zoper Jugoslovane v- in izven monarhije. Kategorično se je odrekalo Srbiji pravfco do dela Albanije, ki bi tvoril pot Srbiji do Jadranskega morja in grozilo sc je z vojnimi operacijami v slučaju, da Srbija vztraja pri svojih zahtevah. Postopanje avstrijske diplomacije je našlo oster odpor nele pri onih, ki so zastoj^ali interese Srbije in Balkanske zveze, temveč tudi pri onih, ki so interese Avstro-ogr-ske globlje upoštevali. V prvi vrsti bi bili Slovani posebno Jugoslovani Avstro-ogrske, ki bi morali dati kri in imetje za njim popolnoma tujo državo, kakor je Albanija. In tudi Italija isna svoje interese v Albaniji, tako da če bi Avstrija svoje interese na tem ozemlju le preveč povdarjala, bi bil konflikt med Italijo in Avstrijo neizogiben. Kakorhitro bi pa Albanija bila razdeljena in prideljeua kakemu delu srbske ali grške države Balkanske zveze, bi nehala biti Albanija po-zorišče avstrijskih in italijanskih interesov. Z. cmm udarcem bi bila nevarnost, ki nastaja med Avstrijo in Italijo odpravljena. Sicer pa skrb obeh držav Albaniji več škoduje nego koristi in tyi se še poslabšalo, če postane Albanija samostojna — avtonomna. Pod protektoratom Avstrije ali Italije bi Albanija gotovo kulturno napredovala, a ta napredek bi bil vedno le v korist ene države, a na- sproten drugi; nemogoče je pa to vprašanje že vsled tega, ker Balkanska zveza ne more pripustiti, da bi sc katera tujih držav kakorkoli vmešavala v notranje zadeve Balkana.^ Če bi pa Avstrija trdovratno vztrajala na stališču lastnih interesov v Albaniji in bi z orožjem hotela priboriti avtonomijo Albanije, tedaj bi bila Srbiji zaprta pot do morja in Srbi bi smatrali Avstrijo za svojo smrtno sovražnico. Za gospodarski razvoj jc pot do morja Srbiji neobhodno potrebna. Še za večje države in bogatejše od Srbije je popolno izoliranje od morja vprašanje vednega vznemirjenja; pot do morja je življcnsko vprašanje za Srbijo. Kako pa Avstro-ogrska v gospodarskem oziru goji prijateljstvo s Srbijo, pa nam izpričuje protivno stališče Avstrije v vprašanju — jadranske železnice. §. Ant — ant. VOJNA ALI MIR NA BALKANU. — 5. januarja 1912. Karakterizacija situacije mirovne konference stoji danes v znamenju ultimata balkanskih držav. Po seji prvega januarja nihče ni mislil, da bo tako nenadoma prišlo do odločilnega stadija v mirovnih pogajanjih in da se bodo Turki kar naenkrat znašli pred ultimatom, iz katerega sta mogoča samo dva izhoda: vojna ali mir. Vsled zavlačevalne taktike, katere sc je Turčija zlasti zadnje dni pridno posluževala, je bilo pričakovati, da se mirovna pogajanja ne bodo razbila, ampak da hoče Turčija rešiti kar se bo dalo. Turčija je že tako prenehala eksistirati. Kreta sc nahaja samo še nominalno v turški oblasti, egejske otoke so zasedli Italijani in Grki. vilajet Drino polje do Čataldže je v bolgarskih rokah, le trdnjava se še brani, a jc vsak čas pričakovati kapitulacijo Mirno lahko rečemo, da so stvari, za katere se Turčija bojuje, samo jik tivne vrednosti in da Turčija niti na suhem niti na morju ni tako močna, da bi zamogla rešiti svoje izgube. Balkanski zavezniki so od svoje strari storili vse, kar more storiti zmagonosna in močna stranka, da omogoči mirni in vspešni razvoj pogajanj. Ničesar niso zahtevali, česar si niso pridobili z orožjem. Turčija sc na drugi strani kakor utopljenec krčevito prijema za zadnje biljke. Nekaj časa se je veselila avstrijsko-srbskega konflikta, potem sporov med velevlastmi. Hotela je kovati iz tega kapital, a se ni posrečilo. Ura-čunala se je v vseh načrtih in računih. Njena edina nada je sedaj še, da bodo konečno velesile vendar-le še poslovale v njen prid, kar je seveda skoro izključeno. Turčija stoji torej pred rešitvijo ultimata. Ves svet gleda danes z veliko naoetostjo v London, kjer bo padla odločitev. Ce bodo Turki ugodili zahtevam balkanske zveze, potem je mir osiguran, ako ne, se bo pri Čataldži znova in z veliko večjo silo pričel krvavi ples in potem je izgubljen tudi Carigrad. BALKANSKA ZVEZA NAPOVEDUJE NADALJEVANJE VOJNE TEKOM ŠTIRIH DNI. London, 5. januarja. Delegati balkanske zveze so dali danes v »Reuter Bureauu« sledeče poročilo o svojem stališču napram odgovoru Turčije na njih ultimatum: Balkan- ska zveza bo brezpogojno odbila vsaki eventualni novi posredovalni predlog Turčije, razven ako Turčija sprejme v celoti vse zahteve, ki so navedene v ultimatu. Četrti dan na to ob osmi uri zvečer bo balkanska zveza pričela z vso energijo nadaljevati vojno, ako ultimatum ne bo sprejet. Vsaki eventualni apel Turčije na velevlasti za posredovanje smatra balkanska zveza kot njeno privatno stvar. Vse, kar pričakuje balkanska zveza od Turčije je odgovor: da ali ne. BURNA SEJA TURŠKEGA MINISTRSKEGA SVETA. ZMAGA VOJNE STRANKE. ULTIMATUM ODBIT. Carigrad, 5. januarja. Seja mini* strskega sveta, ki je razpravljala o Mestna hranilnica ljubljanska = c"vi ■uLii.ci _ 3 —= je od 1. januarja 1913 zvišala obrestno mero za vse — stare in nove — hranilne na * Primerjaj k člankom, ki bodo o krizi na Balkanu izhajali v »Dnevu«. dr. Župančičevo brošuro: »Alt-serbien und die albanesisclie Frage«. 4VIq od sto. ZE33TT tni d.aršrelk: odSL c"toxesti ]pl© čm^e sama. LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »O, hudiča! Zakaj nisem bil jaz tisti!....« Vlačuga se je čudno nasmehnila. »In kako je bilo ime temu pre-FranlfT1' človeku?« je prašal izveste?«Vai. ,e .mn°e° do tega* da ketno odgovorila ona ko- »Kaj pa, da mi je! jme tekmeca jc ljubečemu srcu enako važno kakor ime ljubice!« »Eh, gospod plemič, nikdar nikdar nisem izvedela njegovega imena. Samo njegovo krstno ime poznam ... Franc je!...« »Franc!... Meni je tudi ime Franc!« »Kakor je mojemu ljubčku! In kakor kralju Francoskemu!...« »Da, dete krasno ... Kakor kralju ... In prepričan sem, da bi se hotel kralj še bolj prispodobiti vašemu ljubimcu — če bi bil tako srečen, da bi vas poznal... Toda vrniva se k temu možu... k temu Francu... Ali ga ne ljubite več?« »Mrtev ie.l« je odgovorila vlačuga s takšnim glasom, da je izpre-letelo kralja kakor led. In dodala je: »Umorila sem ga jaz.« Kralj se je zdrznil. Hkrati je duškoma izpraznila svoj kositrni kozarec, in Franc I. je zalotil v njenem očesu blisk, ki je šinil iz nedogledne črnine. Toda ta dogodek nikakor ni poparil njegove strasti, marveč ga je razdražil le še bolj. Ta ženska je bila morilka!... Njene strasti so morale biti po tem takem prokleto vroče in močne! »Umorili ste ga!« jc dejal in prijel preko mize za roko maskirane žene. »In to mi poveste kar tako. Ali veste, da ste jako neprevidni...« »Kako to, gospod?« »Če bi jaz na primer ne bil revni plemič, kakor si mislite ... marveč ...« »No, kdo?« je prašala ona željno. »Če bi bil veliki profos?« Neznanka se jc zagrohotala. »Kaj bi pa potem storili z mano?« »Zdi se mi, da bi bila moja dol-«retir*ti vas na mestu; po-i i m s,! .vas 1,red sodišče, in čez kakih štirinajst dni bi se zibalo prelestno telo, kj ga zdaj tu občudujem, na monfokonskih vešalih!« Zdaj se je zdrznila vlačuga. »Na monfokonskih vešalih!« je zamrmrala zamolklo. A takoj se je obvladala in dodala: »Če bi storili to, bi ravnali skoraj tako podlo kakor tisti Franc, ki vam pripovedujem o njem...« »Ne pozabite, dete krasno, da sem rekel samo: če bi bil veliki profos ... Na srečo pa nisem niti veliki profos niti kaj podobnega, in skrivnost, ki ste mi jo zaupali, je v mojem srcu ravno tako varna kakor v vašem lastnem. Sicer pa, tudi če bi bil res veliki profos, bi rajši prekršil svojo dolžnost...« »Ah,« je dejala ona s čudno, temno ironijo, »vidi se vam, da ste galanten mož!« »Pravite:, da je bil vaš ljubimec podlež?« je povzel kralj. »Ali sem rekla kaj takšnega?« »Dozdeva se mi.« »Če sem rekla, je res^ tako ... dasi se mi zdi beseda podlež še pre-uborna, da bi mogla izraziti moje čuvstvo...« »Oh, oh, kaj vam je neki storil ta siromak?« je vzkliknil Franc I. smeje se. »Gotovo je bil nestanoviten. .. prisegel vam je, da vas hoče ljubiti na veke, nato pa je odfrčal k drugim ljubicam? . • •« »Radi bi vedeli, kaj mi je storil? No, bodi, povem vam... Ker sem začela istorijo, jc res spodobno, da jo tudi končam... In vrhu tega, mi tudi ugajate...« je zaključila inedleče »Smrt božja!« je vzkliknil kralj, »če je to res!« In Franc 1., pijan strasti, je potegnil k sebi vlačugo, ki se je zdaj komaj še upirala. Trenotek nato nm je sedela na kolenih; ovila mu je roke okrog vratu... in njiju ustnice so se strnile v strastnem poljubu ... »Torej me ljubiš vsaj malce?« je prašal kralj trepetaje. »Saj sem rekla, da ste mi všeč!« »Pojdiva, oh, pojdiva!. .« »Ne!« »A jaz te ljubim! Hočem te!... Pojdiva!« »Takoj pojdeva!... Torej neče-te poslušati moje povesti?« »Ah, da, tvoja povest... kaj me briga! Knežnja ali vlačuga, ma-kar če si peklenska hči. ljubim te takšno, kakršna si... Pojdiva!...« »Pustite me!« je vzkliknila ona, braneča se tako nerodno, da se ji je rahlo odelo razparalo od vrha do tal in se jc pojavila v vsej svoji blesteči niramorni nagoti... Kralj jo je pograbil v blazni strasti kakor volk, dvignil jo v naročje, stekel iz sobe in sunil z nogo v vrata bližnje spalnice ... Pretekli sta dve uri. La Šatenjrč in D’ Ese sta se bila vrnila v sobo za kneze z Mesanžo in Foveto. Videča, da je tudi kralj izginil z maskirano vlačugo, sta se nasmehnila. »Živio!« je zaklical La Satenjre z grohotom. »Daritev je v najlepšem teku!« »Samo, da se ne bi izcimil kak bodoč baron, ki bi imel privico sesti na zadnjo stopnico trona!« je dodal D’ Esč. »Ah, najin prijatelj ne šteje... kaj pa jc njemu eden več?« In plemiča sta se zagrohotala. Zdajci pa se je zaslišal krik, podoben kriku groze. Vsa bleda sta sc spogledala La Šatenjrč in D’ Esd. »Hudiča! Človek bi rekel, da je to kraljev glas!...« Moža sta planila proti vratom, za katerimi se je bil slišal krik. Takrat pa so se vrata odprla, in kralj je stopil na prag. Bil je bled kakor smrt... »klimo, gospodje,« je rekel s tresočim se glasom. »Kaj se je zgodilo?...« »Iditno, samo idimo!« Odšli so vsi trije, tako naglo, da je bil njih odhod podoben begu. »Sir,« je vprašal La Satenjre, ko so bili zunaj, »povejte vendar.. « »Ta ženska, gospoda, ta vlačuga ...« »Kaj je z njo, sir? . ; »To ni oila ženska ... bila je pošast!« Plemiča sta se spogledala, kakor da bi hotela reči: »Ali kralj nori?« Toda Franc 1. je stopal širokih; korakov proti Luvru. Sledila sta mu v silnem začudenju, in nekaj trenot-kot nato so stali pred skritimi vratci, kjer ju je kralj odslovil, rekoč: »Lahko noč, gospoda. . Niti besede o tej aventuri... nikoli, zapomnita si...« Kaj se je bilo zgodilo? ultimatu balkanske zveze, je bila iz-vanredno burna in je trajala celih sedem ur. Konečno je zmagala vojna stranka s finančnim in mornariškim ministrom na čelu. Veliki vezir se je nato užaljen umaknil. Pred svojim odhodom je še izjavil: Turčija pod nobenim pogojem ne more nadaljevati vojne, ker nima denarja, niti čet, niti živeža niti municšje. Takoj po odhodu velikega vezirja je zunanji minister brzojavil turškim delegatom v London, da je ultlmatum balkanske zveze odbit in da Turčija vstraja pri svoji zahtevi glede Dri-nepolja in egejskih otokov. INTERVENCIJA VELESIL. Belgrad, 5. junija. Tukajšnjim listom se poroča iz Londona, da bodo velevlasti danes ali jutri intervenirale v korist mira. V diplomatskih krogih prevladuje prepričanje, da je vsaka intervencija Evrope izključena, ako se dovoli, da bodo pogajanja formalno prekinjena. Vsi koraki velevlasti bodo naperjeni proti Turčiji, kateri se bo nasvetovalo, naj odneha. IZJAVA GRŠKE. London, 5. januarja. 'Tukajšnji grški poslanik je izjavil, da Grška egejskih otokov in Dardanel ne bo porabila za bazo svojih vojnih akcij, ako velevlastim to ne bo po volji. BOLGARSKA POSREDUJE MED AVSTRIJO IN SRBIJO. Pariz, 5. januarja. Bolgarska prizadevanja. da bi se zboljšali odno-šajl med Avstrijo in Srbijo, niso ■» stala brezvspešna. Srbija danes lahko z vso sigurnostjo računa da ostane Prizren v srbskih rokah, da torej ne bo prideljen kneževini Albaniji. Na Dunaju so se za ta korak odločili v nadi, da Srbija svoj privilegij svobodne vporabe albanske k d: e nc bo izrabljala proti albanskim interesom. Srbski poslanik na Dunaju je obljubil v imenu svoje vlade, da bo šla Srbija v vseh železniških vprašanjih ki bi iineli vlajšati pristop Avstrije k Solunu, odločno na roko. SRBSKA VOJSKA V TRACIJI. Belgrad, 5. januarja. Posamezni oddelki srbske vojske so že na potu na bojišče v Tracijo. BOLGARSKI MINISTRSKI SVET. Sofija, 5. januarja. Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila seja bolgarskega ministrskega sveta, ki se je bavila z londonskimi pogajanji in vprašanjem rumunskih zahtev. Sklepi seje so tajni, a prevladuje vtis, da se računa z vso gotovostjo na nadaljevanje vojne. INTERWLEW S KNEZOM VOJNOVIČEM. London, 5. januarja. Črnogorski delegat dr. Lujo Vojnovič je v nekem ittterwiewu izjavil: Ne morem razumeti tega, kak interes bi imela Turčija na tem, da prekine mirovna pogajanja. Ako se bo vojna pred Catal-džo, kamor odidejo tudi Srbi in Grki, nadaljevala, se balkanska zveza ne bo več zadovoljila, z mejo. katero je sedaj predložila. Črna gora vztraja pri svoji zahtevi za priklopitev Ska-'dra in dela novopazarskega z mestom Peč in Djakovica kot minimum. Padec Skadra je samo še vprašanje časa. MINISTER JONESCU O GDNOSA-JIH MED BOLGARSKO IN RU-MUNIJO. Pariz, 5. januarja. Rumunski minister za notranje zadeve Jonescu je izjavil napram izvestitelju »Mati-na« sledeče: Rumunska zahteva korekturo meje, važno v geografskem in strategičncm oziru, ker je balkanska vojna prizadejala Rumunski velike izgube. V Macedoniji živi 400 tisoč Rumunov, ki se bodo sedaj vsi potopili v bolgarskem, srbskem in grškem narodu. 'Ti Rumuni so torej za vedno izgubljeni za Rumunijo. Upam, da bo Bolgarska vpoštevala naše želje in zahteve. Slovenska zemlja. Iz Maribora. Pred par leti se je ustanovilo v Mariboru »Dramatično društvo«, ko-jcga namen je, prirejati gledališke predstave. Društvo se je lepo razvilo, tako, da letos prireja že redno vsako diugo nedeljo predstavo. Danes že lahko govorimo ponosno o slovenskem gledališču v Mariboru. Z letošnjo sezono pa nismo prav nič zadovoljni, čeravno upoštevamo, da pri tem gledališču ne delujejo igralci po poklicu, temveč le boijši in slabši diletanti. Letošnji repertoar je namreč tak. Vražja misel, Razburjen lev. Vražji Rudi, Betlehemski pastirji itd. Letos še ni bilo razen Meš-kove drame »Mati« niti ene drame iz slovenskega slovstva. Same prest va-ve nemških iger, ki so pa le zelo dvomljive umetniške vrednosti. Ni čudo tedaj, ako so take predstve vedno slabše obiskane. Saj vendar ne more nihče zahtevati od inteligenta, da poseča redno predstave (večinoma slabe), ki spadajo kvečjemu v kak predmestni variete. V Mariboru pa merijo in ocenjujejo narodnost posameznika po tem, ali poseča gledališke predstave ali ne. — Slovensko gledišče se je povspelo celo do — operete. Upoštevajoč razmere ne bo nikdo zahteval Bog ve kako imenitne uprizoritve, vsakdo pa lahko zahteva, da je cela stvar saj od daleč podobna opereti in da so diletanti, ki imajo glavne uloge, vsaj za silo — pevci. V opereti »Razburjeni lev« pa je imel glavno vlogo sicer marljivi igralec, ki pa je takoj izdal, da je vse prej kot — pevec. Dalje pri Slomškovi slavnosti »Čitalnice so uprizorili otroško igro »Betlehemski pastirji«. Prvič ne spada taka predstava v program Slomškove slavnosti. Če pa jo že uprizorijo, naj vsaj skrbe za pošteno proizvajanje. Toda bila je pod vsako kritiko, to je bil kvečjemu (da spomnim samo na famoznega pi-skroveza) le nevaren eksperiment z dobro voljo in potrpežljivostjo občinstva. Sklepam s ponižno prošnjo, da se »Dramatično društvo« vsaj nekoliko bolj potrudi in v bodoče skrbi za boljše predstve. Raje manj in to pošteno! Gospodu predsedniku »Dramatičnega društva« pa, ki je napisal v Mariborskem slovenskem koledarju stavek: »mnogo jih je med našimi igralci, ki so umetniki, s katerimi bi se mogla ponašati velikomestna gledišča«, želimo le, da bi bilo to res — za sedaj se to še ne more trditi. F* Iz Vinice. Za en povesem prediva se odpuščajo smrtni grehi. Na Vinici na Dolenjskem prebiva župnik, ki se imenuje Jurič Konig. Ta mož je s prižnice tako govoril, da morajo vsi katoliški kristjani iti k spovedi. To je čisto prav in lepo. Lepo pa ni, da je kočevarski Konig napravil pridigo v tem smislu, da se bodo glede spovedi vpoštevali povesni prediva. Rekel je: »Ljubi kristjani, posebno pa si zapomnite, (zdaj je pogledal na ženske) da se mi mora od vsake bogoljubne gospodinje prinesti en povesem prediva. Tem, Boga boječim ženskam se pri tem podeli »ce-gelc«. Možje pa boste plačali za ta »cegelc« 4 vinarje. No, pa boste že še kaj priboljšali, vsaj da bo en groš. Nihče ne sme pristopiti k spovednici brez »cegelca«. Kdor bo plačal več, temu se bodo vsi grehi odpustili.« — Tako se sedaj vabijo naj večji hudobneži k spovedi h kočevarju Juriču Konigu na Vinico, kjer jim bodo za en groš ali pa za en povesem prediva vsi grehi odpuščeni ! Deset let „Save“. Te dni je praznovalo slovensko svobodomiselno dijaštvo desetletnico »Save«. Fred desetimi leti se je slovensko napredno misleče dijaštvo razdvojilo. Razmere same so prinesle ločitev s seboj. Nastala je t. zv. narcduo-radikalna struja, ki si je v vseučiliških mestih ustvarila svoja društva: (Slovenija (Dunaj), Tabor (Gradec), Adrija (Praga) — in ostala je stara narodna napredna struja (Saya (Dunaj), Triglav (Gradec). Ilirija (Praga). Nar. radikalna struja si je ustvarila nov program in si je stavila za nalogo prenovljenje slovenskega di-jaštva, in s tem prenovljenje celega slovenskega narodnega življenja. Jubilejni člankar piše o tem: »Razkol bil je tedaj neobhodno potreben: izviral je iz duha in razpoloženja časa in iz značajev ter nazorov voditeljev obeh struj. Na eni strani večja dovzetnost za ideje, ki so'bile tedaj moderne, močno narodno čutenje in iskrena želja po izhodu iz desolatnih političnih razmer v domovini, na drugi strani odločno, ne-omajljivo prepričanje in krepak čut potrebe, hoditi isto pot dalje, bodisi da se je dosedaj izkazala za neplodno: to dvoje karakterizira tedanje naziranje narodno-radikalne, oziroma svobodomiselne dijaške struje. Naša struje bila je torej v gotovem oziru konservativna — kar se ji je tedaj mnogo predbacivalo —, ker je ostala v bistvu na prejšnjem stališču; obenem bila ie pa v daljšem pomenu gotovo radikalnejša, ker je šla v svojem svetovnem prepričanju odločneje na levico kot — takratna - narodno-radikaina struja. Črtanje besede »svoboda« iz gesla »Slovenije« -- za novo geslo izbralo se je: »Iz naroda za narod« — napadi na nekkrikalne vodilne osebnosti v domovini ravno tako kot na klerikalne in mnogo drugih znakov opravičilo je tedaj sum, da nova struja na vprašanje svobodomiselnega svetovnega naziranja ne bo polagala te važnosti, ki se je zdela ustanoviteljem »Save« neobhodno potrebna. Vsled tega jim v reformirani »Sloveniji« ni bilo več mesta. Danes po desetih letih vidimo obe struji jasno pred seboj. Nar.-radikalna struja je hitro rastla, do svojega III. (celjskega) shoda je pokazala krasne vspehe — potem pa je šlo navzdol — in kar je bilo v nji pomena vrednega je bilo manjšinsko delo v »Adriji«. To se je pokazalo letos na obrambni razstavi. Svoje delavce je družila ta struja v »Omladini« — zadnji čas se je pokazala stagnacija. Starešinsko vprašanje je razbilo skupne vrste — in v javnosti se je pokazalo — da so mar- sikje besede ostale besede. Izšlo je iz teh vrst nekaj naših znanstvenih delavcev — v splošnem pa ni prišlo ono prerojenje, ki se je obetalo. Narodno-napredno ali svobodomiselno dijaštvo je šlo med tem svojo pot — večinoma po starih tradicijah. Tudi iz teh vrst smo dobili nekaj narodnih delavcev. — V splošnem pa se more reči — da so med tem zrastla klerikalna dijaška društva. O konečnem uspehu razkola piše jubilejni člankar: Če bi se hotelo na kratko karak-terizirati še danes obstojajoči bistveni razloček med narodno-radikalno strujo in »Savo« v nazorih o vzgoji obema pripadajočega dijaštva naraščaja, reklo bi se menda lahko, da polaga narodno-radikaina struja največjo važnost na vzgojo umstvenih zmožnosti svojih članov. »Sava« pa na vzgojo odločnega značaja. Če bosta torej obe struji dale narodu vestnih narodnih delavcev in neupogljivih bojevnikov za svoje prepričanje, imel bo naš narod največjo korist od razkola pred desetimi leti. Nečenio se spuščati danes v kritiko niti te niti one struje —presojamo ljudi vedno po njih zmožnosti, in njih delu — ne po besedah, po geslih in programih. Filister, zako-tar, šlrebar, nezmožen kalofoktar, pozer. bahač in mlad starec je nam zopern, pa naj pride Iz te ali one struje. Pozdravljamo samo ljudi dela, krepke individualnosti, zmožne može — odločne in energične mlade ljudi, ki jim program ni v besedah ampak v delu. To imamo pripomniti k temu jubileju. Danes sla si v marsičem slabem obe struji zelo podobni — v dobrem pa se še tu in tam razlikujeti. Zato nastopa nova struja z idejo jugoslovanstva, ki bo lahko prinesla v stagnacijo novega življenja, ako ne bo njeno jugoslovanstvo obstojalo samo v — skupnem stanovanju. Svoboden razvoj dijaštva je predpogoj vsake dobre generacije. Zato pozdravljamo v mladini vse kar je novega, naprednega, življenja zmožnega. »Sava« je praznovala svoj jubilej bolj tiho — v ožjem krogu dijaštva in starejšim Zvečer 5. t. m. je bil slavnosten ples v »Nar. Domu«, ood pokroviteljstvom gospe dr. Tavčarjeve. Ples je bil razmeroma dobro obiskan, prišel ie tudi baron Scluvarz, grof Chorinsky, feldmar-šaliajtnant Kusmanek s častniki, žu-nan dr. Ivan Tavčar, posl. Ravnihar, Reisner, Novak, predsednik trg. zbornice Ivan Knez, ravnatelj kreditne banke dr. Pertot i. dr. Ples se ie zaključil ob 4. uri zjutraj. Dnevni pregled. Opozarjamo na naš drugi listek »Upor«, ki je krasno delo znanega ruskega pisatelja. V njem se opisuje življenje iz najnižjega dna človeške družbe. Stoletnica Bacha. Dne 4. januarja je minulo sto let, kar se je rodil znani Bach, poznejši avstrijski minister in eden največjih sovražnikov avstrijskih Slovanov. Po letu 1848. ko se je začela reakcija, je Bach hitro rastel in je skušal zger-manizirati celo Avstrijo: zase je rabil mnogo pomočnikov, ki jih je ovekovečil naš Trdina v »Bachovih huzarjih«. Kljub njegovemu sistemu smo avstrijski Slovani še vedno tu in bomo še ostali, dasi na Dunaju še vedno mislijo, da je Bachov sistem rešilen in ga skušajo vedno zopet uveljaviti. Bach je bil eden —■ Bachov pa je več. Narodni dar ukrajinskemu pisatelju dr. Ivanu Franku. Letos je temu ravno 40 let, ko se je na literarnem polju ukrajinskem pojavil Ivan Franko, največji ukrajinski pi- { satclj. Njegovo literarno delovanje j je jako obsežno, velike so njegove ; zbirke pesmi, dram, povesti, literar-uih študij, romanov itd. Na letošnje jubilejno leto so nabrali Ukrajinci :: zbirko »Narodni dar« svojemu najboljšemu pisatelju, da bi dokazali že za pisateljevega življenja, kako ceni- \ jo delo velikanov. Z »Jubilejnim na- I rodnim darom« bo omogočena velikemu pesniku starost brez skrbi. I Nam Slovencem je bil doslej Ivan Franko še čislo neznan, vendar je v tisku ena izmed njegovih najboljših j novel z naslovom »Na dnu«. Nov iiustrovan ukrajinski ted-: nik. V Kijevu je začel izhajati nov l ukrajinski iiustrovan tednik »Vistnik > kulturi a žita« pod vodstvom ured- j nika Chotkeviča. Novi list se bo za- 1 uimal za vsa vprašanja galiških. bu- | kovinskih in ogrskih Rusov, kakor ! tudi za življenje emigrantov. Poljaki za »Rdeči križ« balkan- i skih narodov. Vprašanje zbirke prispevkov za ranjene balkanske Slo- > vane se je na Poljskem šele sedaj rešilo. Poznanjski Poljaki so nabrali 6000 mark, Poljaki na Ruskem pa so tej zbirki delali velikanske ovire, ki so se navidezno odstranile šele tedaj, ko se je postavila na čelo zbirke češka kolonija v Poljskem > kraljestvu in ko je izdala »Češka Beseda« v Varšavi vabilo za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ« balkan- ; skih Slovanov. 'To pa ni bilo tako, : Poljaki so zahtevali, da bi se dala polovica prispevkov tudi »Rdečemu turškemu j>olmesecu«. Dva meseca je trajalo, predno je prišlo do sklepa. da se cela zbirka daruje »Rdečemu križu« balkanskih Slovanov. Na Novega leta dan se je začelo na- j biranje prispevkov po ulicah. Prvi dar 100 rubljev je poslal znani poljski pisatelj Henrik Sienkoevvicz. Vseslovanski praznik v SoLunii. Glavni trg v Solunu se bo imenoval po slovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodu. Sredi trga bo postavljen krasen spomenik slovanskima blagovestnikoma. Vsi slovanski umetniki bodo jiovabljeni, da se udeleže konkurence za ta sjmmenik. Pri odkritju spomenika bo velikanska vseslovanska slavnost, katere se bodo udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov. Samomor vojakov. Dne 31. decembra 1912 se je vstrelil vojak 162. pešpolka Adolf Pecher iz Benešova s svojo službeno puško najprej v trebuh, potem pa še v glavo. Rani bili smrtno nevarni in ubogi vu zima dne 22. grudna ob 11. uri 35 minut zjutraj. — Pust je zelo kratek, traja samo od 7. prosinca do 5- svečana torej samo štiri tedne. Konec posta pride na 22. sušeč, tako da imamo velikonočne praznike A1? ?4- sušca; radi tega so se-v u pm^°šti 11. velikega travna, Vnebohod 22. velikega travna. — ^ -kveno PrePovedani čas traja od ' • svečana do 30. sušca. Kvaterni iS L pa<3ei° na 12. do 15. svečana, i ? 17’ velikega travna, 17. do Vfti-i av-Ca in 20- grudna. T”1l,a noč bo letos precej zgodaj, • sušca, Vnebohod 1. velikega _avna, Binkošti 11. velikega travna. yseh svetnikov bo kakor po-avadi dne 1. listopada. Božič 25. RttKina, — Nedelj in praznikov je 'Kupaj 66. Po Binkoštih je v letošnjem letu 28 nedelj. V letu 1913. bo-j*? trije solnčni in dva lunina mrka. jvaf se tiče vremena: Leto 1913. bo »olj mokro kot suho, toda precej gor-f°- Zima bo bogata na snegu, mraz 1)0 segal daleč v sušeč, pomlad bo Prišla precej pozno, toda ne bo ravno prijetna, poletje bo vroče, jesen fcpa. sredi listopada bo padel sneg, ki pa se ne bo raztajala do Božiča. To je torej glavno prerokovanje za letošnje leto. Grški general nad truplom svojega padlega sina. V poslednjih nočnih bojih med Grki in Turki je padel Uidi poročnik Kalaris, sin generala Kalarisa. Stari general je obstal pred mrtvim s;nom, gledal ga je nekaj ca&a, nato pa se je sklonil, poljubil je sina na ce;o in je rekel: »Danes, sin moj, je dan žalosti za očeta in (lan veselja za generala. Spolnil si svojo dolžnost, počivaj v miru ...« General je ukazal nekemu poročniku, naj mu pokopljejo sina, sedel je na konja in je odšel s svojim štabom v bojne vrste. Skrivnosten slučaj. Josip Krivonj \i ivuzomberka je imel v Budimpešti srna. ki mu je umrl v bolnišnici ■Truplo so odpeljali v Ružomberk ut tu je nekdo očetu povedal in razodel, da je v krsti samo glava njegovega sina, h kateri so pri mrliškem ogledu prišili drugo truplo" Oče je obvestil o tem sodnijo, toda zaman. Dne 28. decembra 1912 je inati ponoči izkopala grob in odprla krsto. Lahko si mislimo njen strah, ko je našla sinovo glavo samo, prišito k ženskemu telesu. Oblasti pa se niso o tem niti zmenile za ta skrivnosten slučaj, ukazale so, naj se truplo zopet pokoplje, proti materi na se je uvedla preiskava zaradi westopka s higijeničnih ozirov. V dvorani je kakor navadno vedelo in glasno igrala godba, in Saša ie vedela, da je tam ta čas svetlo »n polno ljudi. Vleklo jo je tja iz navade, toda ni smela v dvorano in je sedela sama v prazni, poltemni sobi ter prisluškovala godbi, ki je zamolklo zvenela skozi zaprte duri. in go-diJpJl™lu Jn ,sme*1u deklet, ki so ho-gosti doru s svojimi pijanimi čutila se je sfabolVoinej^se^J?8’ mitijala samo toliko, da so tPK" premikale velike molčeče sence hi da je bilo mrzlo in nemo; v črni’šti rikotnik okna je zopet trkal nevidni dež. Večer se ji ni zdel dolg, ampak čedno nepremičen; kakor da časa sploh ne bi bilo. In nikakega čuvstva in misli ni kilo v njej, razun čuvstva brezkončne, vse bistvo moreče samotnosti. Drugi dan je morala v urad, kjer je bilo istotako grozno in pusto. Ve ■ika. bela okna so strmela kakor mrtva nanjo, mize so bile črne, ljudje Krobi in radovedno hudobni. In Saši Se je zdelo, da imajo ti ljudje pravi CQ delati ž njo, kar jim je povšeči. Smejali so si ji in se celo norčevali iz nje. Nekdo je rekel: »Spokornica!.. .* (Dalje.) Mrtvec je spregovoril. V ubožni hiši v Aaltru na Flanderskem so našli te dni na dvorišču nekega starega moža na tleh! Kakor se je splošno sodilo, je zadela starega moža kap. Oskrbnik zavoda, ki je bil prepričan, da je bila kap smrtna, ni pustil niti zdravnika poklicati k mrtvecu. Priprave za pogreb so bile v polnem teku: starca so lepo oblekli v čisto oblačilo, položili so ga v krsto in ga odnesil v mrtvašnico. Silna groza pa se je polastila navzočih, ko je mrtvec v mrzli mrtvašnici naenkrat odprl oči in jezno rekel: »Saprament, kak mraz je tukaj!« Zgodovina številke 13. Številka trinajst ima med drugimi številkami najmanj simpatij od strani občinstva in sicer ne samo od občinstva, d veruje v vraže, ampak tudi od strani človeka, ki čisto nič ne verjame vražam; in to samo zato, ker številka 13 ni priljubljena. Čisto znana stvar je, da gospodinje ne marajo, da bi sedelo pri mizi trinajst oseb. Mnogi ljudje, ki morajo sklicati kak shod ali kako drugo zabavo na trinajstega v mesecu, zelo premišljujejo in se branijo tega dneva. dokler ne napovedo shod, na dva najsti dan v mesecu ali pa na štirinajsti. Marsikdo je ceio nejevoljen, če je zagledal svetlobo sveta 13 ... In vendar nima številka 13 v sebi nikake usodne moči. V Ameriki, na primer, imajo številko 13, za prav srečno. Novo ustanovljena republika obstoji s trinajstih držav. Deviza republike E pluribus unum ima trinajst črk. Tudi vojno brodovje ameriških Združenih Držav je imelo skraja trinajst ladij in njegov vsta-novnik John Paul Jones ima ime, ki je zloženo iz trinajstih črk. Med slavnimi možmi, katerim se številka 13 ni zdela nesrečna, je tudi Richard Wagner, katerega rojstno leto se konča s številko 13. in katerega ime ima ravnotako trinajst črk. VVagner je zložil trinajst oper, 13. aprila je končal »Tannhauserja« in 13. marca se je »Tanhauser« prvič igral v gledališču. Seveda je Wag-ner 13. tudi umrl. Ameriški »Klub trinajsterih« v Filadelfiji, naravnost izziva usodo. Klub ima trinajst članov in ko pride vseh trinajst članov k mizi. provocirajo usodo še z drugačnimi nevarnimi simboli. Na mizo stopijo na primer immortele, stene so dekorirane z mrliškimi glavami in s podobnimi razkošnimi stvarmi. Pri tem se vseh trinajst članov počuti jako dobro in se veselo zabava, najbrže zato, da bi izpodbili vero v sugestijo. Drugače pa je številka 13 pri mizi zelo neljubna. Vesela štorija pripoveduje o usodni trinajstici in o velikem francoskem pisatelju Viktorju Hugu sledeče: Viktorja Huga so povabili nekoč k neki domači veselici, kjer so morali gostje zelo dolgo čakati na kosilo. Slednjič se je zdelo enemu izmed gostov to čakanje že predolgo in vprašal je naravnost hišno gospodinjo, zakaj toliko časa čaka s kosilom. Gospa mu je pošepetala na uho, da je eden izmed gostov prisiljen odpovedali obed v poslednjem trenotku in da tu manjka enega gosta, da ne bi bilo pri mizi trinajst oseb ... Mož, ki je zvedel to novico, je hitel k Viktorju Hugu in mu je rekel zaupno: »Veste, zakaj ne moremo kositi? Med nami je neki bedak, ki se boji, da ne bi bilo pri mizi trinajst oseb.« Viktor Hugo pa je odgovoril z nasmehom na obrazu: »Dragi gospod, oni bedak sem jaz!« Za sobotni sokolski ples v Litiji so dela v polnem tiru. Prostorna telovadnica okrašuje se primerno di-vizi »Cvetlična noč«. Maske so zagotovljene, za udobnost občinstva je preskrbljeno, zabave in veselja bo v izobilju; nihče naj ne zamudi po-setiti društvene prireditve, četudi bi po pomoti ne prejel vabila. Podružnica C. M. D. v Loškem potoku priredi v nedeljo dne 12. t. m. ob 7. uri popoldne v prostorih gosp. Franceta Rusa na Hribu zabavni večer s tem-le vsporedom: 1. Po- zdravni nagovor. 2. Bizet: Arija iz opere »Carmen«. Vijolina s spremlje-vanjem glasovirja. 3. Davorin Jenko: Lipa. Cetverospev. 4. Danela: Duet. Vijolina s spremljevanjem g*a-sovirja. 5. Veseljaka. Šaljiv dvospev. 6. Danela: Serenada. Vijolina s spremljevanjem glasovirja. 7. Oj deklica, povej mi to! Narodna, harm. M. Bajuk. Cetverospev. — Po sporedu .pošta in prosta zabava. — vstopnina samo ?0 vin., preplačila se na b,agi namen prireditve hvaležno vsprejemajo. •talnica v Gradcu. Podpisani naznanja za odbor Čitalnice v Gradcu da je bil njen bivši večletni predsednik g. dvorni svetnik Karol Lu-bec voljen na občnem zboru dne 28. decembra 1912 častnim članom za velike zasluge, ki si jih je stekel v korist društva. Za odbor: inž. Mohorčič, t. č. tajnik. Vabilo. Zaradi prepičle vdele-žbe pri zadnjem občnem zboru, ki ga je sklicala podružnica sv. C. in M. v Kopru,. se skliče ponovno občni zbor za čitalnico kakor za podružnico sv. Cirila in Metoda v sredo, dne 8. prosinca točno ob polu 8. zvečer v čitalniških prostorih. Prosi se cenjene ude in člane, da se polnoštevilno udeleže lega zelo važnega zbora. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Slovenci v Kopru pridite v velikem številu da bodemo popravili to, kar smo pri zadnjem občnem zboru zamudili. — Čitalnica v Kopni. Ljubljana. — Uljudna javna prošnja na naslov visoke c. kr. deželne vlade kot vrhovno oblast in čuvateljico zakona v Ljubljani. Prejeli srno in priobčujemo: Pred 14 dnevi se je odprla nova kavarna in^prodaja pijače č>ez ulico na vc.ealu Škofje in Vrhovčeve ulice v Ljubljani brez vsakega oznanila in reklnne. Nekaj dni potem je pisal ljubljanski dnevnik, da sc je ta kavarna odprla brez vsake koncesije, da je bila radi tega dozdevna lastnica na magistrat klicana in kaznovana, — vendar je ta kavarna še vedno odpita in prodaja pivo in vino čez ulico. Prizadeti davkoplačevalci si dovoljujejo uljudno prositi c. kr. deželno vlado, kot merodajno oblast, da blagovoli takoj potrebno ukreniti, da se ne bodo dalje kršili za vse avstrijske državljane, do danes še veljavni zakoni. Pripomniti je tudi, da sc te protizakonitosti vršijo po ini-ciiativi in v hiši bivšega čuvatelja obrtnega zakona, in c. kr. okrajnega glavarja v pokoju. Z odličnim spoštovanjem Prizadeti. — Veselica nižjih mestnih uslu-žbencev, ki se je vršila v nedeljo v Mestnem domu je jako lepo vspela. Obisk je bil prav živahen in veselica je res nudila obilo domače neprisiljene zabave. Na veselici je sviral oddelek »Slovenske Filharmonije«, za petje je skrbel »Ljubljanski Zvon«. Ples je bil kaj živahen: nied drugim se je plesala najbolje četvorka, beseda in kolo. Za dobro kapljico je poskrbel g. Štepic iz Šiške. Med ude-le?< n i smo videli župana g. dr. Tavčarja, podžupana g. dr. Trillerja in celo vrsto naprednih občinskih svetovalcev. S te, res neprisiljene, zabavne veselice je šel vsak jako zadovoljen domov. — Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice« vrši se, kakor je bilo že objavljeno v soboto 11. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani > Narodnega doma«. Za ta pri občinstvu tako priljubljen ples so vabila že razposlana. Na razna vprašanja odgovarjamo, da je vsak prijatelj »Glasbene Matice«, če tudi ni dobil pomote ma povabila, brez istega dobro došel. Vstopnice za nečlane po 2 K so v predprodaji v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve in tudi na večer plesnega venčka pri blagajni. Člani pevskega zbora in dijaki pa jih dobe po 1 K pr i blagajni v soboto od 7. ure naprej. Za ta pri občinstvu tako priljubijo i ples preveč reklame delati, bi bilo odveč — kajti vsakteremu obiskovalcu so plesni venčki pevskega zbora »Glasbene Matice« gotovo še v najboljšem spominu. Oni pa, ki še niso bili na njih, naj'pridejo v soboto in videli bodo, da je tu prava i:i neprisiljena zabava. Napetosti, ošabr/iti in preziranja ne dobiš tu, pač pa prijaznost, priprostost in odkritosrčno občevanje. Za okrei>čilo skrbi s svojo priznano točnostjo ga. Dražilova, za ples pa slavna Sl. filharmonija. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 7., sredo 8. in četrtek 9. januarja 1913. 1. Reka Clyde. (Potovalni film). 2. Klavnica za izdelovanje konserv. (Znanstveno). 3. Inter-viv. (Velekomično). 4. Pridobivanje glasovirja. (Naravni posnetek). 5. I. dejanje. Življenje ali smrt. (Dramska slika iz življenja v II. delih). 6. II. dejanje (Življenje ali smrt.) 7. Zur-nal Patlie. (Kinematografska poročila). 8. Maks na letovišču. 9. Dama iz Maxima. (Francoska veseloigra). V soboto Nepripoznan. (Senzacijska drama). Trst. »Zarja« je objavila neko notico pod naslovom »Narodnjaške skrbi«, ki jo je spisal neki »Jež« iz Trsta. Kakor je razvidno iz cele stvari, je moralo omenjeno človeče pisati doti-čno notico več mesecev — vsaj drugače bi bile v njej misli enotnejše. Pa tudi malo prifrknjen mora biti, ker bi drugače ne nasprotoval en stavek drugemu. Mi bi se pač preveč ponižali, če bi odgovarjali takim oslarijam, ki jih itak nihče ne čita, še manj pa verjame, razven onih par demokiatčkov, ki se zbirajo v »Unionu« in capljajo za demoraliziranimi »voditelji« za ljudmi. ki so izgubili vsak pošten čut in se rekrutirajo iz samih koristolov- cev. Iz notice, ki jo je sklamfal »Jež«, veje neumnost, da bi si človek večje ne mogel misliti. Pravimo samo, kdor razmer ne pozna, ta naj — molči! Kar se tiče struj pri »Edinosti«, povemo, da pri »Edinosti« nista dve struji, ampak samo ena in ta je za »Edinost«. »Edinost« nasprotna struja ni včlanjena pri poli-litičnem društvu »Edinosti«, ampak stoji izven tega društva. Fantič »Jež« (in vsi soc. dem.) bi seveda hotel, da bi zavladale sedaj veliko nasprotstvo v narodnem taboru — sedaj ko se bližajo dež. zborske volitve. Sodrugi, tega pa ne boste doživeli! Nasprotstvo viada v narodnem taboru samo v socialnem oziru — ne pa v narodnem, kajti, kadar se gre za narodno vprašanje smo edini in bomo tudi edini. Naj si ne mislijo ljudje v »Umonu«, da bo na-rodno-socialna struja začela boj proti >:Edinosti« sedaj ob času volitev. Ne! to se ne bo zgodilo sedaj, pa tudi po/.neje se ne bomo klali, kadar se ho šlo za narodne koristi. Stojimo na stališču, da treba koncentrirati vse sile proti narodnim nasprotnikom. Kar sc ra tiče plačila, ki ga prejemajo za svoj trud uradniki narodnih delavskih organizacij, pa povemo, da je ni organizacije, ki bi ne plačala uradnikov, ki jih nastavi. K večjemu dela to uredništvo »Zarje«. (O Mrakovi zadevi smo natančno informirani.) Sodrugom povemo samo to, da naj prav mirno molče. ker bomo v nasprotnem slučaju prisiljeni osti o piitisniti. da bodo plesali tako, da se do vse kadilo. Čudimo se tem ljudem, ki predbaci-vajo proletarcem plačo, ki jo prejemajo za svoj trud. Za svoje pošteno delo v korist ubogih trpinov. Kaj pa delajo socialni demokratje? Nič; škodujejo delavcem -- vsaj sloven-venskim. In zato so vsi mastno plačani, ne samo strokovni tajniki, ampak tudi drugi, splon vsi odborniki, kar se pri nar. del. organizacijah ne dogaja. Plačani so pri soc. demokraciji v Trstu: bivši hiapec žganjarije Regent, tajniki: Petejan. Mihevc, Kopač, Kerrnolj (tud. od štrajka. ki ga je zadušil vleče); nadalje Tode-shini, Pittoni. Puechei, Chiussi, in šc nešteto drugih, na katere se v tem hipu. ko to pišemo, ne moremo spominjati. Vsak, ki le en majhen korak napravi, je mastno plačan. Članov imajo malo in tako vso članarino pojejo ljudje, ki stoje na čelu soc. demokracije. To dokazuje, da noben ni idealen in da noben ni d nima prepričanja — socialno-demokratične-ga. Za danes naj zadostuje to. Izzvali so nas, zato smo izpregovorili. Pa bomo še! Falotska cunja »II Piccolo«. Ta svinjski list je gledal že od nekdaj na to. kako škodovati Slovencem. Ni morda napadal in škodoval samo celokupnosti, ampak tudi posameznike je krtačil, se lagal na vse mogoče načine, samo. da jih je mogel spraviti v nesrečo. Pred par dnevi se je ponesrečil pekovski pomočnik Pavel K. Ko je nesel zjutraj krošnjo s kruhom, ga ie na cesti neki konj tako močno udaril z nogo, da je obležal na cesti. Morali so ga peljati v bolnišnico. In veste kaj je pisala o tem dogodku gnusna krota »II Piccolo«? V »Piccolu« smo čitali, da se ga je gori imenovani pekovski pomočnik tako napil, da je obležal na cesti in so ga morali nato odpeljati policaji. Lumparija! In gospodje v okrajni bolniški blagajni so verjeli »rjiccolovim« lažem in nočejo zara-ditega izplačati bolanemu bolniške podpore. Revež je močno poškodovan in ne more delati. Od česa pa naj živi, če mu bolniška blagajna nič ne pomaga? V bolniški blagajni se je skliceval zdravnik nu »Piccolo*, češ v oijanosti ste se poškodovali, za to Vam ne damo mkake podpore. Gospodar, pri katerem je uslužben pekovski pomočnik, je izjavil, da je bil on (pekovski pomočnik) popolnoma trezen, ko je na vse-zgodaj šel nosit kruh. 'loiej, la »Piccolo« res ne ve. kaj da bi napravil, tako grozno mu ležijo v želodcu Slovenci. To je res ciganska banda ki se zbira okoli tega bsta. Veliko boljši pa tudi niso. ki temu falotu vse verjamejo. Žalibog, da je takih, ki so vanj zaljubljeni in ma vse verjamejo, veliko število. Kdaj se bo ljudstvo spametilo in se obrnilo s studom proč od te smrkave kokoši — to vprašamo? Grobovi tulijo in povprašujejo, kaj hočete od nas? C. kr. namestništvo v Trstu zahteva, da zahajajo tudi mrliči v šolo. Bivšemu uslužbencu Lloydovega arzenala g. S........ je bil doposlan včeraj poziv, od c. kr. namestništva v Trstu, da mora plačati tekom 14 dni 5 K globe; če tega ne stori pa bo šel 12 ur v luknjo in sicer zaradi tega, ker svojega sina ne pošilja v šob, tistega sina, ki je umrl že takrat, ko se je nahajal v 3. mesecu svoje starosti. Sedaj bi imel, ko bi živel, 7 let. No. so ga bržkone pozabili izbrisati. Podobne stvari se pri nas v Trstu večkrat dogajajo. Proti eni stvari pa mora- mo odločno protestirati, namreč proti italijansko-nacionalističn.i politiki, ki jo uganja c. kr. namestništvo, katero pošilja Slovencem samo italijanske tiskovine. Goriomenjeni poziv je bil pisan samo v italijanskem jeziku. Končno pa še dodamo, da naj c kr. namestništvo bivšemu uslužbencu l.loydovega arzenala, ki je sedaj brezposeln, rajše podeli podporo. oziroma preskrbi službo, namesto, da ga tirja, da mora plačati kazen za . enega, ki je že davno strohnel v grobu. Cvičkarji. i. Na drugem bregu Save je zazvonilo. Tenek glas zvona je plul skozi mrak po dolini. Odzvalo se je iz daljave tu, tam in nazadnje v mestecu vrhu prisojnega rebra šumeče reke. Zlili so se glasovi v otožno večerno molitev, ki je umirala v turobnem polumraku v ravnini za mestecem. Nebo je bilo sivo, čisto jesensko. Pršal je droben dež in luči, ki so se užigale, se sevale mokro luč skozi bleda okna. Prvi zvon je umolknil. Na cesti vrhu klanca sc je zazibala postava in obstala. T3ila je ženska, sloke rasti v rdečeroža-stem krilu. Čevlji so ji bili blatni od dolgega pota. Mokri lasje so se ji sprijemali in preko ramen je bila ovita v sivo ruto. Srepo je zrla pre-ka doline na mesto, ki je sijalo v. meglenem svitu pouličnih svetilk. V čelo se ji je rezala guba, ki je pričala o življenju. Zagorela lica in modrosive oči so zrle odločno v tihi mrak. Koščena roka z dolgimi prsti je pritezala ruto tesno na prsa. Stopila je nizdol po blatni cesti. Blato se je razlivalo v dolgih curkih po bregu, ženska pa se ni zmenila. Nad Savo se je vzdignila megla. se valila po bregovih in zavila žensko v vlažni plašč. Utonila je postava v dolini in mraku, le trdi koraki so hreščali in se bližali mostu. Tema je pala k tlom, ko so zamrli koraki pod mestom na klancu. Dolina se je utopila v šumu Save in dež je pršal gosteje. (Dalje prih.) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Mirovna konferenca. Situacija se je zboljšala. MROVNA KONFERENCA. London, 6. januarja. O današnji seji mirovne konference je izdan sledeči uradni komunike: Seja se ie pričela ob četrti url popoldne. Turki so predložili nove mirovne pogoje. Ob petih je bila seja zaključena. Pariz, 6. januarja. Poročevalcu »Tempsa« poroča iz Londona, da so veledasti intervenirale že v petek, ko so delegati balkanske zveze predložili svoj ultimatum. Intervencija velevtesti ie imela sedaj le namen pospešiti rešitev drinopoljskega in drugih važnih perečih vprašani, da se bodo mirovna pogajanja lahko nadaljevala. London, 6. januarja. Kakor poroča »Reuter Bureau« so dobili turški delegati včeraj pozno ponoči nove instrukcije za današnjo konferenco, ki so velikega pomena. Nove inetrukcije bazirajo na temelju, da je Turčija pripravljena na nove žrtve, ali z drugimi besedami, da hoče Turčija odnehati od svojih dosedanjih zahtev. London, 6. januarja. »Reuter Bureau« poroča iz krogov balkan-snih delegatov, da danes situacija m tako zelo kritična kakor v soboto. Turki so pripravljeni k novim koncesijam, vsled česar je upati, da se mirovna pogajanja ne bodo razbila. SESTANEK SULTANA Z BOLGARSKIM CARJEM. Pariz, 6. januarja. Listi poročajo iz Carigrada, da se tamkaj razširjajo vesti, da je pripravljen turški sultan na sestanek z bolgarskim carjem pred Čataldžo, da se razrešijo najvažnejša vprašanja. Inicijatlvo za to je dal Kiamil paša. POSREDOVANJE VELEVLASTI. London, 6. januarja. »Reuter Bu-reaii« poroča, da velevlastl glede pivovarneUNION Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo v „Dnevu“ ^ Krc jastv** Ivan Kersnič v 14 ubij sani Sv.Petra c* sta 32, L nad. (poleg kavarne „Avstrija“) najnovejše mode, soliidno defo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. Pridobivajte mn c naročnike. ! Pozor trgovc ! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blaffO in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca,: : v Prešernovi ulici : ped tovarniško cesio. ge^ssssisgs^^š Radi inventure prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantljev, pale- tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse drugo blago 50 0 L pod lastno ceno. v »Angleško skladišče oblek" O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. Ustanovljeno leta 1900. CdJiLtavasia: Pariz 1955 j. Sit ¥ Londeo 1905 FR. IGLIČ, V zalogi je vedno do 600 kosov od 2 do 60 K k°' mad, tako da sl vsakdo lahko Izbere. — Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstropju. Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočal* najveejo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trator z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno Cene Torez konkurenc©. Ljubljana, Mestni trg štv. 11.-IJS. |————————————————— g "V k na mesečne obroke po 4*75!!! Vsaka srečka mora zadeti vsaj Til WIC( P 'F' 4f\ ^ 1 J' čistih 240 frankov. Imajo 6 žrebanj vsako leto in igrajo še do Brodsismo ^ ILIL Ji fL/Juk. leta 1974. — Glavni dobitek po 400.000 in 200.000 frankov! — JL— J——- * Prihodnje žrebanje dne 1. februarja 1913. Clou!! 3 srbske državne srečke iz leta 1888 . * . ‘ . * na mesečne obroke po - - 3 krone - -! — Glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov. . * . * . Različne skupine srečk v vsaki poljubni kombinaciji pod najkulantnejšimi pogoji. — Zahtevajte prospekte 1 Zastopstvo „Č!eš3se izicLui.... vr jslsre Toars-lse -v” XjjuL'folja,:n.i“. Poslano. Podpisana se kot prireditelja koiuvifp prirejenega dne 3. J. 1913 v »Mestnem domu« najprisrčneje zalivalirjeva gdč. Jerici Dolenčevi za ljubeziijiv*' prevzetje prodaje vstopnic v ifeni trgovini in pri vcčc'iii blas: .iiii. sla\ pevskemu zboru »Ljubljanski Zvon« in njega trudoljubi-vcnii' pevovodji g. Zorku Prelovcu za rožrtvovalno in nesebično sodelovanje, »Glasbeni Matici« za brezplačno odpustitev koncertnega klavirji', te- mestni občini ljubljanski za brezplačno prepustitev dvorane v »Mestnem domu«. Josip Rijavec. Janko Ravnik. i l i i i i i i I h k k Vabilo na oaročfeo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke DAN velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . K 18-— Četrt leta . K 4-50 Pol leta . K 9-— En mesec . K 1’50 V upravništvu prejemali na mesec K 1'20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . K 20’— Četrt leta . K 5’— Pol leta . K !0-— En mesec . K l-70 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a likralu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo ,,DNEVA". Pošljite naročnino, ako le še pfste! ržaš Q'jrg opozarjamo, da se prodaja v Tsrtu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah: ŽELEZNIK, Sv. Iva«. I KOGAR, ulica Giuiia. BONORA, ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana. STANIČ, utica Moiinpicolo, SEKOVAR, tiliča Kaserma. BAJC, ulica Gepa. LAVRENČIČ, trs: Kaserma. AiOŽE, ulica Miramar. HREŠČAK, ulica Belvedere ARTOŠ. ui;ca Belvedere. KIČ ti EL, Rojan. GERŽINA, Rojan. VIVODA. Rojan. BENUSI, Greta. HRAST, ulica Poste. BILLAN, ulica Cavana. RAUNAC11ER, ulica Catnpo Marzio. RAUT1NGER, utica Riva Grumula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK. trg Goldoni. SCHERMIN, ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera. BEDENJ, ulica Madonina. BELLO, ulica V. Bernini. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. MURARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo. RONČELJ, ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria. ZIDAR, Rocol. SCHIMPF. državni kolodvor. Najfinejši ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarn ški ceni veležganjarna M. ROSNER Co. v Ljubljani, Dnnopolja toliko časa ne bodo posredovale, dokler ne pade odločitev, p™ Drinopolla je pričakovati najpozneje v 10 dneh. Do tega časa sc bod) pogajanja čisto gotovo nadaljeval; TURČUA POPUŠČA. London, 6. januarja. »RetUer Bu-rean« poroča: Turki so na današnji soji predložili novo predlogo, po kateri hi bila Marica ms Tundža tako omejena, da bi Kirk-KHisa pripadla Pekarski. Predloga je enaka po-godbi San Štefanskega miru in priča. d; je Porta vendar vsaj nekoliko odnehala od svojega dosedanjega trdovratnega stališča. Novi turški predlogi so za balkanske delegate' sicer nesprejemljivi, vendar pa Je pričakovati, da bo Turčija v svojem ponujanju šla še dalje, (ako da bodo f-alkr delegati konečno popolnoma z: do v oljni. GRŠKA IZJAVA. Solun, 6. januarja. Iz Aten se poroča, da so vse vesti, po katerih bi Boi;;.irska ovirala povratek mohamedanskih družin v Solun, popolno-0011’;'. izmišljene. Bolgarska to akcijo nasprotno še pospešuje, Odnošaji med Bolgarsko in Grško so najboljši. OTVORITEV BOLGARSKE BANKE V SOLUNU. Solun, 6. januarja. Danes je bila t.i slovesno otvorjena podružnica bolgarske narodne banke v Solunu. ITALIJANI TEPENI V TRIPOLISU. Rim, 6. januarja. »Sabah« porota: Ko so Italijani te dni napravili izpad Benghazija, so jih Arabci z vso si'o napadli in vrgli nazaj. Italijani so pustili na bojišču 280 mrtvecev. Arabci so imeli 5 mrtvih in 23 ranjenih. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk 'Učiteljske tiskarne«. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* l : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine * Litografija. MM Cene najnižje! Notni stavek,