462 Knjižne ocene in prikazi
Gassner et al., Das Kastell Mautern - Favianis, Der römische
Limes in Österreich 39, Wien 2000). Stefan Groh in Helga
Sedelmayer sta se s sodelavci posvetila analizi dveh manjših
izkopišč, ki sta bila moderno izkopana po enotni metodologiji.
Glavna teža dela je na arheološki analizi, izredno pomembni
pa tudi so prispevki s področja naravoslovnih ved, ki so vključeni
v interpretacijo najdišča.
Na podlagi izkopavanj so razdelili arheološke ostanke v sedem
faz, ki verjetno (ni pa nujno) predstavljajo zgodovino celotnega
kastela. Izčrpni terenski izvid, ki ga je pripravil Groh, vsebuje
tudi širšo analizo različnih zanimivih arhitekturnih podrobnosti,
kot so utrdbe in rekonstrukcija kastela ter načini gradnje stavb.
V terenski izvid so vključeni rezultati naravoslovnih analiz.
Drobno arheološko gradivo so obdelali in umestili v širši
prostor Groh (novci, tera sigilata, arhitekturni elementi), Sedlmayer
(keramika, ostale drobne najdbe) in R. Wedenig (grafiti na
keramiki). Spekter novcev je Groh primerjal z drugimi avksiliarnimi
kasteli in vikusi ob taborih. V zajetnem in zelo pomembnem
poglavju je keramika natančno tipološko razčlenjena in inter-
pretirana. Dobra stratigrafija pomaga k boljši dataciji tipov,
statistična obdelava po izvornih področjih omogoča zaključke
o trgovskih tokovih.
Zgodnjesrednjeveško gradivo so obdelali Sedlmayerjeva
(keramika), C. Wawruschka (kovinske najdbe) in H. Herdits
(tehnološke raziskave zgodnjesrednjeveške sekire). Keramiko
iz visokega in poznega srednjega veka je tudi analizirala Sedl-
mayerjeva.
Arheološkim poglavjem sledijo naravoslovna: sedimetologija
(S. Verginis), rastlinski ostanki (M. Popovtschak), les (O.
Cichocki), mehkužci (Ch. Frank), živalski ostanki (G. K. Kunst)
in antropološki ostanki (K. Groszschmidt).
Gre za izvrstno delo provincialnorimske arheologije.
Pomembno je zaradi dobre prestavitve stratigrafije zapletenih
naselbinskih izkopavanj. Veliko vrednost imajo obdelave drobnega
gradiva, pri čemer moramo izpostaviti predvsem študijo o keramiki.
Z natančno kronologijo in stavbno zgodovino kastela Mautern-
Favianis se delo dotika številnih širših zgodovinskih problemov.
Naravoslovne analize pa so omogočile vpogled v naravno okolje,
v katerem je nastal in živel kastel.
Jana HORVAT
Alfred Galik, Christian Gugl, Gerhard Sperl: Feldkirchen in
Kärnten. Ein Zentrum norischer Eisenverhüttung. Achäologische
Forschungen 9. Österreichische Akademie der Wissenschaften,
Philosophisch-historische Klasse, Denkschriften 314. Verlag
der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2003.
ISBN 3-7001-3174-7. 94 strani, 35 slik, 16 tabel.
Trg (nem. Feldkirchen) leži ob rečici Tiebel, severovzhodnem
pritoku Osojskega jezera, okoli 20 km zahodno od Virunuma.
Gre za pomembno arheološko najdišče, ki je poznano predvsem
po sporadičnih najdbah in manjših zaščitnih raziskovanjih. V
monografiji, ki so jo spodbudila zaščitna raziskovanja leta 2000,
se je Christian Gugl posvetil širši arheološki problematiki. Druga
dva avtorja sta obdelala veliko količino živalskih kosti (Alfred
Galik) in železno žlindro (Gerhard Sperl).
Na začetku je natančno predstavljena arheološka topografija
Trga z zgodovino raziskav. Sistematično je objavljeno gradivo
iz starejših izkopavanj in naključnih odkritij. V srednjelatensko
dobo sodijo ostanki grobišča, medtem ko mesto naselbine ni
znano. Poznolatensko obdobje manjka. Zaščitna izkopavanja
leta 2000, ki so bila prostorsko žal zelo omejena, pa so odprla
zanimiv vpogled v zgodovino rimskega naselja. Razkrila so temelje
zidane stavbe iz začetka 1. st. po Kr. Le-ta je bila postavljena
na plast z železno žlindro in z ostanki železarskih peči, ki je
datirana na začetek rimske dobe, neposredno pred gradnjo stavbe.
Pokazalo se je, da gre za žlindro iz talilnih peči. Stavba je živela
do poznega 3. oziroma do začetka 4. st. Tudi na drugih točkah
na območju Trga so že prej po naključju naleteli na velike količine
rimskodobne železne žlindre in druge sledove železarstva.
Deli kamnitih skulptur ter napisni kamni tudi govorijo o
tem, da je na območju Trga ležala pomembnejša antična naselbina.
Nagrobniki pričajo o razvejani socialni sliki: domačini s keltskimi
imeni, priseljenci iz Italije, nedržavljani z rimskimi imeni,
osvobojenka akvilejske trgovske družine Barbijev, vojaki. Votivni
napis kaže na svetišče Jupitra Dolihena, eno od posvetil Gugl
povezuje z upravo noriških rudnikov. Napisi povezani z upravo
rudnikov železa so bili odkriti tudi v bližnjih krajih: Podtibinju
(nem. Tiffen) in Hohensteinu. Lega Trga je bila prometno zelo
ugodna, saj je najverjetneje ležal ob glavni cesti iz Virunuma
v Iuvavum. Gugl sem locira naselje Beliandrum, ki je omenjeno
na Tabuli Peutingeriani.
Na območju Trga je torej ležalo eno od središč noriškega
železarstva. Po pomenu ga lahko primerjamo z najdišči v dolini
Görtschitztal severno od Virunuma. Železarski proizvodni obrati
v Trgu in v Görtschitztalu so z železom zagotovo oskrbovali
kovačije na Štalenski gori.
Monografija odlično prikazuje stanje arheoloških raziskav
v Trgu. Dodatno vrednost dajeta knjigi tudi interdisciplinarna
prispevka o živalskih kosteh in s tem o prehrambenih navadah
ter o metalografskih preiskavah železne žlindre. Avtorjem, ki
so imeli na razpolago zgolj naključne najdbe in omejena zaščitna
raziskovanja, je uspelo predstaviti nadregionalni pomen kraja.
Njihovo delo je dobro izhodišče in spodbuda za raziskovanje
noriškega železarstva in gospodarske zgodovine province.
Jana HORVAT
Hans-Detrich Kahl: Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen
und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpen-
raum (7.-9. Jh.) ( Država Karantancev. Dejstva, teze in vprašanja
o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru).
Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo:
začetki slovenske etnogeneze. Supplementum = Slowenien und
die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche:
Anfänge der slowenischen Ethnogenese. Supplementum. Situla
39, Supplementum. Razprave 1. razr. SAZU 20. Narodni muzej
Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana
2002. ISSN 0583-4554, ISBN 961-6242-49-0, ISBN 961-6169-
23-8. 562 strani, 7 slik.
Karantanija kot zgodovinski fenomen buri domišljijo raz-
iskovalcem že vsaj od Marka Hanžiča v 18. st. Prvo monumentalno
obravnavo je doživela z delom Boga Grafenauerja “Ustoličevanje
koroških vojvod in država Karantanskih Slovencev” leta 1952.
Pol stoletja za njim je o njej izšla druga, le malo manj obsežna
monografija izpod peresa giessenskega profesorja Hansa-Dietricha
Kahla. Avtor je po izobrazbi zgodovinar, germanist in klasični
filolog, po svojih specialnostih pa medievist, religiolog, raziskovalec
družbenih, gospodarskih in etničnih procesov predvsem na tistem
stičnem ozemlju Slovanov in Germanov v srednjeveškem rimskem
cesarstvu, ki so ga nemški kolegi poimenovali Gemania Slavica.
Ker prihaja iz Nemčije, skuša neodvisno obravnavati teze slo-
venskega in avstrijskega zgodovinopisja o Karantaniji. To pomeni
gradnjo lastne podobe, za katero se mu je hitro izkazalo, da bo
trhla, če je ne zgradi v vsestransko osvetlitev pojava Karantanije.
Tako je predmet njegove raziskave državna tvorba Karantancev
od naselitve Slovanov do 772, ko po njegovem mnenju Tassilovo
vojaško posredovanje v Karantaniji prinese odločilno izgubo
samostojnosti. Že v tej opredelitvi predmeta raziskave vidimo
odmik od tradicionalne periodizacije, kot odsev stalnega avtor-
jevega prizadevanja odkrivati drugačne podobe preteklosti. V
nadaljevanju jih bomo nekaj našteli. To ni mesto, da bi jih
vrednostno ocenjevali. V njih tiči preveč dolgoletnih prizadevanj,
da bi jih odpravili na kratko. Zaslužijo pozornost argumentirane