Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ junij 2018, {tevilka 2, letnik 7 ISSN 1848–4360 Reka, junij 2018 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz društva 4 EU korak 18 Iz pouka DPS 19 Literarni k0ti~ek 19 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 Urnik za skupine bo objavljen septembra. Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: dr. Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 K ulturna sezona, ki se izteka, je slovenski skupnosti na Reki prinesla pomembne novosti: na volilni skupš~ini krovne organizacije je ~lanica vodstva KPD Bazovica dr. Barbara Riman postala nova predsednica in sedež se tako znova seli na Reko, kjer je bil ob ustanovitvi leta 1992, poleg tega so na reški univerzi napovedali, da bo po sporazumu z ljubljansko univerzo jeseni odprt lektorat za slovenski jezik. Predstavniki obeh univerz so obiskali tudi društvo, ki je marca gostilo u~itelje in u~iteljice slovenš~ine na Hrvaškem, maja pa – po konferenci v Opatiji – visoke goste iz Slovenije in predstavnike slovenskih gospodarskih organizacij iz Avstrije in Italije. Volilna skupš~ina je potekala tudi v KPD Bazovica in vodstvo tudi v prihodnje zaupala dosedanje­mu predsedniku Zvonimirju Stipeti}u. Nadaljuje se sodelovanje z društvi, v minuli sezoni so bili to kulturni ve~eri z zborom Encijan iz SKD Istra iz Pulja, SKD Ajda iz Umaga in KPD Snežnik iz Lovrana, njegove ~lanice pa so vodile tudi reško velikono~no delavnico za najmlajše. Spremljamo obiske iz Slovenije, poleg Marinke Koželj Stepic z odmevnim predavanjem za planin­ce so v društvu gostovali tudi Hrušiški fanti z Bistriškega, Mohorjeva založba iz Celovca pa je ta ve~er obogatila s knjižnim darilom. Ve~ dogodkov sta popestrila tudi nastopa MePZ KPD Bazovica in folklorna skupina, ki je sodelo­vala tudi na drugih dogodkih na Reki in sre~anju v Škofji Loki, tam skupaj z mladinci. Na samo­stojnem ve~eru se je z zanimivim predavanjem predstavila skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila, sledila pa je razstava fotografske skupine, ki skrbi tudi za Foto koti~ek v So­potjih. Omenjamo tudi prisr~en dogodek v vrtcu na Zametu z donacijo umetnika Janeza Štrosa in glas­beni uspeh štirinajstletne Tare Vidovi} ter pestro dejavnost planinske skupine. Rojakinja Marija Šenk je sodelovala na pesniškem sre~anju v Malinski, s svojo poezijo pa tudi tokrat izpolnjuje Literarni koti~ek. Rubrika iz društva EU korak je namenjena dejavnosti mladih, DPS pa govori o gostoljubnem spre­jemu, ki sta ga upokojencem iz Slovenije pripravili u~iteljica Mirjana Žagar in ravnateljica knjižni­ce v ^abru Sintija Žurga Paripovi}. Rubrika Si-T omenja nekatere dogodke na Reki, povezane s slovenskimi raziskovalci in ustvarjal­ci, Dragica Jakseti~ se ozre na odnos do narave, rubrika Sre~anja pa tokrat predstavlja dolgoletne­ga vodilnega predstavnika krovne organizacije Darka Šonca. Želimo vam prijetne po~itnice in na svidenje septembra. y Uredništvo OBVESTILO Življenjske zgodbe, vabilo rojakom Reška enota ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), ki raziskuje rojake na Hrvaškem, bi želela predstaviti tudi njihova osebna pri~evanja in tako iztrgati pozabi velik del te gotovo zanimive, a prezrte in še nepoznane zgodovine. Vodja enote dr. Barbara Riman zato k sodelovanju najlepše vabi vse rojake, predvsem starejše generacije z obmo~ja Reke in Kvarnerja, Gorskega kotarja in Istre, ki so ji pripravljeni zaupati svoje življenjske zgodbe, in to ne glede na delo, ki so ga opravljali, prav tako sploh ni pomembno, ali imajo slovensko državljanstvo ali ne. Enako dobrodošla in pomembna so vsa pri~evanja! V celoti je tudi zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Stik: e-pošta: barbara.riman@gmail.com ali telefon: 091 5436 808 ali v uradnih urah društva na tel. +385 (0)51 215 406. Uvodnik 2 3 IZ DRU[TVA 2. marec, Srednja pomorska šola, Bakar Spoznajmo luke sveta – dijaki predstavili Luko Koper P rojekt srednje pomorske šole Bakar je bil zasnovan kot pred­stavitev v programu PowerPoint, ki jo pod mentorstvom pro­fesorjev dijaki pripravijo za druge dijake v šoli. Po lanskem spoznavanju tržaškega pristaniš~a je letos prišla na vrsto Luka Koper. U~enci so se res potrudili in precej detajlno spregovorili o zgodovini Kopra, položaju luke v srednjeevropskem prostoru, sa­mi luki in njenem pomenu, pa tudi o pomembnih posameznikih S kupš~ina je bila tokrat tudi volilna. Z obi~ajnim dnevnim redom – kot so poro~ilo o delu in finan~no poro~ilo za leto 2017, na~rti za 2018 ter razrešitev vodstva in volitve – jo je vodil predsednik Zvonimir Stipeti}., to pa je bila tudi priložnost za podelitev priznanj ob lanskem jubileju ~lanom, ki se decem­brske prireditve niso mogli udeležiti. Lansko dejavnost so predstavili vodje skupin: najprej Zvonimir Stipeti} kot predsednik zbora za MePZ, ki zdaj šteje 41 pevcev in je imel lani 26 nastopov, 11 tudi zunaj društva, na Hrvaškem, v Sloveniji in BiH, izšla pa je tudi nova zgoš~enka zbora. Vodja planinske skupine (PS) Darko Mohar je poro~al o pohodih, pre­davanjih, razstavah in izobraževanju ter sodelovanju s sloven­skimi društvi. O delu mladinske skupine je spregovorila Natali Iskra in med drugim poudarila osredoto~enost na najmlajše, skupaj z društvom EU korak, v katerem je zaposlena kot projek­tna vodja. Organizacijski vodja dramske skupine Milan Grlica je povedal, da so komedijo Še tat ne more pošteno krasti uprizorili štirinajstkrat, posebej uspešno na sre~anju ljubiteljskih skupin iz zamejstva v Mavhinjah pri Trstu, kjer so bili najboljši; zahvalil se je vsem sodelujo~im in se ozrl na pripravo nove, ~lansko okre­pljene predstave. Vodja fotografske skupine Andrej Hromin se je pohvalil z novimi ~lani in poro~al o gostovanjih in razstavah, posebej o razstavi 70 let KPD Bazovica. Vodja folklorne skupine (FS) Nataša Grlica je poleg skoraj vsakomese~nih nastopov ali gostovanj še spomnila, da praznujejo letos deset let delovanja v ~lansko in programsko obnovljeni zasedbi, in k sodelovanju zno­va povabila mlajše ~lane. Pol manjši jubilej, pet let delovanja pod umetniškim vodstvom Ivana Hareja, praznuje glasbena skupina, Tokrat predstavljena Luka Koper. Foto: Darko Mohar Eva Ciglar in Zvonimir Stipeti}. Foto: Marjana Mirkovi} iz Kopra, Sloveniji nasploh, njenih špor­tnikih, rokovski sceni in še marsi~em, kar utegne zanimati srednješolce. Žal se pred­stavitve niso mogli udeležiti predstavniki pomorske šole iz Portoroža, KPD Bazovica pa je vabilo prejela malce prepozno, da bi lahko pripravila kulturno to~ko. No, za po­pestritev programa je poskrbel šolski an­sambel z odli~nimi izvedbami skladb Da­mirja Urbana in Zorana Predina. Za konec: zelo je pomembno, da se med seboj ~im bolje spoznamo. Ta prireditev je k temu gotovo veliko pripomogla. y Darko Mohar je povedal njen vodja Andrej Mohar in se pohvalil s celove~ernim programom in vi­deonastopom. Gloria Segnan je povedala ve~ o Skupini za raziskovanje slovenske­ga kulturnega izro~ila (SRSKI), ki prou~uje zanimivosti o rojakih na Reki in sloven­ske dediš~ine nasploh. O dopolnilnem po­uku slovenskega jezika in kulture (DPS) v društvu je spregovorila tajnica KPD Bazo­vica, Eva Ciglar: v ~asu skupš~ine je pouk, ki ga vodi u~iteljica Vida Srdo~, namre~ redno potekal. Na skupš~ini so poudarili še lansko pridobitev, reško enoto Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) iz Lju­bljane in sodelovanje z drugimi društvi, se za vsestransko podporo zahvalili Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter omenili še redno izhajanje mese~nega na­povednika Bazovica Info in trimese~nega glasila Sopotja. Sledilo je finan~no po­ro~ilo in poro~ilo nadzornega odbora; po­dal ju je Boris Rejec in oboje je bilo soglasno sprejeto. Podrobnejši podatki o finan~nem poslovanju so za vse zaintere­sirane na vpogled v tajništvu. Brez pre­sene~enj in s soglasnim sprejetjem pred­laganih ~lanov je potekala tudi volilna skupš~ina. Vodstvo se je znova pomladilo, novi ~lani upravnega odbora so Eva Ci­glar, Natali Iskra in Andrej Mohar, v njem pa delujejo še Jasmina Dla~i}, Milan Grli­ca, Marijana Košuta -Bankovi}, Ivo Maru­ši}, Darko Mohar, Barbara Riman, Vitomir Vitaz in Zvonimir Stipeti}, na prvi seji znova izvoljen za predsednika. On se je ob koncu vsem zahvalil za trud in sodelova­nje ter znova pozval k var~evanju in pri­zadevanju, da bi uspešno izpeljali vse na~rtovano. y Marjana Mirkovi} 8.–9. marec, EŠ Mijo Mirkovi}, Reka 107 let srednje ekonomske šole razli~nimi dogodki, kvizi znanja, delavnicami, razstavo in pre­davanji ter ob koncu še s koncertom v kinu Art. K praznovanju so povabili tudi KPD Bazovica, vabilu sta se od­zvali Milena Licul in Slavica Vukovi} -Ba~i}. Osrednja slove­snost je potekala 9. marca v šolski dvorani. Ravnateljica šole Laura Grubiši} je s pozdravnim nagovorom navzo~e vpeljala v predstavitev projekta z naslovom Šola, ambasador evropskega parlamenta. V ta namen so dijaki pripravili 28 stojnic, za vsako ~lanico Evropske unije posebej. Gostiteljica slovenske stojnice je bila maturantka Ira Nim~evi}, ki se je s sošolko potrudila ter slovenski koti~ek okrasila z zastavo, brošurama, doma~o poti­co ... Z Mileno Licul sva se odzvali vabilu šole in dogodek obo­gatili, oble~eni v slovensko nošo. Prireditev se je nadaljevala z nastopom dijakov, petjem in recitalom, navzo~e pa pozdravila tudi nekdanja dijakinja te šole, danes pomo~nica hrvaškega S rednja ekonomska šola Mijo Mirko­vi} z Reke praznuje letos 107 let de-ministra za pravosodje, Jana Špero. Programu je sledila bogata lovanja. Dijaki in profesorji so ob tem pogostitev, ve~urno druženje s profesorji, dijaki in gosti pa je pripravili zanimiv in bogat program z bilo prijetno in zanimivo. y Slavica Vukovi} -Ba~i} 10. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Dan žena obogatil nastop SKD Istra iz Pulja 5. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Redna letna skupš~ina O b dnevu žena je v KPD Bazovica pote­kal ve~er, poln veselja in pesmi, orga­niziran v okviru sodelovanja s slovenskimi društvi na Hrvaškem, tokrat s SKD Istra iz Pulja. Program je s ~estitko in besedo o prazni­ku napovedal koordinator kulturnih de­javnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz, razpoloženje ob~instva pa je v polni dvo­rani že takoj na za~etku, s pesmijo Slove­nija, od kod lepote tvoje, dvignil gostujo~i zbor Encijan. Pod temperamentnim vod­stvom Paole Stermoti} je to z enakim ža­rom in repertoarjem priljubljenih sloven­skih in hrvaških pesmi – Bele ladje, Da te mogu pismom zvati, Ružo crvena, Došel je, došel Zeleni Jure, Zemlja pleše … – ohranil ves ~as svojega nastopa, ki ga je bila ena sama vedrina, do konca s pesmijo Kako lepo je biti muzikant. Program zbora, ki se nam je tokrat predstavil v zasedbi šes­tnajstih pevk in enajstih pevcev, je pove­zoval Branko Velimirovi}, pevec iz obe­tajo~e mlajše generacije. MePZ Encijan spremljajo tudi štirje glasbeniki, violinist Sre}ko Savreti}, kitarista Alen Belullo in Tomo Divi} ter Sandro Vešligaj na klavi­aturah, kar še posebej bogati njihove na­stope. Navdušeno dvorano je pozdravila tudi predsednica SKD Istra, Danica Avbelj, tudi pevka v zboru. Zahvalila se je KPD Bazovica za gostoljubje in poudarila po­men stikov med rojaki, ~esar se zlasti zavedajo v Istri, kjer so povezani tudi v koordinaciji slovenskih društev na regionalni ravni. Program v drugem delu ve~era je bil namenjen pisateljici in pu­blicistki Zofki Kveder (Ljubljana, 1878–Zagreb,1926), s Hrvaško povezani od otroških let, dvajset let pa je živela v Zagrebu, kjer so letos po~astili tudi 140 let od njenega rojstva. Zofka Kveder je bila tudi ena izmed vodilnih feministk v jugovzhodni Evropi na za~etku 20. stoletja, njena prizadevanja za emancipacijo žensk in opozorila na nasilje nad njimi pa so še danes aktualna. Na to sta ob tej priložnosti s svojim nastopom lepo spomnila tudi pred­sednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} in Vitomir Vitaz, z izbo­rom in interpretacijo ~rtic iz zbirke Misterij žene. Zanimiv in pester kulturni ve~er je s krajšim nastopom kon~al MePZ KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka, gostje iz Pulja pa so po prijetnem druženju povabili KPD Bazovica, naj kmalu obiš~e Istro in rojake v Pulju znova razveseli z nastopom zbora, dramske, folklorne ali fotografske skupine. y Marjana Mirkovi} Veselo druženje po nastopu. Foto: Marjana Mirkovi} 4 5 IZ DRU[TVA 13. maj, Otroški vrtec Reka, CPO Turni}, podcenter Krnjevo Angelsko v vrtcu na Krnjevu Janez Štros z otroki. Foto: Eva Ciglar V jubilejni številki Sopotij, ki je izšla konec lanskega leta, smo poro~ali o dobrodelni slikarski razstavi Janeza Štrosa iz Kra­nja, ki smo jo v KPD Bazovica odprli lani novembra. Umetnik je izdal že drugo knjigo svojih zbranih likovnih abstrakcij z naslo­vom Tudi ti si angel, ta ima podnaslov Žarek upanja. Knjigo, obogateno z njegovimi mislimi, prejme vsak v zahvalo za prosto­voljno donacijo. Prejel jo je tudi vsak, ki je kakor koli pripomogel k uresni~itvi namena slikarjeve zgodbe, ki se drži na~ela "poma­gati šibkejšim". Tako je Janez podal roko našemu društvu KPD Bazovica in mi otroškemu vrtcu Reka oz. skupini otrok z motnja­mi v razvoju oddelka Krnjevo. Z zbranimi sredstvi smo omogo~ili nakup pomagal, u~il in didakti~nih pripomo~kov, ki bodo otro­kom bogatili igro in pomagali pri razvoju. Po sre~nem naklju~ju smo naleteli na slo­venskega dobavitelja, ki je za naro~eno vrednost pove~al paket in tako prispeval k skupni angelski zgodbi. Izkupi~ek je dose-gel vrednost 4.000,00 kun. Ravnateljica reškega vrtca Davorka Guštin in vzgojite­ljice, ki so skrbno izbrale primerno, so nas v zahvalo povabile v dvorano vrtca Krnje­vo, kjer so nam otroci skupin Planika in Ribice pripravili pravo malo prireditev. S plesom, petjem in recitacijami so nas ra­zveselili tudi otroci programa Igralnih uric slovenš~ine iz oddelka Bulevard, ki ga dvakrat na teden vodi vzgojiteljica Laure­ta Španjol. Povabilu sta se odzvala tudi dobrosr~ni slikar Janez Štros in predsed­nik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}, ki je tovrstno sodelovanje z veseljem pozdra­vil. Skupaj nam je uspelo osre~iti otroke in oni so ta dan nedvomno osre~ili nas, celo z ro~no izdelanimi angel~ki iz narav­nih materialov, ki smo jih organizatorji prejeli v znak zahvale za spomin. Prav vsi smo lahko angeli, a ~e ho~emo leteti, se moramo objeti. y Eva Ciglar 16.–17. marec, OŠ Pe}ine, KPD Bazovica Sre~anje u~iteljic in u~iteljev slovenskega jezika na Hrvaškem Z nastopa in po sre~anju na OŠ Pe}ine. Foto: Marjana Mirkovi} S re~anje so organizirali Zavod Republike Slovenije za šol­stvo (ZRSŠ), ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) RS ter reška enota Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) iz Ljubljane, v sodelovanju s KPD Bazovica. Udeleženci so najprej obiskali OŠ Pe}ine in se seznanili s poukom po modelu C, ki je jeseni leta 2009 na Hrvaškem najprej redno zaživel na tej šoli, pozneje tudi na OŠ dr. Andrija Mohorovi~i}a v Matuljih in njeni podružni~ni šoli v Juši}ih ter na reški OŠ Kozala in OŠ Vazmoslava Gržalja v Buzetu. Z izjemo OŠ Kozala – tam pou~uje Sandra Grudeni} – pouk vodi u~iteljica Andrea Šlosar. Pouk spada v hrvaški šolski sistem, kot vrsta izbirnega predme­ta se tudi ocenjuje in na OŠ Pe}ine ga vsa leta obiskuje kar tretjina vseh u~encev šole, zasluga pa ve­lja rojakinji Ireni Margan, uspešni ravna­teljici, ki je orala ledino na tem podro~ju in se sama lotila pou~evanja, že leta 2006 pa slovenš~ino kot prostovoljni po­uk uvrstila na urnik te šole. U~iteljica Andrea Šlosar je ob tej priložnosti tudi povedala, da je prevzela pouk od svoje predhodnice Vide Srdo~, da imajo letos 48 u~encev in šest skupin ter za pouk za­gotovljeno posebno u~ilnico. Del svojega znanja so na krajšem in prisr~nem nasto­pu predstavili tudi obiskovalcem in ob koncu zapeli še Kek~evo pesem. Andrea Šlosar je spregovorila tudi o vezeh OŠ Pe}ine s šolami v Sloveniji, predvsem z OŠ Kidri~evo, omenila pomen finan~ne in druge podpore, ki jo zagotavljajo ZRSŠ, Urad za Slovence v zamejstvu in po sve­tu ter Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka in njegov predsednik Boris Rejec, izpostavila pa tudi dobro sodelo­vanje s KPD Bazovica in reško enoto INV. Navzo~e je pozdravila tudi ravnateljica OŠ Pe}ine Jasna Vukoni} – Žuni}. Njej in u~iteljici se je za pouk in topel sprejem v imenu obiskovalcev zahvalil Roman Maurice Gruden z MZIŠ in pri tem med drugim poudaril klju~no vlogo ravnateljev. Sre~anje se je nadaljevalo v KPD Bazovica, s predavanjem dr. Barbare Riman o zgodovini slovenstva na Hrvaškem, ki je znova opozorila na pomen u~enja in ohranjanja jezika. Sledila je obravnava delovanja MZIŠ in ZRSŠ na podro~ju DPS in zamejskega šolstva; v dveh skupinah so jo vodili mag. Marko Koprivc in Eva Jurman ter Roman Maurice Gruden in Veronika Pirnat. Sre~anja se je ude­ležila tudi vzgojiteljica Laureta Španjol, ki v reškem vrtcu Bule­vard od marca lani vodi igralne urice v slovenš~ini. Trenutno jih obiskuje devet mal~kov, v pripravi pa je tudi program za celodnevni vrtec. y Andrea Šlosar, Marjana Mirkovi} 16.–18. marec, Upravna enota/HKUD Komušina/Sokolski dom, Škofja Loka Manjšinske organizacije v razmišljanju in oblikovanju prihodnosti EU V Škofji Loki je potekala mednarodna konferenca, ki jo je s programom Ev­ropa za državljane sofinancirala Evrop­ska unija. Pri projektu, katerega nosilec je bilo Hrvaško kulturno-umetniško druš­tvo (HKUD) Komušina v sodelovanju z Ob~ino Škofja Loka, je sodelovalo še šest manjšinskih organizacij iz razli~nih dr­žav, Ob~ina Dupnitsa iz Bolgarije, Ob~ina Riebini iz Latvije, Ob~ina Szödlige iz Ma­džarske, Hrvaško kulturno-prosvetno društvo Matija Gubec iz Tavankuta iz Sr­bije ter Društvo bosanskih Hrvatov Pr­sten in KPD Bazovica s Hrvaške. Slednje smo zastopale tri predstavnice društva, Ivona Novakovi}, Natali Iskra in Eva Ci­glar. Prvi dan je bil posve~en predstavitvi posameznih organizacij in izzivom, s ka­terimi se spoprijemamo v svojem okolju. Razli~ni pogledi na uveljavljanje manj­šinskih pravic so privedli do debate o neenaki zakonodaji in vlogi manjšinskih organizacij v tej zvezi. Svoje poglede na manjšinsko problematiko je predstavil evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ~lana Državnega zbora RS dr. Matej Tašner Va­tovec in Miha Kordiš pa sta spregovorila o smernicah slovenske politike. Po urad­nem delu smo se zbrali v društvu HKUD Komušina, kjer so ~lani pripravili kultur­ni program z živo hrvaško avtohtono glasbo in kulinari~nimi specialitetami. V sproš~enem vzdušju smo se med seboj spoznavali, si izmenjali primere iz praks in tudi zaplesali. Drugi dan je potekal osrednji dogodek, s predstavitvijo projekta in nagovori viso­kih gostov ter plenarno razpravo o pobu­di za urejanje formalnopravnega položaja hrvaške manjšine v Sloveniji, ki doslej ni priznana. Pri tem smo poudarili najpo­ Na sre~anju in v kulturnem programu tudi KPD Bazovica. Arhiv društva. konskim podlagam, v~asih težko uveljavljajo. Konferenca se je kon~ala z bogatim kulturnim programom manjšinskih društev, med katerimi je bila tudi naša folklorna skupina (FS). Zadnji dan je bil namenjen evalvaciji in podpisovanju skupne pobude o aktivnem vklju~evanju manjšin v lokalne skupnosti in med drugim izboljšavi medsebojne komunikacije, kar bi prispevalo k integraciji manjšin v družbeno, kulturno in politi~no okolje. y Eva Ciglar IZ DRU[TVA Na nastop v Škofji Loki pa se je ozrla tudi ~lanica FS KPD Bazovica Slavica Vukovi} -Ba~i} "V Sokolskem domu sta program zaklju~ila razstava manjšinske umetnosti in festival folklore. Naša sku­pina se je predstavila s Ta potrkano polko in istrskim plesom ob glasbeni spremljavi harmonikarja Ivana Simi}a in tamburašev Ivana Fajte in Ivorja Vasi}a. Z našim veselim nastopom in prelepimi gorenjskimi in istrskimi nošami smo navdušili ob~instvo in tudi druge sodelujo~e FS. Znova smo se prepri~ali, da so naši nastopi vedno zanimivi, tako doma kot tudi zunaj Hrvaške. Gostitelji so nas lepo sprejeli in organizirali vse, da bi se dobro po~utili, imeli smo tudi ~as za ogled zna­menitosti v tem prijetnem in mirnem mestu ob soto~ju Poljanske in Selške Sore, z enim izmed najbolje ohranjenih srednjeveških središ~. Pri tem smo kot zanimivost med drugim opazili, da je v mestnem grbu Škofje Loke iz 14. stoletja upodobljena glava zamorca, podobna reškemu mor~i~u. Legenda pravi, da je enega izmed freisinških gospodov na poti v Poljansko dolino napadel medved, rešil pa naj bi ga njegov sluga, zamorec, ki je zver ubil. V zahvalo je škof dal upodobiti zamorca s krono na glavi v grbu Škofje Loke. Zaradi našega mor~i~a je bila ta legenda za nas posebej zanimiva in na Reko smo se vrnili zado­voljni, polni vtisov, z željo, da bi bilo takšnih dogajanj ~im ve~." y Slavica Vukovi}-Ba~i} 20. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Marinka Koželj Stepic: Patagonija in Ognjena zemlja, predavanje Marinka Koželj Stepic in Darko Mohar. Arhiv Darka Moharja. 21. marec, Hotel Malin, Malinska Sre~anje pesnikov in pesništva, Otok Krk 2018 O rganizacija Unesco je prvi dan pomladi, 21. marec, razglasi­la za svetovni dan poezije. Praznik so med drugimi po~astili tudi v Malinski, kjer je potekalo šesto sre~anje pesnikov in pe­sništva Otok Krk 2018, obenem tudi kot sklepna slovesnost lite­rarnega projekta Pogrejmo krško zimo 2017/18. Ob tej priložnosti so tudi predstavili zgoš~enko z avtorsko ~akavsko poezijo otoka Krka in podelili nagrade in priznanja zmagovalcem zadnjega li­terarnega nate~aja na temo Stihom te sanjam v organizaciji druš­tva Krška beseda in spletnega portal otok-krk.org. Sre~anja se je udeležila tudi rojakinja Marija Šenk z Reke, ~lanica KPD Bazovica in ve~letna sodelavka Sopotij. Ob tej priložnosti je predstavila del svojega ustvarjanja in pesem, napisano na to­kratno temo, z naslovom Preteklosti ni. Pesem, ki jo je posebej za Sopotja prevedla v slovenš~ino, objavljamo v rubriki Literarni koti~ek in se avtorici najlepše zahvaljujejo. y Marjana Mirkovi} Arenas in še nekatere druge kraje skraj­nega juga Južne Amerike, videli argentin­ske stepe, jezero Argentino, vrhove Cerro Torre, Fitz Roy in Torres del Paine, lede­nike, zalive in fjorde, se družili s pingvini in doma~im prebivalstvom. Prehitro je potekla urica zanimivega pre­davanja. Marinka predava ob diapoziti­vih, torej z analognimi posnetki, ki so veliko toplejši kot današnja hladna digi­talna tehnika. Tudi zvok diaprojektorja daje predavanju poseben ~ar minulih ~asov. Predavanje je dodatno popestrila reška planinka in popotnica Dorica Kali~anec, ki je s seboj prinesla ve~ zgoš~enk izvirne glasbe iz teh krajev. Sledilo je še krajše druženje v klubski so­bi in seveda pogovor o predavanju pri­hodnje leto, ko se bomo podali na otoke Tihega oceana. y Darko Mohar 23. marec, Univerza na Reki Lektorat za slovenski jezik K on~no, bi lahko rekli. Predstavniki lju­bljanske in reške univerze so podpisali sporazum o odprtju lektorata slovenskega jezika, književnosti in kulture na reški filo­zofski fakulteti. Lektorat, predviden v no­vem študijskem letu 2018/19, bo gotovo okrepil sedanje že uspešno sodelovanje med univerzama. Sre~anja se je udeležila tudi slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, ki se je posebej zavzemala za vzpo­stavitev lektorata in ji gre velika zahvala, da je tako pomagala izpolniti eno izmed dolgoletnih želja slovenske skupnosti na Reki. Za veliko podporo se je veleposlani­ci zahvalila tudi rektorica reške univerze dr. Snježana Priji} -Samaržija, ki je za pobudo o lektoratu tudi sama takoj po­kazala veliko posluha. Podpis sporazu­ma ocenjuje kot nov in pomemben korak v medsebojnem sodelovanju v prihodnje, prav tako bo tudi nova obogatitev na pod­ 28. marec, HNK Ivana pl. Zajca, Reka Gioachino Rossini, Stabat mater V Hrvaškem narodnem gledališ~u (HNK) Ivana pl. Zajca na Reki je potekalo od­mevno gostovanje orkestra in zbora Slo­venske filharmonije (SF), ki sta skupaj z mešanim zborom Glasbene šole iz Aj­dovš~ine in solisti (Kristina Kolar, so­pran, Jadranka Juras, mezzosopran, Ki­rlianit Cortés Gálvez, tenor in Dario Ber­cich baritone) izvedla veli~astno Ro­ssinijevo delo. Koncert je spremljala ~la nica Skupine za raziskovanje slovenske­ga kulturnega izro~ila v KPD Bazovica, profesorica glasbe Gloria Segnan: "Glasba je sveta umetnost, je nekdo napi­sal. Da je to res, smo se prepri~ali tudi to­krat v HNK Ivana pl. Zajca. Orkester in zbor SF pod dirigentsko palico Boruta Smre­karja je skupaj z mešanim zborom glasbe­ne šole Vinka Vodopivca iz Ajdovš~ine na Reki gostoval s svetovno znanim delom Stabat mater Gioachina Rossinija. Orke­ster SF ponosno nadaljuje tradicijo druš­tva Academia Philharmonicorum, usta­novljenega 1701. leta, in njegovega na­slednika, Philharmonische Gessellschaft (Filharmoni~ne družbe) iz 1794. leta ter je med starejšimi orkestri take vrste. Letos praznuje 70. obletnico obstoja, kot naše društvo lani. ro~ju slovanskih jezikov na reški univerzi, poleg sedanjih lek­ toratov za makedonski in poljski jezik. Dogovorjena je tudi novost na podro~ju doktorskih študijev, kar je predlagala dr. Aleksandra Kanjuo Mr~ela, predstojnica Doktorske šole v Ljubljani, Re~anka, ki jo je tja pripeljal študij sociologije in je v Sloveniji ustvarila uspešno kariero. Ve~~lanska delegacija ljubljanske univerze na ~elu z rektorjem dr. Igorjem Papi~em in drugi slovenski predstavniki so v okviru delovnega sre~anja obiskali tudi KPD Bazovica in se seznanili s položajem slovenske skupnosti na Reki. y Marjana Mirkovi} Stabat mater uvrš~ajo med najve~ja dela sakralne glasbe 19. sto­letja. Vsebuje deset stavkov in povezuje razli~ne forme, kot so arije, dueti, kvarteti, zbori in mirne, a capella stavke. Živopisni verzi iz 13. stoletja so oblikovani v pretresljivo molitev in ~ustva, ki opisujejo Marijino trpljenje pod križem razpetega sina. Stabat mater dolorosa, mati žalostna je stala, so za~etne besede srednje­veške tožbe Device Marije. V katoliškem bogoslužju se tudi danes izvaja v latinš~ini, kot se tudi, prevedena v žive jezike, po navadi poje v ~asu korizme. Lepota in umetniška mo~ dela Stabat mater je bila navdih številnim skladateljem, da glasbeno izrazijo svoje doživetje bole~in božje matere. V reškem gledališ~u je bila prva izvedba sve~anega Rossinijevega dela leta 1963, nato 1993 ter zadnja pred osmimi leti v katedrali Sv. Vida. Reško ob~instvo se je z dolgim aplavzom zahvalilo za enkrat­no, globoko doživetje. Glasba je ~udovita povezava med ljudmi, v pravem trenutku in v ~asu, ko se Reka pripravlja, da postane evropska prestolnica kulture." y Gloria Segnan Dr. Snježana Priji} - Samaržija, tudi sama slovenskih korenin. Foto: Marjana Mirkovi} Izjemen ve~er. Foto: Gloria Segnan IZ DRU[TVA IZ DRU[TVA 3. marec, Kamenjak za dan žena, tradicionalno v megli, dežju in snegu K ljub slabi vremenski napovedi so se planinci Bazovice drža­li tradicije in svoje dame ob dnevu žena popeljali v hribe. Zaradi goste megle in visokega snega je namesto vzpona na Velo Pliš, visoko nad tiso~ metrov, prišel v poštev rezervni na~rt, vzpon na Kamenjak nad Grobniškim poljem. ^eprav je bila skupina majhna, so se pogumno odpravili na zasneženi in delno poledeneli Kamenjak, prisopihali na vrh in na njem lahko uživali, predvsem v družbi. Razgleda ni bilo, tudi kakšno ka­pljico dežja je s sabo prinesel južni veter. Družba se je podvojila na družabnem delu v eni od "grobniških oštarij". Razpoloženi planinci, dobra hrana in vrtnica za vsako izmed dam so pripo­mogli k temu, da se je druženje zavleklo dale~ proti ve~eru. Tradicije so zato, da jih ohranjaš. 18. marec, Doberdob, slovenskih fantov grob Po sledeh soške fronte. Arhiv KPD Bazovica. 25. marec, Tradicionalni izlet po otoku Krku, zapleteno in prelepo S kupni izlet z Obalnim PD iz Kopra, imenovan Kjer se stekata So~a in Kras, se je dolgo kuhal, no, na koncu je izpeljan bre­zhibno. Dolo~en je bil vzpon iz Gaberja na Debelo grižo na dober­dobskem obmo~ju, kjer se So~a dotakne tržaškega krasa. Številne trobentice, jesenski podlesek, kot sneg bele vijolice in drugo zgodnje spomladansko cvetje nakazujejo, da se bo zima le mora­la umakniti iz teh krajev, ~eprav oblaki in mrzli veter na za~etku vzpona niso kazali na to. Nad Brestovcem se je prikazal tudi kan~ek sonca, še vedno ne preve~ toplega. Tam so si planinci L etošnji izlet je predvideval obisk severovzhodnega obmo~ja nad Baško. Skupina A naj bi obiskala del pod Diviško in se Niti megla niti sneg nam niso kos. Foto: Darko Mohar Velika zahvala vsem našim dekletom in ženam za vse prelepe trenutke, ki jih vse leto prinašajo v našo skupino. ogledali številne jaške in kaverno iz prve svetovne vojne, kjer je na vhodih z ene strani napis La pace, na drugi Voliamo la pace, toda na tem svetu si res vsi ne želijo miru. Kri te~e kar naprej. Z vrha Brestovca je krasen razgled proti morju pa tudi proti Cerju in pomniku braniteljem slovenske zemlje. Sledil je ~udovit sprehod proti De­beli griži in številnim drugim ostankom prve svetovne vojne. Spust do vasice Ru­bije je bil malce blaten in spolzek, a se je vse dobro izteklo. V nekem trenutku se je skozi gozd prikazala modra So~a, razlog naslova tega izleta. Na koncu je bilo nekaj fešte pri avtobusu Kopr~anov in druženje z našima vodnikoma Vido in Bernardom v njunem domu v Gaberjah tisto, za kar živi PS KPD Bazovica. Hvala Vladki za odli~no organizacijo ter Vidi in Bernardu za vodenje in pristno slovensko besedo. poteh in brezpotju povzpela na 375 me­trov visok Sanbek, ki se skoraj navpi~no ladja je iz Vele luke odpeljala vse udeležence, pa še kakšnega pretihotapljenega Avstrijca zraven, mo~nim možakarjem pa je ponesre~enko le uspelo na hrbtu prenesti od Male do Vele luke. Za takšen tovor en kilome­ter zelo zapletenega skalnatega terena ni malo. Za konec so si ob pivu v Baški opomogli vsi, ponesre~enka, reševalci in vsi drugi. Za ponesre~enko se je pot kon~ala v bolnišnici v Ljubljani, takoj je prestala prvo od treh predvidenih operacij. Vodnik skupine A in pisec teh vrstic pa je ostal brez kosila, skoraj tudi brez piva, naredil pravo zmedo s pla~evanjem naro~ene ladje in potreboval še tri dni, da si je opomogel od vseh šokov in naporov izpeljanega izleta. Za naslednji~, Krk 2019, bo na~rtoval veliko lažjo turo! 22. april, Sviš~aki, trinajst let sre~anja Prijateljstvo brez meje T ržaški planinci iz SK Devin iz Nabreži­ne, ŠD Sloga iz Bazovice in SPD Trst ter planinci PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in PS KPD Bazovica so se prvi~ sre~ali pred trinajstimi leti na ^rnih njivah nad Ilirsko Bistrico. Sre~anja so se vrstila, druženja postajala vse pogostejša in izpeljani šte­vilni drugi skupni izleti. Raslo je tudi ve­selje do medsebojnih sre~anj. Tako je bila prisr~nost zna~ilnost tudi letošnjega sre­~anja, ~eprav so se tržaški planinci in vo­dja PS Bazovica videli le teden dni prej na Krku na prelepem pohodu do Vele luke. Letos so organizatorji iz Ilirske Bistrice pripravili dve turi, lažjo in suho do ko~e na Kozleku, za katero se je odlo~ila ve~ina udeležencev, ter snežni in beli vzpon na Snežnik. Na~rtovani vzpon na Planinc je zaradi obilice snega v gozdu žal ostal za cilj šestnajstega pohoda ~ez tri leta. Po vr­nitvi vseh udeležencev s tur je sledilo še uživaško druženje pred domom na Sviš­~akih, v lepem in toplem vremenu. Žal se dogodka zaradi bolezni ni udeležila pred­ 5.–6. maj, Kobarid in znova na obrežju prelepe So~e V nekem trenutku se je na~rt za obisk Kobarida za~el podirati. Darinka ne more, Vlado ne more, Mirjana ne more. Vsi tisti, ki naj bi organizirali izlet in vo­denje, so odpovedali. Ne glede na to so se že prijavljeni odlo~ili, da gredo sami in da se bodo že kako znašli. Potem je Mi­lan poklical na pomo~ ~lane dramske skupine iz Drežnice, ki so že ve~krat go­stovali na Reki, pa tudi Bazovica pri njih v Drežnici. In potem je vse krenilo, kot je treba – jutranja kavica pri Rini Berginc v Drežnici, odlo~itev, da se gre na Krasji vrh naslednji dan, ker je bil Krn v soboto v oblakih. In napoved vremena ni bila najboljša. Sledilo je štiriurno potepanje okrog Kobarida: kostnica, posve~ena ita­lijanskim vojakom, Tonocov grad, slap Kozjak. Namestitev v lepem in ~istem ho­stelu, kosilo, ve~erna zabava na vaški veselici v Volarjih ob slovenskih val~kih in polkah. To ni zmotilo zgodnjega jutra­njega vstajanja in fotografiranja pri spo­meniku Simonu Gregor~i~u kot spomin sednica SPD Trst Marinka Pertot. Na letošnjem sre~anju se je z mesta predsednice Meddruštvenega odbora planinskih društev Primorske poslovila Maruška Lenar~i~ iz Obalnega PD iz Kopra, ki se ji planinci vseh društev, udeleženih na sre~anju, najlepše zahvaljujejo za vse dobro, kar je napravila v svojem mandatu, in obenem želijo enako uspešno vodenje Mariji Kuhar iz PD Postoj­na, ki je to dolžnost prevzela dan pred tem na skupš~ini PZS v Šoštanju. Na tej skupš~ini PZS je bil izvoljen tudi novi predsed­nik in tako je Bojana Rotovnika iz PD Šoštanj, s katerim so pla­ninci iz Primorske in zamejstva zelo dobro sodelovali, zamenjal Jože Rovan iz PD Ljubljana Matica. Na prvem sestanku po sre~anju so ~lani PS KPD Bazovica že za~eli premišljevati o organizaciji štirinajstega Prijateljstva brez meje leta 2019 na Reki. na davni nastop bazoviškega MePZ ob odprtju spomenika. Mi-ran Skubin - Piko se je priklju~il vzponu na goro, Andrej Skubin pa je popeljal majhno PS s kombijem po zelo slabi cesti do pla­nine Zaprikraj in prihranil najtežjo uro vzpona na Krasji vrh, ki je naprej potekal po še vedno zasneženi severni strani gore mi­mo številnih ostankov prve svetovne vojne in Snežne jame s stalnim ledom. Veselje na vrhu je bilo nepopisno, razgledi na vse strani tudi. Spust po južni strani mimo Kolujev (kjer so bili položaji protiletal­ske obrambe v prvi svetovni vojni). Gozd, ki je komaj za~el dišati po pomladi, prvo spomladansko cvetje. Za konec še obisk visoke­ga slapu Curek in pija~a v gostilni v Drežnici. In slovo od prijate­ljev, s katerimi se bomo še družili. y Vsa besedila: Darko Mohar S sre~anja skupine A. Arhiv Darka Moharja. 16 17 Si-T Si-T 19. april, Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške odobril sredstva za 2018 S vet za narodne manjšine RH je na 78. seji sprejel sklep o razporeditvi 33.840.000,00 kun prora~unskih sredstev, na­menjenih za uresni~evanje kulturne avtonomije organizacij ose­mnajstih narodnih manjšin. Letošnji znesek je za dva milijona kun ve~ji v primerjavi z lanskim, prejele pa ga bodo organizacije osemnajstih narodnih manjšin na Hrvaškem (albanske, bošnjaš­ke, bolgarske, ~eške, ~rnogorske, madžarske, makedonske, ne­mške in avstrijske, poljske, romske, ruske, rusinske, ukrajinske, slovaške, slovenske, srbske, italijanske in judovske). Krovni or­ganizaciji, Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, je odobrenih skupno 679.000,00 kun, približno enaka vsota kot lani, na raz­pisu pa se je za sredstva potegovalo le devet od skupno šestnaj­stih društev in sicer KPD Slovenski dom v Zagrebu (odobreno 160.000,00 kun), SKD Triglav v Splitu (173.000,00 kun), KPD Bazovica na Reki (160.000,00 kun), SKD Lipa v Zadru (23.000,00 kun), SKD Istra v Pulju (60.000,00 kun), KPD Snežnik v Lovranu 2.–4. maj, HNK Ivana pl. Zajca, Velikani z gore (26.000,00 kun), SKD Dr. France Prešeren v Šibeniku (44.000,00 kun), SKD Nagelj iz Varaždina (13.000,00 kun) in SKD Ajda iz Umaga (20.000,00 kun). Podpredsednica Renata Trichler je navzo~e seznanila z uspešnim odzivom za zbira­nje milijona podpisov za evropsko pobudo za manjšinske pravice, Minority SafePack. To je predlagala organizacija Federal Uni­on of European Nationalities (FUEN), da bi okrepili varstvo manjšin v evropskih državah. Zbranih je bilo ve~ kot 1.215.000 podpisov, uspeh pa je dosežen tudi na Hr­vaškem, saj je bila predvidena kvota 8250 podpisov presežena za kar 211 % (17.484 podpisov). Dr. Marin Blaževi} (levo) in Paolo Magelli (desno) po predstavi. Vse foto: Marjana Mirkovi} V predstavi Velikani z gore Luigija Pirandella je sodelovalo pet manjšinskih gledališ~, kot nosilni partner Italijanska drama reškega HNK ter Slovensko stalno gledališ~e iz Trsta (SSG), Nemško mestno gledališ~e iz Temišvara, Državno alban­sko gledališ~e iz Skopja in Madžarsko gledališ~e Kosztolanyi Dezso iz Subotice. Predstava v petih jezikih – italijanš~ini, albanš~ini, madžarš~ini, nemš~ini in slovenš~ini – je potekala v okviru programa Vnovi~no odkrivanje Evrope, ki je prvi nepo­sredni projekt reškega gledališ~a HNK Ivana pl. Zajca v sklopu projekta Reka, EPK 2020, sofinancirajo pa ga sredstva EU iz programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe). Projekt je za­misel dveh gledaliških režiserjev, priznanega Paola Magellija, ki je ustvarjal na svetovnih odrih in režiral tudi to predstavo na Reki, in Oliverja Frlji}a iz mlajše generacije, ki s svojimi anga­žiranimi predstavami razburja konservativce po vsej Evropi. Jezik ni ovira, temve~ svoboda, so zapisali ob predstavi, razli~ni jeziki pa so to samo na videz. In ravno njihova razli~nost kaže univerzalnost jezika gledališke umetnosti. Projekt je spremljala vrsta drugih dogajanj, tudi Performativna kuhinja s kuhanjem kot obliko medkulturnega dialoga. Kuhala sta tudi igralca iz SSG, Doroteja Nadrah in Danijel Dan Malalan, gostoljubje do­godku pa je v svoji priljubljeni konobi na reški tržnici ponudila rojakinja Nena Valen~i~. 14. maj, Prirodoslovni muzej (PM) V sklopu Tedna botani~nih vrtov, do­godka, ki želi opozoriti na njihovo vlogo v izobraževanju, promociji, var­stvu in raziskovanju rastlinskih vrst, so med drugim slovesno odprli manjši del botani~nega vrta v okviru PM, namenje­nega ogroženim rastlinam, predvsem to­mmasinijevi popkoresi, ki uspeva le na petih omejenih lokacijah na Kraškem ro­bu, od Glinš~ice do Istrskih toplic. Poka­zali so tudi nekatere rezultate projekta Interreg med Slovenijo in Hrvaško, LIKE (Living on the Karst Edge/Živeti na Kraš­kem robu). Skupni cilj projekta je vzpo­staviti mehanizem upravljanja in nad­zora nad obmo~ji Natura 2000, namen pa zmanjšati pritisk na ohranjanje biot­ske pestrosti in ozavestiti predvsem ple­zalce glede ohranjanja ogroženih vrst, sta med drugim pojasnila kustos PM dr. Boštjan Surina in Manica Balant, preda­vatelj in raziskovalka na koprski fakulte- Dr. Boštjan Surina. Manica Balant 23. maj, predstavljena knjiga Dediš~ina molka Milanke Dragar: V avli papeža Janeza Pavla II. v sklopu fran~iškanskega samostana na Trsa­tu na Reki je bila na Književnem sre~anju predstavljena obsežna knjiga Dediš~ina molka avtorice Milanke Dragar, izdane v slovenski založbi Dragar. O knjigi sta spregovorila dr. Miljenko Dori}, nekdanji saborski poslanec Hrvaške narodne stranke (HNS), in avtorica, uvodoma pa v imenu organizatorja ~lan društva Huda jama, Nikola Modri}. Navzo~i aktivisti pa so dogodek izkoristili tudi za zbiranje podpisov proti nedavno sprejeti Carigraj­ski konvenciji. Knjiga Dediš~ina molka govori o povoj­nih pobojih v Sloveniji, gre pa predvsem za zbrana osebna pri~evanja svojcev in spominov drugih ljudi ter tudi nekaterih sodelujo~ih pri dogodkih, ki po mnenju avtorice še vedno niso dovolj raziskani. Bole~a, mu~na in težka tema, ki vselej znova opozarja na strahote, ki jih prine­se vojna. Naj ob tem dodamo besede, ki jih je poleti 2015, pretresen ob obisku prikritega grobiš~a Huda jama izrekel britanski zgodovinar Keith Lowe, eden najve~jih poznavalcev problematike po­bojev in avtor knjige Podivjana celina, ki ti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) Univerze na Primorskem, ki sodeluje v projektu, ka­terega nosilni partner je Istrska županija. govori o tem, kaj se je dogajalo v Evropi po drugi svetovni voj­ni: "Zgodovino je treba obravnavati celovito, posledice povezati z vzroki, ne pa iz enega ali drugega obdobja vzeti posameznih delcev, ki u~inkujejo kot prirejene resnice. Res je, morija po dru­gi svetovni vojni je nekaj popolnoma nedojemljivega, gorje pre­magancem, a za~etek te morije se ni za~el leta 1945. Maš~evanje je le oblika, odgovor, poskus moralnega uravnoteževanja, ~etu­di napa~en. Vzrokov za maš~evanje pa je bilo leta 1945 obilo." (Mladina, 1. 7. 2015) y Marjana Mirkovi} Dr. Miljenko Dori}, Marija Dragar in Nikola Modri}. Vse foto; Marjana Mirkovi} FOTO KOTI^EK Foto: Andrej Hromin Foto: Mirjana Brumnjak Foto: Andrej Hromin Foto: Marina Bubni} Foto: Istog @or` Foto: Dionis Juri}