HUNGARIAN AND AUSTRIAN (GERMAN) ETHNIC MINORITIES AT THE AUSTRO-HUNGAR1AN BORDER REGION MADŽARSKA IN AVSTRIJSKA (NEMŠKA) MANJŠINA V AVSTRIJSKO-MADŽARSKEM OBMEJNEM OBMOČJU KAROLY KOCSIS, DORIS WASTL-WALTER Abstract UDC 911.3 : 327.58 (94+439) Hungarian and Austrian (German) minorities at the Austro-Hungarian border region The Hungarian and Austrian (German) minorities living in the Austro-Hungarian border area take up a very spccial place among the minorities of the border regions. They were separated from their motherland not only by the frontier, but also by the boundary of the worldwide confrontation, by the so-called 'iron curtain'. Ihe aim of this paper is to highlight the impact of the social-economic processes which have been taking placc since 1945, of the changc of the economic-political permeability of the Austro-llungarian border, and the impact of the rise and fall (1989) of the 'iron curtain' on national minorities. Our aim is to present the geographical situation of the minority settlements, the demographic-social structure and the spacial activity of the local population tevleiek . UDK 911.3:327.58 (94+439) Madžarska in avstrijska (nemik«) manjiina v avstrijsko madžarskem obmejnem območju Madžarska in avstrijska (ncmSka) manjšina vzdolž avstrijsko-madžarske meje zavzemata posebno mesto med narodnimi manjšinami v obmejnih območjih. Od matične dežele jih ni ločevala samo meja. temveč tudi meja konfrontacije svetovnih razsežnosti, t. i. 'železna zavesa'. Namen prispevka je osvetliti vpliv socialno-ckonomskih procesov po 1945, spremembe v gospodarsko-politični prepustnosti avstrijsko-madžarske meje ter vpliv nastanka in padca (1989) 'ielezne zavese' na narodni manjšini. Predstavljen je tudi geografski položaj manjšinskih naselij, dcmografsko-socialna struktura in prostorska aktivnost domačega prebivalstva. Address - Xaslov Dr. Kiroly Kocsis Geographical Research Institute, Hungarian Academy of Sciences, AndrAssv ut. 62. Budapest, Hungary The Hungarian and Austrian ethnic minorities in West Pannonia (West Transdanubia), the historic region divided between Austria and Hungary, occupy a unique place among the ethnic minorities of border regions. Their special situation has arisen from the fact that they were separated from the motherland not only by the state border but also by the frontline of the worldwide ideological, political and military confrontation formed gradually from 1945 onwards, which later on was built up to become the 'iron curtain'. The objective of our study is to outline the influence of the socioeconomic processes after 1945, of the economical-political permeability of the Austro-Hungarian border and the building up and dismantling of the iron curtain, exerted on the ethnic minorities. Besides, we aimed at introducing the present geographical situation of the minority settlements under investigation (Hungarians: Unterwart, Siget; Germans: Vaskeresztes, Pomoapati) and also the demographical-social structure and the spatial mobility of their inhabitants. THF. AUSTRIAN AND HUNGARIAN ETHNIC MINORITIES OF THE WEST PANNONIAN BORDER REGION IN THE PERIOD AFTER 1945 Follow ing the Second World War, in accordance with the ruling of the Potsdam Conference. the deportation of the ethnic German population was planned in Hungary and as a result. 28.266 people were deported from the West Transdanubian counties between April and June 1946 from the ethnic German population which had not previously escaped. Relative to the data of the 1941 population census the highest proportion of Germans were deported from Sopron County (60.2 %) and the smallest proportion from Vas County (35.2 %) to Germany. From the present territory of the town of Sopron 8,651 ethnic Germans were forced to leave (Z i e 1 b a u e r, 1989). As a result of the fear from deportation for years, the persecussions, being held collectively responsible, the discrimination, only 2,597 Transdanubian inhabitants dared to admit German as their mother tongue by the time of the 1949 census (Table 1, Fig. 1). The number of settlements inhabited by a German majority decreased from 21 in 1941 - after the deportations - to 3 (Vaskeresztes, Pomoapati. Kiszsidiny). The shrinking of the German-speaking region was most conspicuous around Sopron, Szentgotth« M pj-jZu.s . • Gfearaal r,,imi, « ■ ST US J &ic*nbalfwly Jfi • a*>»èi a flrmi (««»iglVpp ^Balaton travelling persons »*> n-jo 7«-«) (0 90 from Pornoap»lilP>u VaskerejilejIV) * ■ ■ M • ^ fromiM!»rw»rt(Ulu Sig«t(S): • • Fig. 4: Number of the Austro-Hungarian frontier crossing persons from the investigated minority settlements and their destinations in the neighbouring country ( 1985-1990). Slika 4: število oseb. ki so prečkale avstrijsko-madžarsko mejo s proučevanih naselij, in njihovi cilji v sosednji državi (1985-1990). BIBLIOGRAPHY - LITERATURA A s c h a u e r, W. - H e 11 c r, W„ 1989, Nationalitat als Faktor der Siedlungsgestaltung? Eine Fallstudie deutscher Minderheitsiedlungen in Ungarn 1945-1988. Geographische Zeitschrift, Jg. 77, H. 4, 228-243. B a um gartner, G., 1989, Idevalösi vagyok- Einer, der hierher gehört. Zur Identität der ungarischen Sprachgruppe des Burgenlandes. In: B a u m g a r t n e r, G. et al. (Hg.) Identität und Lebenswelt. Ethnische, religiöse und kulturelle Vielfalt im Burgenland. Prugg Verlag, Eisenstadt, 69-86. B e 11 6 r, B.. 1981, A magyarorszagi nemetek törtenete (The history of the Germans in Hungary). Magvetö Kiadö. Budapest. B u r g h a r d t. A. F., 1958, The political geography of Burgenland, National Academy of Sciences - National Research Council, Washington, D. C. H e n k e, R., 1988, Leben lassen ist nicht genug. Minderheiten in Österreich, Kremayr-Scherian, Wien. K o c s i s, K., 1989, Magyarorszäg jelenlegi etnikai terszerkezetenek sajätossägai (Main spatial features of the present ethnical structure of Hungary). In: Földrajzi Közlemenyek 37 (113), 4, 283-305. Lage und Perspektive der Volksgruppen in Österreich 1989, Österreichische Rektorenkonferenz, Böhlau Verlag, Wien. 219 pp. Die Minderheiten im Alpen-Adria-Raum (Deutsche Fassung) 1990, Land Kärnten. Klagenfiirt, 324 pp. S o m o g y i, L., 1966, Die burgenländischen Magyaren in geographischer Sicht. KarlFranzens Universität Graz. 279 pp. S u p p a n, A., 1983, Die österreichische Volksgruppen. Tendenzen ihrer gesellschaftlichen Entwicklung im 20. Jahrhundert, Verlag ftlr Geschichte und Politik. Wien. Z i e 1 b a u e r, G. Y., 1989, Adatok 6s tinyek a magyarorszägi nimetsig törteneteböl (Data and facts from the history of the Germans in Hungary, 1945-1949), Akademiai Kiadö, Budapest, 142 pp. MADŽARSKA IN AVSTRIJSKA (NEMŠKA) MANJŠINA V AVSTRIJSKO-MADŽARSKEM OBMEJNEM OBMOČJU Povzetek Avstrijska in nemška manjšina v Zahodni Panoniji po 1945 Po koncu druge svetovne vojne so v skladu s sklepi postdamske konference med aprilom in junijem 1946 izselili 28 266 Nemcev iz transdanubijskih županij. Glede na podatke popisa prebivalstva 1941 so največ Nemcev deponirali iz mesta Sopron (8651; Z i e I b a u-e r, 1989). Zaradi strahu pred deportacijami in diskriminacije si prebivalci ob popisu 1949 niso upali navesti nemščine kot matemi jezik (slika I), število naselij z večinskim nemškim prebivalstvom pa seje zmanjšalo z 21 v letu 1941 na 3 (Vaskeresztes. Porn6apati, Kis-zsidanv). Na začetku hladne vojne je Rakosijev komunistični režim zapečatil madžarsko-avstrijsko mejo, zaprl nekdanje mejne prehode ter razglasil 15 km Širok obmejni varnostni pas. v katerem so ležala skoraj vsa naselja z nemSko. hrvaSko in slovensko govorečo manjšino, s čimer so se prekinile stoletne medetnične gospodarske in socialne povezave med prebivalstvom Zahodne Panonije. Nemci, Hrvati in Madžari na GradiSčanskem so bili odrezani od največjih gospodarskih središč (Sopron, Kdszeg, Szombathely), Se hujSa pa je bila etnično-psihološka travma, ki jo je povzročila 'železna zavesa'. Nemška manjšina na Madžarskem in madžarska v Avstriji sta izgubili stike z matičnima narodoma, kar jim je preprečilo nadaljnje izobraževanje v matemem jeziku. Sprememba političnega sistema na Madžarskem je postavila Madžare na GradiSčanskem v težak položaj, ker sta zaradi dogodkov na Madžarskem postali besedi 'Madžar' in 'komunist' sinonima v očeh zahodnega javnega mnenja, Madžari pa so imeli svojo matično deželo vse bolj le za simbol kulturne domovine in komunizma (H e n k e, 1988). Razumljivo je. da seje Število Madžarov, ki so navedli madžarščino kot svoj prvi jezik, prepolovilo z 10 442 v letu 1934 na 5251 (slika I, tabela 2). Po podpisu avstrijske državne pogodbe in odhodu sovjetskih okupacijskih sil (1955) se je v času gospodarskega razcveta v Avstriji močno povečala tudi socialna in prostorska mobilnost Madžarov na GradiSčanskem, kar je razbilo stare ruralne etnične skupnosti. Madžari so deloma ali v celoti opustili kmetijstvo in postali dnevni migranti v bližnja ali bolj oddaljena industrijska središča. To je stopnjevalo uporabo nemškega jezika in, zlasti pri mlajši generaciji, postopno zamenjavo jezika in kulture (S u p p a n, 1983). Dvojezičnost je postala splošno razširjena, med generacijo, rojeno po 1945, javnimi uslužbenci in meščani pa je bila močna težnja k enojezičnosti - nemščini - kar je poleg zmanjšane demografske reprodukcije povzročilo upad števila Madžarov. Po popisu 1981 je samo 4147 državljanov navedlo madžarščino kot pogovorni jezik (Umgangssprachc). Na nemško manjšino na Zahodnem Madžarskem so po 1949 vplivali podobni dejavniki. Zaradi kolektivizacije kmetijstva in eksplozivnega povečanja delovnih mest v industriji se je prebivalstvo iz nemških vasi množično izselilo v rudarska in industrijska središča, tudi zato, ker so ležala vsa nemška naselja v zaprti obmejni coni (slika 2). Ta dvojna izoliranost nemSkih vasi z zahodne in vzhodne strani je po eni strani povzročila staranje in upad prebivalstva, po drugi strani pa ohranila etnično strukturo vasi, ker je bilo otežkočeno tudi priseljevanje Madžarov. Kljub temu seje število Nemcev v transdanubijskem delu Madžarske zmanjšalo na 2629 (uradni podatki popisa 1980) oziroma 17 154 (ocena Nemške zveze na Madžarskem). Razmere v proučevanih manjšinskih naseljih Proučevane vasi (Vaskeresztes. Pomoapati, Untervvart in Siget) ležijo v dolini potoka Pinka. slednji dve v Avstriji v ugodni prometni legi vzdolž ceste St. 63 (slika 3). Zaradi ugodne prometne lege je samo 40,4 % zaposlenih v domačem kraju, ostali pa v Obervvartu, Rotenturmu in na Dunaju. NemSki naselji ležita le nekaj sto metrov vstran od železne zavese. Najbližji cestni mejni prehod je 12-16 km vstran (Bucsu-Schachendorf) Ta neugoden prometni položaj vasi je posledica odstranitve ceste Kormend-Pornoapati Rechnitz po dolini Pinke, strogo nadzorovanega obmejnega območja 1950-1988, nizke motoriziranosti prebivalstva ter slabih avtobusnih zvez. Po anketi dela večina nemško govorečega aktivnega prebivalstva v domači vasi (56,1 %), vsi ostali pa v 16-20 km oddaljenem Szombathelyu. Upravna reforma je bila za nemško prebivalstvo zelo neugodna, saj so jih priključili trojezični (madžarsko nemško-hrvaški) občini Felsdcsatdr, madžarski Siget v Avstriji pa prav tako trojezični občini Rotenturm. Po ponovni vzpostavitvi lokalne samouprave (1990) so dobila naselja z nemško manjšino svojo nekdanjo samostojnost. Demografske in socialne razmere manjšinskega prebivalsta Največje skupnosti madžarske in nemške manjšine živijo v mestih (Nemci v Sopronu, Mosonmagv arov aru, Gy6ru, Kdszegu, Szombathelyu, Madžari v Obervvartu in Oberpul-lendorfu). Največje agrarne skupnosti živijo v proučevanih naseljih, ki so jih izbrali sami. Zaradi navedenih vzrokov so značilne postopne jezikovne spremembe, asimilacija in upad naravnega prirastka ter staranje prebivalstva v obeh skupnostih. Ekonomska struktura prebivalstva kaže razlike v starostni strukturi ter v sistemu socialnega in pokojninskega zavarovanja na obeh straneh meje. V obeh etničnih skupinah je nadpovprečni delež upokojencev. Očitne so tudi razlike v socialni mobilnosti: v madžarski skupnosti je bilo 46,9 % zaposlenih v storitvenih dejavnostih in 35,7 % v javni upravi, medtem ko je v nemški etnični skupnosti 28.1 % aktivnega prebivalstva še vedno zaposlenega v kmetijstvu. Pred odstranitvijo železne zavese so bile velike razlike v prehajanju meje ter prostorski mobilnosti obeh etničnih skupnosti, saj so lahko avstrijski državljani prosto potovali, zlasti po ukinitvi viz med državama (1978), medtem ko so bile možnosti madžarskih državljanov omejene. Po odprtju meje 1988 so se razmere korenito spremenile. Po anketi je 80 % Nemcev na madžarski strani in 50,6 % Madžarov na avstrijski strani čutilo vpliv sprememb na zasebno življenje. Odtlej potuje v matično deželo pogosteje 38,6 % Nemcev in 14,1 % Madžarov. Večina anketiranih pripadnikov obeh etničnih skupnosti (Madžari 67,8 %, Nemci 97,8 %) ima stike z znanci iz sosednje države. Najvišji delež je v starostni skupni 14-30 let (Nemci 100 %, Madžari 87,5 %) in med javnimi uslužbenci (Nemci 100 %, Madžari 78,6 %). Tudi akcijski radij madžarske etnične skupnosti (pretežno uslužbenci in kvalificirani delavci) je večji (77,5 km) kot v nemški skupnosti (večinoma kmetijski delavci; 53,2 km). Madžari večinoma obiskujejo Szombathely, Blatno jezero in Budimpešto. Nemci pa vasi na drugi strani meje ter nakupovalno središče Obervvart (slika 4). Po velikih političnih spremembah na Madžarskem še vedno obstajajo velike razlike v socialno-ekonomskih sistemih obeh držav, vendar pa oživitev prekomejnih stikov, mejnih prehodov in prometnih zvez veliko prispevajo k stabilizaciji dvojezičnosti med madžarsko in nemško etnično skupnostjo ter s povečano prostorsko mobilnostjo zmanjšujejo njihovo naravno asimilacijo. To je še zlasti pomembno, ker menimo, da lahko manjšini na obeh straneh meje kljub majhnemu številu igrata vse pomembnejšo posredniško vlogo v avstrijsko-madžarskih odnosih na lokalnem in mezoregionalnem nivoju.