V e s 1 n i k. Maša zadušnica. Vsled odredbe sl. c. kr. mestnega šolskega sveta se je udeležila vsa ljudskošolska rnladina ljubljanskih mestnih šol dne 29. vel. travna maše zadusnice za rajnkega nadvojvodo Karola Ludovika. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem. G. Albei t Sitscb, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, za tekoče leto 3*60 g*ld. Do danes je nabranih za to našo ustanovo 137-50 g*ld. Bližamo se koncu prvega polletja t. 1.; zato prosimo vse p. i. tovarišice in tovariše, ki žele biti deležni darovanja za ustanovo, da nam v teku tega ali pričetkom prihodnjega meseca pošljejo svoje darove, ker bodeino potem sestavili in objavili izkaz vseh darovalk in darovalcev za prvo polletje 1896. 1. ,Zrno do zrna pogača." Učiteljski konvikt: Č. g. Ivan Krst. Trpin, kapelan v Tržiču, nabral pri Jour flxu" učiteljstva tržiškega okraja 9 K 52 h; gdč. Franja Jankovič, učiteljica v Zagorji za Savo, je nabrala pri prijateljih šole 20 K1 darovali so: gospe Ana Adamič 2 K; Minka Mauer 2 K; Herrnina Šink 4 K; Mici SprajcaT 2 K; Ivanka Vodnik 2 K,*gdč. Mila Šigur 1 K; gg.: drd. Rudolf Strle 2 K; Neimenovan 3 K. Živila nabiralka in darovalci! G. Ivan Gantar, nadučitelj v Čatežu 5 K; g. Janko Škrbinec, nadučitelj v Višnji Gori 11 K 2 h; g. E. Gangl, učitelj v Ljubljani, nabral na Binko.štno nedeljo v Metliki 20 K. J. Dimnikova knjiga: ,,Dornača vzgoja" je vrgla do danes dobička 432 K 22 h. Tukaj se vidi, kaj veljajo ,,združene lnoči." Pri tej priliki kar najtopleje zahvaljujemo vse p. i. gdč. tovarišice in gg. tovariše, ki so poinagali razpečavati knjigo, oziroma blagovolili isto pridržati za se ali za šolo. Posebno pohvalno moramo omeaiti g. Frana Gartnerja, učitelja v Kranji, ki je razpečal 50 knjig in nam dne 24. vel. travna poslal 50 gld. Živel vrli tovariš, živeli vsi naši somišljeniki! Precejšnje število knjig, oziroma goldinarjev je pa še zvunaj in pri tej priMki še jedenkrat prav lepo prosimo vse p. i. tovarišice in tovariše, koji imajo srce za učiteljske sirote in otroke, da nam čim preje pošljejo novce za knjige, kajti vsak goldinar, kateri nam dojde za »Domačo vzgojo" bode za naš ^konvikt", katerega nujno potrebujetno. Upamo, da ga bodemo imeli poprej, kakor smo mislili; v to nam je porok naše zavedno učiteljstvo, katero se je zadnji čas res z največjim navdušenjem jelo brigati za to prelepo idejo našo. Vsa čast gre pri tem našern podjetji našim vrlim tovarišicain, katere so nam že res lepo število kron nabrale za konvikt. Živile take tovarišiče! V čast kranjskeinu učiteljstvu je izjava prvaka štajerskib učiteljev, ki se je v velikej učiteljski družbi tako-le izrazil: BŠtajerski učitelji vas kranjske tovariše občudujemo in stavimo v vzgled, ker tako marljivo in vstrajno delujete v blagor učiteljstva in učiteljskih otrok na Kranjskem." Naša vstrajnost in naši uspehi so dali povod upravneinu odboru ^Zaveze", da bode tudi na Štajerskem in na Primorskem priporočala osnovanje društev za zgradbo učiteljskih konviktov! Še ne v poldrugem letu nabrali smo na Kranjskem lepo svoto 2952 K 42 hj zato danes lahko o konviktu s ponosom kličemo rned svet: ^Eppur si muove!" Izlet na Planino nad Jesenicami. Opozarjamo *še jedenkrat na ta izlet, ki ga priredi naše društvo dne 11. t. m. Kakor čujemo, se narn bodo pridružili tudi nekateri tovariši kranjskega in radovljiškega okraja. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjut.raj z gorenjskim vlakom do Jesenic in potetn peš na Planino; povratek v Ljubljano ob 9. uri zvečer. Gosti dobrodošli! Pismeni zrelostni izpiti na tukajšnjetn učiteljišči bodo trajali od 8.—11. rožnika. ^Narodna rzgoja". Slovenskemu narodu spisal Josip Ciperle. Cena 30 kr. Dobiva se pri upravništvu ^Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani Vsi slovenski listi imenujejo to knjigo ,,zlato knjigo" ter jo najtopleje priporočajo slovenskim rodoljubom. ^Novice" so prinesle iz te knjige cel oddelek o ženski vzgoji ter pravijo med drugim: ,Vsej knjigi se vidi, da jo je spisal učen inož, ki se pa ni le mnogo učil, temveč tudi rnnogo skusil v svojeia življenji." — Ime Ciperletovo nam je torej naj boljši porok, da je knjiga izvrstna, zato gg. tovariše prosimo, da se blagovole zglašati za njo pri upravništvu našega lista ter jo prodajati med narodom. Posebno Primorcem in Štajercem bi ta knjiga dobrodošla. Torej, tovariši slovenski, le na delo — na narodno delo! Okrajna učiteljska konferencija za Radovljiški šolski okraj bode dne 30. malega srpana v Zasipu pri Bledu. Poleg navadnih toček je na dnevnem redu: 1. Podrobni učni načrt za jezikov nauk, računstvo in realije v ponavljalni šoli; poročajo člani stalnega odbora; 2. Risanje na jedno-dvo- in trirazrednicab, poroča nadučitelj Martin Humek. — Po konferenciji je skupni izlet v sotesko Vintgar. Vabilo k zborovanju učiteljskega društva za Radovljiški okraj, katero bode dne 18. rožnika t. 1. v Brezovici. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1.) Metodična obravnava za 5. in 6. šolsko leto g. J. Korošca „0 julijskih planinah." 2.) Volitev delegatov za prihodnje zborovanje zaveze učiteljskih društev 3.) Posamezni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Srednješolski tajniki. Srednješolski ravnatelji bodo dobili vsled odredbe naučnega ministerstva pomočnike — tajnike —, kateri bodo pornagali ravnatelju v pisarniškem poslovanju. Taki tajniki se bodo dovolili vsein tistiin zavodom, kateii irnajo več kakor štiri vzporedne razrede. Ta posel bode opravljal jeden izmed učiteljstva dotičnega zavoda ter bode imel 300 gld. letne nagrade. — Birokratizma pri šolstvu sicer ni vselej priporočati, vendar je v nekaterib prenapolnjenih srednjih šolah (n. pr. ljubljansko učiteljišče in višja gimnazija) neizogiben. Veliko potrebnega, pa tudi precej nepotrebnega pisarenja imajo tudi Ijudskošolski voditelji, posebno na večrazrednicah s paralelkami, (n. pr. v Ljubljani). Tukaj bi bilo prav umestno, ko bi imeli voditelji ljubljanskib mestnih šol vsaj jednega suplenta na razpolago, kateri bi jih — vsacega po nekaj ur na teden — nadomestoval pri pouku ali jirn pomagal tudi pri pisarniškem poslu. Nikakor pa ni birukratizem v korist šoli pri našib nadzornikih, kateii so dandanes le bolj uradniki, kakor to, kar bi rnorali biti, narnreč praktični in izkušeni metodikarji. Učiteljski kandidat ne prinese iz učiteljišča vsega potrebnega znanja, ampak mora se, če hoče biti učitelj v pravem pomenu besede, vedno naobraževati ter svoje vednosti in znanje popolnjevati. V ta namen tieba inu je pa praktičnih in izkušenih voditeljev in svetovalcev in za to delo bi morali biti v prvi vrsti poklicani naši nadzorniki. To pa nadzorniki dandanes ne rnorejo biti, ker so, kakor smo že zgoraj rekli, le bolj uradniki, kakor pa nadzorniki. Za uradno poslovanje naj bi se nastavili posebni šolski kornisarji, nadzorniki naj pa nadomestujejo učiteljišče v praktičnem življenji učiteljevern. Te besede pokladamo merodajnim krogorn v uvaževanje. Žalosten slučaj. Ravnatelj trgovske šole v Grossenbainu si je zabodel pri kaznovanji necega porednega dečka v tinto ornoeeno pero v roko, vsled česar si je otroval kri in je na tem unul. Konvikt za učiteljske otroke je sklenilo ustanoviti učiteljsko društvo v Št. Poltnu. ^Volksfreund", klerikalni list, izhajajoč v Bodenbachu, je ineseca sušca poslal ta-le pesniški umotvor ined svet: ,,Nein, da soll mich Gott bewahren! Einen Lehrer nehm' ich nicht, Der soll nur die Werbung sparen, Solcbes Schulrneistergesicht." No, no, le počasi . . ! Premeščenje iz službenih ozirov. BFr. Schulzt." piše: Neki učitelj na Češkein je bil premeščen iz službenih ozirov ter je prosil rneseca sušca 1895 za povrnitev stroškov. Meseca listopada še ni dobil nič rešitve. Napoti se k okrajnemu glavarju ter ga prosi, naj stvar spravi v tir. Ta nm odgovori: BZa take stvari nimam časa sedaj, kajti deželnozborske volitve so pred durrni." Koncem svečana 1896 ni dobil učitelj še nič odškodnine. Obrne se na okrajnega šolskega nadzoinika. Ta mu odgovori • BJa, če okrajni glavar ne pošlje prošnje naprej, se ne da nič narediti." — Ha, ha, to je veselje, biti vojak! Nazaj gredo! Okrajni šolski svet v Špitalu na Koroškein je oni ukaz, vsled katerega ni smel učitelj zapustiti šolskega kraja, tako zelo prenaredil, da je vsled te prenaredbe skoraj popolnoma preklican. — Res, naglica ni nikjer dobra! Samoporaoč. Šlezijsko učiteljsko društvo je priredilo v korist učiteljskih olrok loterijo s 50.000 srečkami po 30 kr., katera je vrgla dobička blizo 400 gld. Tudi pri nas bi se kaj tacega lahko napravilo v korist konviktu! Prav je bilo. Na obeh dekliškib šolah v Černovicab je bilo že toliko prostovoljnih neplačanih učiteljic, da je imel pouk že istinito španski obiaz. Deželnemu šolskemu svetu se je zdelo to že preveč ter je vse odpustil. Ce se ne motiino, je nekaj tacih prostovoljk tudi na mestnih šolah ljubljanskih — seveda, v škodo pouku. Ko bi bili dobro organizovani, bi ne bilo rned narni nič tacih učiteljic in učiteljev, ki n ašo revščino še s tern povekšujejo, da zastonj delajo. Konferencije starišev so vpeljali nekateri učitelji na Dunaji. K takim konferencijam povabi dotični učitelj stariše tistih otrok, ki bodijo k njemu v šolo. Vstop imajo pa tudi sploh vsi prijatelji šole. — V Berolinu so tudi v navadi takc konferencije, h katerim so pa povabljeni tudi otioci, ki stariše z deklamacijatni in petjem zabavajo. To na stariše zelo vpliva. — To je posnemanja vredno! Škandal. Voditelj neke ljudske šole na Ceškem je dobil od okrajnega šolskega sveta dopis, v katerem se mu grozi z odpustom iz službe. Kaj je neki napotilo to slavno šolsko oblast — ki je poklicana skrbeti za učiteljstvo — do tega koraka? Čujte in str- mite! Ta dopis se glasi doslovno: ,Es sei dem Bezirksschulrathe zu Ohren gekomtnen, er, der Schulleiter namlich, werde von seiner Familie zu schlecht genahrt, in seinetn Dorfe spreche man allgemein dariiber. Da es nun zu befurcbten stehe, dass die schlechte Ernahrung ihn entkraften und er infolge dessen nicht imstande sein vverde, seiner Pflicht als Lehrer auf die Dauer zu geniigen, so ergehe hiemit auf ihn die VVeisung, in seiner Farnilie Ordnung zu machen und sich eine ordentliche Ernahrung zu sichern. Geschehe solches nicht, so werde man genothigt sein, seine Enthebung auszusprechen". — Ta mož ima celo kopico otr6k. Da pri svoji pičli plači ne rnore po knežje živeti, je čisto naravno, vendar dolgov niina nič, čeprav je ravnokar prestal budo in dolgo bolezen. V šoli je bil vedno vesten in marljiv ter deluje tudi prav pridno na literarnem pedagogiškem polji. In vendar je bil oicrajni šolski svet toliko vesten (?), da bi ga za to, ker je mož žrtvoval vse svoje moči ljudski šoli in to za nizko plačo — najraje z ženo in otroci vred opešanega in sestradanega postavil na cesto! V okrajnem šolskem svetu sedi tudi okrajni šolski nadzornik, kateri pa ni imel toliko poguma, da bi povzdignil svoj glas za ubogega učitelja-trpina, kar nam zopet dokazuje, da so nekateri okrajni šolski nadzorniki le bolj orodje svojih predstojnikov, kakor pa to, kar bi morali biti! Iz prirodopisja: nVelblod dela 8 dni, ne da bi pil!" pripoveduje mož pijanček svoji ženi. nTo ni nič" odgovori žena, Jaz pa poznain takega velbloda, ki 8 dni pije, ne da bi delal". — Mož na to tiho vstane ter gre v drugo sobo. ,,Paedag*og*ium", kojega je izdajal 18 let dr. Dittes*), je moral zaradi rahlega zdravja izdajateljevega prenehati. Kaj se rse od učitelja zahteva. Pred nekaj leti so na Hrvatskem in v Slavoniji odredili, da mora irneti vsaka občina svoj šolski vrt ter da rnora učitelj vsako leto 500 cepljenih dreves med občane razdeliti. Ko je prosil neki učitelj za starostno doklado, se tnu je očitalo, da ni razdelil predpisanega števila cepljenih dreves, vsi drugi njegovi prav dobri uspehi v šoli niso bili merodajni. — Neka druga odredba ukazuje učiteljem, da se morajo ukvarjati s sviloprejstvom, češ, tako se bode povzdignilo sviloprejstvo, če bode dajal učitelj sam dober vzgled. Seveda podpore ni dobil nič, učenci mu pa t.udi niso smeli pomagati. — Leta 1893. so pa ukazale te niodre glave, da mora vsak učitelj sleherno jesen vsaj 4000 črešpljevih pešek usaditi ter o tern poročati. Dne 1. julija je treba pa zopet poiočati, koliko pešek je pognalo. Iz vseh poročil se je razvidelo, da so učitelji zadostno število pešek usadili, a pognalo jih je sarno 5°/o. Na Portugalskem ne zna izmed 5,046.729 prebivalcev nad 4,000.000 pisati. Brati in pisati zna samo 337.165 oseb, samo brati pa 110.607 ljudi. Na podstavi teh številk je ukazala vlada, da se ima v tem letu 500 šol in po preteku poldruzega leta pa še drugih 800 šol ustanoviti. Kakor znano, ima na Portugalskem šolo cerkev v oblasti. Zloraba uradne moči. Predsednik krajnega šolskega sveta v Stolzenhanu je postavil redarja za nadzornika in čuvaja nad tamošnjim učiteljstvom ter mu ukazal, da mora vse, karkoli izve in sliši o učiteljstvu, takoj njemu sporočati. Naznaniti mu rnora tudi vrfako nerodnost in surovost otrok, češ, tega so le učitelji krivi; dalje rnu mora sporočiti tudi vsako nevoljo in pritožbo starišev zoper učitelje i. t. d. učitelji saini se pa o ničemur ne smejo pritožiti. Ta puhla glava pravi: ^Učitelji nas morajo ubogati, če ne, jih bodemo pa odpravili." — Šoli v korist bi bilo, ko bi se krajnim šolskim svetom glede notranje uredbe šole in glede nastavljanja učiteljev vzela vsa moč. Pa kaj hočemo, ko jirn nekateri okrajni glavarji in okrajni šolski nadzorniki še večjo moč dovoljujejo, kakor jim po zakonu gre, samo da učileljstvo pritiskajo. Pomnimo si take naše »prijatelje" ter jih naznanirno pravočasno našim poslancem, da pouče merodajne kroge, kako zlorabljajo uradno moč nad ubogim učiteljem-trpinom! Šolski program nemške Ijudske stranke na Češkem se glasi: ,V etičnem oziru smo na stališču, da je treba našemu narodu kar naj več mogoče pomagati pred vsem do splošne in strokovne izomike. Mi smo torej že načelni prijatelji učiteljskega stanu, prijatelji šole. Mi ne želimo le, da se našeinu učiteljstvu gmotno pomaga ter olajša ali popolnoma odvrne skrb za eksistenco, da potein lahko vse svoje moči posveti šoli, ampak nii hočemo tudi, da naši učitelji otroke naše vzgoje v trdne značaje in v ta namen mora biti učitelj najprvo sarn značajen mož. Mi smo torej glasni nasprotniki temu in je narn popolnoma neurnevno, kako je rnogoče, izdajati odredbe, s katerimi dobe učitelji nekako torbo na usla. neurnljivo narn je, kako je mogoče staviti učiteljstvo pod policijsko nadzorstvo in kako je mogoče, zahtevati od učiteljev, da bi ne imeli politiškega mnenja. Uprav to nasprotuje temu, kar mi od učitelja tirjamo. Mi zahtevamo, da delavnost učiteljeva ne sme biti pretrgana, če izstopi otrok iz šole, ampak učitelj *) Kakor znano, je ta slavni pedagog dne 16. vel. travna umrl. Uredn. mora biti tudi pozneje še svetovalec svojih nekdanjih učencev; in v to je on v prvi vrsti poklican, kajti zvunaj na deželi je učitelj v mnogib krajih jedina oseba, ki ima dovelj življenske skušnje in omike, da je vsled tega labko občanom svetovalec v javnih stvareh. JVIi se bodemo potegovali vedno za svobodno organizacijo naše šole ter za popolno svobodo politiškega mišljenja našega učiteljstva." — Tovariši, obrniino se tudi mi do naše narodne stranke, da nam sestavi ,,šolski prograni*. Pri prihodnji skupščini BZavezeu bode kaj priličen čas, da se o tem kaj več dogovorimo. Le naprej! — Kaj zahteva iiank o šolskem zdravstvu glede šolskib fcnjig. Te zahteve je preciziral tajnik Heitel v seji Berolinskega društva za šolsko zdravstvo tako-le: Ker ima čitanje velik vpliv na oči šolskih otrok, zato je potrebno, da odgovarjajo šolska berila posebnim zdravstveniin zahtevam. Te se ozirajo na a) velikost črk, b) na prostor med posameznimi črkami, besedami in vrstami, c) na dolgost vrst in d) na popir. Oziraje se na to, je treba določiti te-le teze: Tisek Abecednikov naj se prične z n-višino 5 mm ter se polagoma zmanjša na 2 mm. Oblika črk bodi kolikor inogoče jednostavna. b) Prostor med posameznimi črkami v besedah znašaj 075 mm, med dvema sosednima besedaina pa najmanj 2 mm. Prostor med posameznimi vrstami ne sme biti rnanjši kakor 2 5 mm. c) vrsta bodi dolga približno 100 mm. Na obeh straneh tiska mora biti dovolj širok prazen rob. d) Popir bodi jednakomerno bel, prav nialo v rumenkasto barvo se spreminjajoč. Lesa bodi kolikor le mogoče malo v njein, mora biti dovelj trden ter ne prebliščeč. — S poročilom so se vsi prisotni strinjali. Poštena kolegijalnost. Neki posestnik v Grosspriesnu ni botel svoje 131etne hčerke pošiljati v šolo. Učitelj ga je naznanil. To je posestnika tako raztogotilo, da je z surovim pismom naznanil, da tudi svojega sina ne bode več pnšiljal v šolo. Šolski voditelj ga je tožil zaradi razžalenja časti. Sedaj hoče vzeti ^doinačega učitelja", da bi poučeval oba otroka dorna, a nobeden učitelj iz Grosspriesna in iz okolice tudi za najboljše plačilo ni maral k njemu. — Tovariši. vzgledujmo se nad takimi kolegi! Iz otroškib ust. Mati pravi k svoji prijateljici: »Moj inož tako hudo kadi, da ga ne maram več poljubiti." Mala Anica: rMama, pa poljubujte sarno nekadilce!" — Ivan: -Jaz potujem z rnamo za šest tednov v kopelj." Mimica: _Ali si tako zelo umazan?" — Mati: BTo vendar ni prav, da med 5000 Ijudožrcev sarno 5 misijonarjev pošljejo". Hčerka: BRes, to je grozno, saj bodo morali vsi lakote umreti." — Učitelj: ,,Zakaj pa pravijo tistemu, kogar obesijo, ubogi grešnik?-' Jožica: .Zato, ker bogatib grešnikov ne obešajo." Maiua: No, Tončka, zakaj vendar vedno pretepaš tvojo punčiko (pupo)? -Punčike je treba kaznovati, kajti jaz ne rnaram, da bi mi, kakor vam, papa predbacivali, da otroke slabo vzgojujem". — »Pomisli no, Mici", pravi šestletna deklica, v šolo grede, svoji prijateljici Bvčeraj mi je prinesla čaplja dva rnajhna bratca. To so skakali doma seni ter tja, ker niso irneli pripravljene obleke in postelje! Najhujše je bilo pa to, ker mame ni bilo dorna, in ko so prišli dornov, so bili tako zelo iznenadeni", so rekli papa, _da še v sobo k njim nisem smela'. — Majhna deklica se je zlagala. „0, to je greh", pravijo mati, BBog te bode kaznoval". Otrok pa odgovori: BJaz mu tega ne povern, danes zvečer ne bom rnolila". Iz življenja. Revščino pode od vrat, — ponižnost puste čakati pred vratmi, — lepoti vrata odpio, — pred bogastvom se vrata sama odpiiajo, — moč pa vrata ulomi. lz Ptuja. (BSlovensko pevsko društvo v Ptuji".) Vsled mnogostranskih želja, izraženih po slovenskib novinah in zasebnih pismih, vršil se liode letošnji veliki pevski zbor v Biežicah 15. dne avgusta 1896. 1. na dan Vnebovzetja Marije Device, ne pa v nedeljo 16. dne avgusta 1896. 1., kakor je bilo prvotno sklenjeno. Danes so se razposlale note in partiture za veliki koncert določenih pesmij raznim slovenskim pevskim društvoin, nekaterim Čitalnicam in pa onim čestitim pevkam in pevceni, ki so se za nje do tega dne pri odboru v Ptuji zglasili. Krasna skladba Iv. pl. Zajca ,Večer na Savi" izvajala se bode s spremljevanj ein orkestia. Pri velikem pevskem zboru in koncertu bode sodelovala cela vojaška godba c. in kr. pešpolka nadvojvode Leopolda štev. 53 iz Zagreba. Odbor ^Slov. pevskega društva. v Ptuji" se pogaja z nekim odličnim koncertnim vodjem, da bi prevzel vodstvo skupnib vaj in dirigovanje pri koncertu. Veliko vsestransko zaninianje in vse priprave kažejo, da bode letošnji veliki pevski zbor vse prejšnje koncerte tega društva nadkrilil. Gotovo se bode tudi kianjsko učiteljstvo v obilern številu udeležilo velikega koncerta v Brežicab dne 15. avgusta, saj je ravno jednega elana kranjskega učiteljstva*) doletela laskava čast — prvega častnega darila! Slovenske pevke in pevci, zdaj le veselo in urno na delo! Odbor ,,Slov. pevskega društva" v Ptuji. *) G. Juvanca iz Cerknice. Uredn. Vabilo k okrajni učiteljski konferenciji logaškega okraja, katera bode dne 8. mal. srpana 1896 ob 9. uri dopoldne v Gerknici. Poleg običajnib točk je na dnevnem redu tudi: »Podrobni načrt iz spisja na Ijudskih šolah. Poroča za jednorazrednice gosp. učitelj Anton Likozar, za dvorazrednice gosp. nadučitelj Leopold Punčuh, za trirazrednice gosp. nadučitelj Leopold Božič, za štirirazrednice gosp. nadučitelj Jožef Turk, in za petrazrednice gosp. c. kr. šolski ravnatelj Alojzij Novak. Knjižnica za mladino.— Za vel. traven in rožnik izide d vojnat snopič (5. in 6.) koncem rožnika. To na znanje naročnikom. Stalna rastara učil se je otvorila dne 21. vel. travna na I. mestni deški šoli v Komenskega ulicah v Ljubljani. Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. Druga povsem predelana in za polovico pomnožena izdaja, Ljubljana 1896. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmaver & Fed. Batnberg. Str. 308. cena 90 kr., po pošti 10 kr. več. — G. Brezovnik je že marsikaj lepega, dobrega in koristnega spisal našemu narodu in vsaka knjiga, katero je on poslal med svet, se je narodu našemu hipoma prikupila; po nobeni pa ni narod tako marljivo segal, kakor po »Šaljivem Slovencu". Naš narod je trpin, zato potrebuje razvedrila, da ne omaga. Ni je pa na svetu stvari, katera bi notranjega človeka ohranila tako zdravega kakor prava šala, kajti istina je, da v šali šele zadobi življenje čut, izvirnost in istino. Kar je sol jedilom, to je humor življenju. Huinor izgubljen, življenje izgubljeno. Tako piše g. izdavatelj v predgovoru in prav ima. V tej zbirki je zbranega toliko kratkočasnega in zdravega humorja, da nam ni bilo dovolj, da smo knjigo prečitali jedenkrat, ampak čitali smo jo drugič še z večjim veseljern, kakor prvič. Knjiga je sicer namenjena in pisana za vse stanove, a malokatereniu stanu bode tako dobro došla, kakor našen.u. Po trudapolnem delu bode ti -Šaljivi Slovenec" zvečer — posebno v krogu svoje družine — najboljša zabava, zato gg. tovarišem in tovarišicam .Šaljivega Slovenca" kar najtopleje piiporočamo. Deželni zbor solnograški je zvišal učiteljstvu mesta Salcburg stanarino od 10 na 15°/o. — Povsod torej bolje skrbe za učiteljstvo, kakor pri nas! Anonimne ovadbe. Na prošnjo gorenjeavstrijskega učiteljskega društva je deželni šolski svet gorenjeavstrijski odredil, da se okrajni šolski sveti na anonimne ovadbe ne smejo nič ozirati in ukazal tudi, da disciplinarnih preiskav učiteljev ne smejo voditi žandarmi. — Tudi pri nas bi bila taka odredba na pravern mestu, kajti anonimne ovadbe in disciplinarne preiskave po žandarmih so v bujnem cvetji. .Zaveza" na noge! Ustanove .Metelkove" (6 po 42 gld.) in ^vrtnarskega društva" (3 po 37 gld. 80 kr.) so razpisane. Prošnje do 7. rožnika potom okr. šolskih svetov deželnemu šolskemu svetu. Ljudevit Striimpell jedini še živeči učenec Herbartov, ustanovitelj filozofiške pedagogike in pedagogiške patologije, je praznoval dne 26. mal. travna 501etnico svojega službovanja na univerzi. Poljubovanje rok ravnateljem, voditeljem, učiteljeni in katehetom je mestni svet v Pragi že v drugič prepovedal ter odredil, da inora učiteljstvo iz zdravstvenih ozirov najvestneje izpolnovati ta ukaz. Posneinanja vredno! Štrajk. Na Kreti je vse učiteljstvo nehalo poučevati, ker že dalje časa niso dobili plače. Važen ukaz učneg^a ministra. Učni minister baron Gautsch je izdal neki ukaz, po katerera se pri novih izdajah srednješolske knjige ne smejo preveč preminjati, tako da prve izdaje niso več za rabo. Omejiti se je le na najpotrebnejše premeinbe. Dosedaj so se večkrat knjige nalašč predelovale, da so le učenci morali vedno nove kupovati. Vsled ministerskega ukaza se bode mnogo denarja prištedilo. Zahvala: Blaga gosp. Marija Aljančič v Kovoru podaiila je tukajšni šoli krasno šolsko zastavo, za kar ji tem potom izrek.a prisrčno zahvalo -šolsko vodstvo Kovor, dne 26. vel. travna 1896. Mihael Debelak, učitelj. Zahrala. Slavno društvo BNarodna šola", blagovolilo je tukajšni šoli za tnali znesek poslati zdatno množino šolskega blaga ter jej podarilo vseh 12 snopičev .Kjižnice za mladino". Za izkazano darežljivost se iskreno zahvaljuje šolsko vodstvo v Zabnici, dne 1. vel. travna 1896. Miško Kosec, šol. voditelj. Zahvala. Slavna .krnetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani" je naklonila in po nakaznici le-sem poslala znesek 15 gld. a. v., kar se ima porabiti za nakup učil revnim učencem tukajšnje šole. Za ta tako velikodušni dar izrekata podpisana blagi dobrotnici preiskreno in presrčno zahvalo z vsklikom: ^Bog povrni tisočkrat!" Za krajni šolski svet in šolsko voditeljstvo na Dobrovi dne 26. aprila 1896. France Birtič, predsednik. Matija Bant, šolski voditelj.