Razgled po šolskem svetu. — Kak naslor gre učlteljiel ? Nemško moravsko učiteljsko društvo je rložilo pred dobrim letom prošnjo na naučno ministrstvo, naj izda naredbo, po kateri naj bi se vsako učiteljico, naj je že poročena ali ne, nagovarja z .gospo". Društvo je dokazalo, da je ta naslov iz pedagoških ozirov utemeljen. Ministrstvo je več nego leto dni razmišljalo o tej prošnji ter jo končno — odbilo. — Ljudske šole na Hrvaškem. Eoncem leta 1906 je bilo na Hrvaškem 1470 Ijudskib. šol z 2721 učitelji. Šoloobveznih otrok je bilo 351.754, obiskovalo pa je šolo le 232.993 otrok. Povprečno je prišla ena šola na 28*52 kvadratnih kilometrov. — Za češko vseu.Ilišče na Morarskem. Z Dunaja poročajo, da čeravno so moravski češki poslanci pripravljeni za gradnjo kanala Dunav - Odra podpirati vse tozadevne načrte, ki jih viada predloži in zbornica odobri, vendar ne bodo glasovali za potrebne kredite za to podjetje, ako ne bodo istočasno s posebnim zakonom zagotovljena ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. — Nemštvo Danaja. Iz obširnega poročila, ki ga je izdala komisija za obrtne šole na Dunaju, posnemljemo sledeče : Na obrtnonadaljevalni šoli v II. okraju — Blumauergasse — je 25 nemških in 95 čeških vajencev; v Holzhausergasse je 30 nemških ia 139 čeških vajencev. — V IX. okraju — d' Orsaygasse — je 41 nemških in 179 čeških vajeneev. V X. okraju — Alksingergasse — je 112 čeških vajencev, a samo 4 nemški vajenci. In tako razmerje vlada skoro v vseh obrtno-nadaljevalnih šolah. — V pripravljalnih tečajih dunajskih obrtno-nadal.jevalnih šol je 5816 čeških, 341 madjarskih, 290 poljskih, 108 s 1 o v e ns k i h , 60 hrvaških in — 3 4 3 2 neraških vajencev, nemških vajencev je komaj Vs- — In sedaj lahko na prste izračunamo, kdaj postane Dunaj druga Praga. —a. — Vseudlliška predavanja za učitelje priredi dunajsko vseučilišče letos v Lincu, insicer meseca avgusta. — Sedemdesetletnica dr. Ludovlka GumploTvIcza. V nedeljo je praznoval v Gradcu sedemdesetletuico svojega rojstva znani sociolog in profesor državoega prava na graškem vseučilišču, dr. Ludovik Gumplowicz. Gumplowicz je bil pravičen nasproti Slovanom, zato so ga njegovi nemški kolegi črtili in mu niso hoteli priznavati njegovih zaslug na znanstvenem polju.