.Natisov 15.000. ^gPl Copisi dobrodošli in se * sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača ' Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. „Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmer no; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron,za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za V, strani K 40, za V* strani K 20, za »/• strani K 10, za Vu strani K 5, za Vs2 strani K 250, za Ve* strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. XIII. letnik . lela k (av-nalne ii za-rosto, proti inarai nbori m ka paro »u ostrelha cova- ine! renikot Pri hladnejšemu vremenu 80 PriPoroöa StraschilPova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje _____*__Ü lež samo mesto, tudi okolica je čutila živo potrebo take šole, kar se lahko vsakdo prepriča. Vspehu te šole ne more nihče kaj, saj delujejo moči z izpitom za meščanske šole. Da, uspehi so dobri, to vidimo dobro vsi, ki imamo otroke v tej šoli in kdor ima priliko občevati s temi otroci. Pa drugače naj bi bilo na tej šoli. Menda — po Cižekovem računu — se vzgaja tu same ba rabe. Ljudje božji! poslušajte tega duhovnika! Kar je ta človek povedal o cerkvi, je bilo resnično, saj ni poskušal gospod niti tega tajiti. Kljub temu se ta mož počuti dobro, niti las se mu ni ekrivilo. Pričakovali smo od gospoda voditelja Waldhaus, da stori par energičnih korakov. Pa nič! Pričakovali smo, da stopi temu črnuhu okr. šol. svet na prste. Pa nič! Vse uči-teljstvo in vse stariše sme maziljeno človeče žaliti — da, in še vse tiste, ki smo se učili na tej šoli. Kar se je zamudilo, naj se takoj stori. To zahtevamo. Da smo se vzgojili v barabe, to cika močno na osebnost. Kaj pa, ako bi mi začeli z osebnostimi. gospod Čižek ? Kapela pri Arnfelsu. Pred kratkem se je našo z malimi izjemami napredno vas preplo-vilo s „Slovenskim Gospodarjem". Ali vsa ta prvaška agitacija je bila brezuspešna. Nasprotno je bilo mnogo kmetov razburjenih zaradi vsiljevanja te cunje. Agitacijo in sploh prvaško huj-skarijo razvija tukaj mežuar in organist Franc Borovinšek. Ta privandranec misli, da bode kar nakrat vso občino spremenil. Zvit je kakor kozji rog. Tako hodi okoli, kakor mačka okrog vroče kaše. Polagoma pričenja govoriti, kritizira celo duhovnike in klerikalne nazore, čaka, dokler se njegova ovčica ne segreje in nakrat obrne sulico ter očrni dotičnega pri vseh somišljenikih. Mežnarček naj bi se raje za druge stvari brigal ; morda mu povemo enkrat, za katere. Za sedaj naj mu bodejo te vrstice v svarilo. Ako se ne poboljša, postalo mu bode pri nas tako vroče, da bode moral vzeti popotno palico in jo popihati v kraj, kjer ni solnca! Domačini. Fram. Dragi »Štajerc«! Ves radoveden sem bil, ko zagledam mojega prijatelja »Vseznala«, ko je prisopihal k meni, kakor bi ga sto črtov prignalo. Kaj pa je, vprašam ga, da si tako zgodaj prišel ? Glejga zlomka, potegnil je nekaj grdega iz žepa, namreč »Slov. Sleparja«. Začel mi je takole pripovedovati: Glej tega »SI. Sleparja« ali kakor že imenujejo to grdo mariborsko cunjo. Ta številka je popisana cd samih društev ter napihnjena kakor žaba samega sovraštva. To pa se mi že ne do-pade več. Plačal sem ta laži-li>t samo za pol leta, sedaj ga pa že dobivam pol leta brezplačno. Moj prijatelj »Vseznalc mi pokaže v »Sleparju« nek članek »Pozor«, naj to prečitam; na njegovo prošnjo moral sem mu posoditi našega ljubega »Štajerca«, čtš da mu je »Štajerc« mnogo ljubši. In res, prečital sem klerikalno neumno čečkarijo »Pozor«, ki piše, da so le še nekateri učitelji in taki napol izobraženi ljudje, pri katerih se še najde »Sloga«, »Narodni list« ali celo »Štajerc«. Primorani smo na to klerikalno čečkarijo pošteno odgovoriti in se za naš tako priljubljeni kmečki list, kakor je »Stajerc«, potegniti. Pa to ni res, kar piše kak klerikalni neumnež; mi poznamo poštene kmete, ki so našega mišljenja in tudi so naročniki našega lista. Nadalje piše to neumno klerikalče, da mu pripoveduje nek kmet, da se lahko v tak časopis kaka klobasa zavije. To je pa še velika čast za našega »Štajerca«; je torej le za kako rabo. Dragi bralci »Štajerca«, ako greš od nas proti Jcšencam, tam boj do mnogo raztrganega »Gospodarja« po cesti leži; prideš tudi v neko stranišče, kjer ga je vse polno. Torej je še le »Štajerc« boljši, če se v njega klobasa zavija, kakor pa »Slepar«, ki ga zanucajo le v straniščih. Dalje se hvali ta »Pozorov kmet«, di ga lepo skupaj deva, pa pri nas ga ni, ki bi ga imel, ga imajo lepo v straniščih. Pač pa poznamo pri nas take, ki imajo vsako številko »Štajerca« shranjenega od tistega časa, ko je začel izhajati. Dragi naši bralci! Pri nas jih je nekaj takih, ki list kupujejo v mestu. Nek tak prijatelj nam pripoveduje, ko je bil v Mariboru in je hotel kup ti »Štajerca«, ga že ni bilo več in to prve dni v tednu. Gospa mu je ponudila »Slov. Sleparja«, pa ga ni hotel; radovednež jo je vprašal, kako to, da ima tak kup teh cunj. Ali jih nikdo ne kupi ? Dobil je v nimškem jeziku ta-le odgovor: »Den »Štajerc« verkaufe leicht, geht glatt weg und verdiene auch dabei; aber den »Slovenski Gospodar« will niemand kaufen, manchmal bleiben a 11 e«. . . Dragi bralci »Štajerca«! tukaj je razvidno, kako radi marajo ljudje za take grde laži-cunje. Gotovo je, da vsak pameten človek niti takega lista ne pogleda. Blebetanje klerikalnega »Pozor« pravi, da se zastonj pošilja »Štajerca«, pa ni resnica. Vsak ga pošteno plača, ako pa ne, se mu takoj ustavi. Ljubi »Štajerci Nek tvoj prijatelj nam pravi, ko je imel opraviti na ptujskem polju, da mu je nek klerikalni tretjerednik naročil »Slov. Gospodar«, na kar ga je dobival 4- mesece, brez da bi plačal le en vinar. In j h je tudi gotovo na stotine, ki ga ne plačajo! Poznal sem na Dravskem polju v C nekega kmeta, ki je dobival »Slovenskega Gospodarja« 25 let, brez da bi bil kaj plačal To je sam pravi. Tako sem Vam hotel, dragi bralci »Štajerca«, povedati, kar mislijo klerikalci o .Štajercu«, tako se njim godi; pa mislijo, da je uredništvo kakega naprednega lista tako, kakor uredništvo »Slov. Sleparja«, kjer pricaplja nekaj mlad h kaplančkov pa še par debeluhastih fajmoštrov, pa plačajo dolg z denarjem, ki ga od ubogega izsesa-nega ljudstva naberačijo. Potegnili smo se za naš kmečki list, če pa Vam g. Gimperle ali Kemperle ni prav, pa Vam bodemo v prihodnje prinesli imena vseh tistih Vaših naročnikov, ki Vam že leta dolgujejo naročnino. Skusite ustaviti Vašega »Sleparja«, pa ne bo pri nas nobenega Vašega naročnika več To naj zadostuje klerikalčkom I Mi pa gremo naprej! Pravica naj zmagal Živel naš kmečki list »Štajerc«! Več možev na Račko-Framski meji. P-Tru nač 10 pus več več pri On Kal P o dav pa obr kr čita šne 60C 48. doh Ustna voda 40 Izpoved Helene Macochove. Helena Macochova je v preiskavi odločno tajila, da bi bila sokriva umora svojega moža in tatvine denarja iz samostana. Ravnotako je tajila, da bi vedela za ponarejene mrtvaške listine in matrike. Glede svojega razmerja z Da-masom je povedala sledeče: Z Macochom sem se seznanila pred osmimi leti, ko sem vstopila po končanih štirih gimnazijskih razredih v službo kot telegrafistka. Tedaj je prišla v Cenatohov, da se pri Damasu izpove. In takrat jo je Da-mas v spovednici povabil na sestanek „na Va-lech " Tam se je ž njim sešla, kajti rada se je zabavala z gospodi in Damas se je napram nji jako kavalirsko obnašal. Par dni nato je prišel Damas v Lod ter jo obiskal v njenem stanovanju. Od tega časa jo je vedno obiskoval in v teku pol leta je postalo njeno razmerje intimno. L. 1908. se je preselila v Varšavo, kjer ji je najel Damas sobo s posebnim vhodom. Vsak teden dvakrat je ostal pri njej čez noč. Pozneje ji je najel stanovanje v Censtohovu v Jeruzalemskem drevoredu. Tam jo je čestokrat obiskoval ter ji dajal večje zneske, tako da je dala v Novice. Duhovska razcepljenost se razširja, — tako se nam piše — stari cerkveni prepiri se zopet prikazujejo! Med drugimi časopisi prinesel jo tudi „Slov. Narod" dne 22. februarja, da je Ljubljanski knezoškof, dr. Jeglič, po naročilu papeža sedem praznikov dal odpraviti. Predaleč pa je segel ta časnik, ki pravi, da na Štajerskem, toraj v celi deželi, ostanejo še vsi prazniki, dočim se še je Lavantinski ali Mariborski knezoškof, dr. Mihael Napotnik, za Spodnje Štajersko niti oglasil ni, a dr. Schuster pa je vladika samo za Zgornje in deloma Srednjo Štajersko, kateri je pa do sedaj, kolikor je že znano, „edini" nasprotoval ne le papežu, temveč tudi svojemu predpostavljenemu, višemu solnograškemu „knezoškofu" (demFursterzbischof von Salzburg). On ne počaka niti toliko časa, da bi njegov višji nadškof svoje mnenje izrekel, temveč dela kar po zgledu strastnih, svojeglavnih razkolnikov v starem in srednjem veku. Do s daj sta se že dva nadškofa in dva škofa za p peževo povelje odločila, in ti so : Gorišk Tridentinski, Sarajevski in Kranjski, le dr Schuster ima svojo glavo. Kolobocija! kaj ne? Iz Spodnje-Štajerskega. Klerikalni hujskači pričeli so v zadnjen času po vsej deželi ruvati in ščuvati, da odprfrj vijo zadnje ostanke miroijubja. Celo doslej uaf mirnejši duhovniki so tako rekoč prisiljeni, pokoriti se zahtevi političnih kaplanov in jim slfr: diti skozi drn in strn. Povsod po deželi se usta-J novlja društva, klube, zveze, sestanke in bogvi) kaj še vse. Izobraževalna društva, „Marijina1) dekliška, deviška, mladeniška, tamburaška, litična društva, — vse navprek ustanovljajo litični kaplani, ki imajo premalo dela in svoje male službe celo zaradi politike zanera jajo. In posledica tega? Vedno večja dušev zanemarjenost in telesna propalost mladine——— Čimveč klerikalnih „izobraževalnih" društer temveč pretepov in ubojev, — čimveč dekliški , zvez, temveč nezakonskih otrok in detomorilk, — čimveč klerikalnih veselic, temveč nevarnii pijancev ... To je resnica in to resnico zampj remo s številkami dokazati. V prihodnjem „Šl jercu" prinesli bodemo članek o tej stvari, l bode splošno zanimiv ! ■ „Straža" V Mariboru se je vsedla na vi kega konjiča in govori v zadnji številki o „k turi" ter nam dela pridige o „dobrem tonu" Kultura „Stražinega" urednika Kemperla se j( doslej sicer samo v cestnih jarkih in v izpra-znjenju vinskih čaš izkazala. Sicer pa so pri ^ . „Straži" že davno pozabili, da je brezobzirno* , v političnem boju v vseh slovenskih pokrajinal _^ bila vpeljana po klerikalni stranki! S uro vosi V^jJ neotesanost, grdo zavijanje, osebno natolcevanja , laž, — vse to so sredstva farškega časop;sji Lyg Klerikalizem se niti pred strupom iu nožem ne vstraši, ako gre za dosego njegovih temnih c> ^ ljev ... Naj bodejo gospodje pri „Straži" HH takih stvareh raje lepo tihi! Ali odgovarja „de bremu tonu", ako psuje ta ali oni duhovniški, ^ celjbater raz prižnice mrtve kmete za „brezverce1. &&m ako ima poštene posestnike v cerkvi za barabe ^ ako pretepava svojo lastno mati, ako psuje j cerkvi poštena kmetska dekleta za k .... e! kqo Političnim duhovnikom naj jezuvitovska „Straža-manire uči! Pa še nekaj: robata, čeprav nec-tesana beseda je večidel poštena; hinavska i: ^ zahrbtna pa je navidezno sladka beseda, za h ^ Q tero se skriva strup in bodalo. Ali na3 razn- . ^ mete, g. Kemperle? Kadar se izgubijo vinsk duhovi iz Vaših revnih, klerikalcem proda možganic, takrat poskusite naše besede pre sliti in razumeti. Z Bogom! — Prvaška vzgoja. Deželni odbornik Robi( rokt je c. k. profesor in zagriženi Slovenec in polef tega akademično izobraženi človek. Vkljub temi se je zadnjič na neki nemško narodni veselici j Gradcu tako neotesano vedel, da se je le čndifi da ga niso gosti prijeli in skozi vrata vrgli Pač škandal, veliki škandal za tega slavne? voditelja slovenskega ljudstva ! Qgv Konjerejci v ptujskem okraju so lahko h?» mo! doh zad mai v £ tegi nob 4- še mar goz. go reu! kug mes odb tere hranilnico 5600 rubljev ter plačala za svoje starše dolg v znesku 5000 rubljev. Za potovanje v Avstrijo ji je dal Damas 1000 rubljev. Ko ga je vprašala odkod ima toliko denarja, ji je pri-povedal, da ima denar še iz časa, ko še ni bil v samostanu. Pozneje ji je pa pravil, da imajo denar v samostanski blagajni skupno in da si ga lahko vsakdo vzame. Ko mu je Helena ugovarjala, da je v samostanu uvedena komuna, je rekel Damas, da obstoji komuna v tem, da se v samostanu vrata prej zapirajo, da bi se samostanski ljudje ne potepali okoli. Pravil ji je o življenju redovnikov ter trdil, (la ima vsak izmed njih po več ljubic, navadno omoženih žensk. Damas je Heleni večkrat nasvetoval, naj postane njegova žena; a ko ga je opozorila na njegov stan, je ogorčeno izjavljal, da vrže od sebe redovniški habit. V svoji izpovedi je priznala, da sploh ni ljubila Damasa, temveč da se mu je udala samo zaradi tega, ker se je za časa njenih slabih finančnih razmer obnašal napram njej kavalirsko. Za vsak trenotek ljubezni ji je dajal dragocenosti in je vedno zato skrbel, da njena denarnica ni bila prazna. Nadalje je ___ del priznala, da ji je Damas preskrbel listine zi poroko z Vaclavom Macochom. Tedaj je sklenili . ^ da se poroči, ker je povzročalo njeno razmer) j. ^ z menihom javen škandal in je začel neki lil i ^ priobčevati vesti o razuzdanem življenju čenst* hovskih menihov. Po njenem mnenju je Damas ^^ šlo predvsem zato, da bi se poročila s kaki: ^ njegovim sorodnikom z imenom Macoch, da i se pri eventualnem škandalu branil s tem, f je zmota in da so gre za škandal njegovega s: p^ rodnika. Vaclav Macoch je bil dober mož, ve: dar pa zelo zadolžen. Ker je hotela Helena koc 8 čati svoje razmerje z Damasom, se je poročili z Vaclavom. Novoporočenca sta se na vso mo zaljubila drug v drugega, toda Vaclav jo | . . kmalu začel sumničiti. O ponarejanju matrik:: listin ter o tem, daje Damas ubil njenega mofc ^^ ni ničesar vedela — nasprotno, verjela je Di masu, da je Vaclav vsled finančnih težkoč pj begnil v Ameriko. ^^HEj* Vzroka, zakaj je Damas umoril njene: moža, ne ve, pač pa domneva, da je to stoti zaradi tega, ker ni hotela Helena, odkar sej omožila, imeti še nadalje ž njim razmerja. F. ležni naprednemu okrajnemu zastopn. Dne 27. p. m pripeljalo se je v Ptuj 12 krasnih žrebcev. Trudu vrlega in neumorno delavnega okrajnega načelnika g. O r n i g a se je posrečilo, da pridobi 10 žrebcev za težko in 2 za lahko vrsto. Pri-puščanje se prične doe 5. marca 1912. Žrebci niso več v hlevu gostilne „pri zamorcu" (Muršec), marveč se nahajajo v mestnem majerskem dvoru pri živinskem sejmišču. G. okrajnemu načelniku Orniga grč pač vsa hvala! Napredno gospodarsko delo. Piše se nam: Kakor znano, se predpisuje v novejšem času za podiranje gozdov osebno - dohodninski davek; pri prodaji istega gozda z zemljo vred pa se predpisuje ta davek le za dohodek iz obresti. To postopanje je seveda popolnoma krivično. Dva slučaja naj to krivičuost označita: 1. Neki K. v R. prodal je nekemu tukaj-šnemu (marenberškemu) lesnemu trgovcu okoli 6000 m (Festmeter) lesa po 8 K; dobil je torej 48.000 K. To svoto moral je zdaj kot osebno dohodnino javiti. Ali kako je stalo resnično s tem njegovim dohodkom ? Posestnik bil je namreč vso to svoto nekemu W. dolžan in ni dobil od vseh 48.000 K niti vinarja. Vkljub temu je moral revež skozi 3 leta po 6000 K osebno-dohodninskega davka plačati in je torej pri tej zadevi 1800 K izgubil. — 2. Neki posestnik v marenberškem okraju kupil je od firme E. & S. v H posest, obstoječo iz 60—70 oralov podrtega gozda za 5000 K. Na teh oralih ne stoji nobeno drevo. Posestnik bode porabil najmanje 4 - 5000 K, da gozd zopet nasadi. K temu pride še velikanski zemljiški davek z dokladami najmanje 100 K na leto. V 100 letih, ko bode gozd zopet zrel, znašali bodejo torej le davki z dokladami 50.000 K. K temu še ni vračunjena kupnina in investirana svota v znesku 10.000 K. •— Iz teh dveh slučajev je razvidna grozovita krivičnost sedanjega obdačevanja. Le obresti kupnine iz prodanih gozdov bi se smeli osebno-dohodninskemu davku podvreči. Okrajni zastop marenberški je vsled tega sklenil, vplivati na vse merodajne činitelje, da ta način krivičnega obdačevanja odpravijo. — Vsled določbe, po kateri se sme živino le na sejme dotičnega političnega okraja prignati, je kmetsko prebivalstvo v nevarnosti velikega gospodarskega oškodovanja. V ma-renberškem okraju se ni pojavil noben slučaj kage na gobcih in parkljih. Ali omenjena določba velja vendar in je kupčijo z živino grozno omejila. Naši kmeti so v veliki nevarnosti, a k o s e ne pusti kmalu trgovino v neokuženih krajih prosto. Okrajni zastop je V3led tega sklenil, da prosi zato c. k. na-mestnijo. — Vsa čast naprednemu okrajnemu odbora, ki se tako temeljito za gospodarske interese kmetskega prebivalstva poteguje! V mašino za rezanje slame prišel je z levo roko kmetski sin Anton Ratej pri Ponikvi. Zmučkalo mu je roko popolnoma. Vlomili so tatovi v kopelj „Diana" pri Celju in pokradli precej perila ter pohištva. Iz voza padel je pri sv. Martinu posestnik Lampret in si zlomil nogo Slaba vzgoja. V Ptuju so zaprli 14 letnega Osvalda Golob zaradi tatvine. Smrkolin je kradel kakor sraka in denar z ednakimi pobalini zapravljal. Po našem mnenju bi morali stariši malo bolj na svoje otroke paziti! — Še hujši slučaj pa se je zgodil v Mariboru. Tam so zaprli Ano Černic; ta babnica je celo svojega vnuka 10 letnega dečka Lubeja v tatvini po-dučevala. Pri hišni preiskavi našli so jako veliko ukradenega blaga. Surovež. Zidar Valeatin Bidermann pri Laškem pustil je svojo na pljučah težko bolano ženo v blatu in umazanosti ležati; istotako njenega otroka. Naznanili so suroveža sodniji. Kondukterja oklofutal je na vlaku kmet Reznic, ko se je brez karte peljal od Rajhen-burga naprej. Zagovarjati se bode imel pred sodnijo. iz strehe padel je v Mariboiu zidar Alojz Grandošek. Zlomil si je nogo in se tudi na glavi težko poškodoval. Istočasno je padel iz strehe njegov 11 letni sinček, ki se je pa le lahko poškodoval. Kdo je? V Ptuju je bilo dne 26. februarja oddano pismo na naslov „Marktgemeinde in Kapfenberg." Pismo tiče se umirajočega očeta, ki bi rad še enkrat svojega v tujini bivajočega sina Joža videl. Ali pismo ni podpisano in nima naslova. Kdo ve kaj o tej stvari? Sovraštvo, v Sromljah sta živela posestnika Miha Gobec in Janez Kostrenc v sovraštvu. Te dni ustrelil je nekdo skozi okno in jo v postelji ležečega Kostrenca smrtnonevarno ranil. Splošno se sodi, da je Gobec to storil. Pazite na krone. Po vsem spodnjem Štajerskem, zlasti pa v okrajih Rogatec in Šmarje, krožijo ponarejene krone. Pazite torej ! Iz Drave potegnili so mrtvo nadkondukter-jevo ženo Elizo Spittan iz Maribora ; revica je šla bržkone zaradi neke nevzdravljive bolezni v vodo. Dezertiral je iz Maribora dragonec Franc Terglec. Ukradel je v Mariboru mizarju Wicher neznani tat kolo v vrednosti 200 kron. Zaprli so v Mariboru delavca Otmarja Le-tonja. Ukradel je baje v Ribnici zakonskim Hu-demik 41 kron; z denarjem se je peljal v Gradec, kjer je vse zažingal. Rop ? Na cesti v Hoče napadel je nekdo posestnika Antona Sernec, ga vrgel ob tla in mu oropal dežnik ter uro. Zaprli so hlapca Avguština Jechtl, ker se ga splošno tega roparskega napada sumniči. Nesreča vojaka, v Mariboru so se kano-nirju Lovrenc Erjavcu konji splašili. Padel je iz voza in se težko ranil. Pretep. Med delavcem Borovinšek in vojakom Suhodolčan prišlo je v Gaberjih do pretepa ; vojak ima zato več zlomljenih reber. Pazite na deco! v Debru pri Laškem prišel je 10 letni Joh. Resnik h peči. Vnela se mu je obleka in deček je bil tako težko opečen, da so ga morali v bolnico prepeljati. Morilec Edvina Bouvier, Franc Cmor, je stal te dni pred graškimi porotniki. Kakor znano, je ta divjak sina zgornjeradgonskega veleposestnika Bouviera na cesti napadel in umoril. Cmor je bil obsojen na 7 let težke ječe; poleg tega je za vedno iz Avstrije izgnan. Neumno streljanje. Pri neki poroki v okolici Braslovč je bil fant Franc Robida pri streljanju z možnarji hudo ranjen. Žepni tat. Pri razdelitvi podpore v Galiciji pri Celju nastala je velika gnječa ljudi; posestniku Hrušicu je bila pri tem iz žepa ura in verižica ukradena. Obesil se je v Ljutomerju sluga tamošnje kopelji iz neznanih vzrokov. Iz Koroškega. Vrba (Velden). Piše se nam: Slučajno prišel mi je „Mir" od 27. januarja v roko in čital sem tam članek o razdelitvi občine Logaves (Augsdorf). članek je seveda poln laži ia zavijanja. Prvič laže duhovniški dopisun, da se je ta občina „Logaves Vrba" imenovala. Res pa je, da se je imenovala „Vrba" (Velden) in to odkar obstojijo te občine . . . Sploh pa so bile duhovniške hujskarije krive razdelitve občine. Tretjič pa pravi „Š-Mirov" dopisun, da so Vrbljani v denarnih zadregah. Oj, oj! Zadrege! Kje pa je večja „zadrega" kakor tam, kjer ti gospoduješ, v Logavesi ? Skrbi ti „božji mož" za tvoje šnopsarjo, katerim ti globoko v haržet tvoje žegnaue roke steguješ. Nadalje laže črnuh, da izvira vodovod v močvirju in kriči o „zadol-ženjuM zaradi nakupa graščine. Ja saj sta vendar tudi večni klerikalni kandidat Vospernik in faj-mošter Fritz glasove zbirala, da so je ta nakup omogočil; kaj hočejo torej lažniki pri „strupeni" kači ? Za vodovod se je porabilo le popolnoma čiste vire, ki še niso nikdar ponehali. Nadalje laže farški dopisun, da je imela Logavas že preje električno luč iz Vrbe. Tepec menda misli, da je bila tam že razsvetljava, k6r je vodil „kabel" skozi Logaves. V resnici pa še do danes v Logavesi ni nobene cestne razsvetljave. Tamošriji posestniki so si pustili dati luč šele tedaj, ko so jo imeli že v Vrbi . . . Nesramna laž je tudi, da se je „Korantlin" dalo 100 K za neki podpis. Končno izjavimo, da ne bodemo reagirali na popravek po § 19, ker se nočemo z lažni-kom in hujskačem prepirati. V „Miru" se vedno „Štajerca" za „giftno kroto" imenuje. Ti „Mir", vulgo „giftna kača", ti se bojiš te „krote", ker je prevelika, kčr dobro veš, da je ne premagaš. nadaljnem zaslišanju je pa priznala, da je, ko je našla potne liste Vaclavove, prišla na to, da ji Macoch ni povedal resnice, ko je pravil, da je Vaclav pobegnil v Ameriko. Tedaj je prijela Damasa in ta ji je priznal, da je ubil Vaclava zaradi tega, ker je bil pustolovec in nehvaležen človek. Pravil je tudi, da je truplo spravil iz samostaua. Helena je vse to povedala svojemu bratu v Čenstohovu. Vaclav ni imel Damasa rad. Po amoru jo je Darnas zopet pregovarjal, naj ga vzame, toda ona ga ni hotela. Ljubice patrov Isidorja in Basila. Po daljšem poizvedovanju so zasledili, da je imel p. Isidor Starczewski ljubico Štefanijo Malzovo, hčer samostanskega godbenika, s katero je imel 1. 1909. otroka. Ko je imela poroditi, jo je poslal v Varšavo, kamor ji je tudi pošiljal denar. Govorilo se je tudi, da je imel tudi Besil Olesinski ljubico, ker se je prijorju Raimanu večkrat povedalo. (Naprej prihodnjič!) Velikanski štrajk. Na Angleškem se pripravlja velikanski delavski štrajk. Izbruhnil bede bržkone 1. marca, ako se ne bode v zadnjem trenutku doseglo sporazumljenje. Štraj-kalo bode v tem slučaju več kot 900.000 angleških in šotskih rudarjev, torej skoraj en milijon ljudi. S tem štrajkom bi seveda ne počivali samo vsi rudniki; tudi vsa druga industrija bode kmalu vstavljena in z njo večji del trgovine. Delavci v pomorskih pristanih so obenem sklenili, da ne bodejo v slučaju štrajka tuji premog izkrcavali. Velikanski gospodarski polom bi moral torej temu štrajk u slediti. Delavci imajo mnogo zaupanja do boja. Njih »štrajk-fond« obsega že 50 milijonov kron, tako da bodejo lahko več tednov v štrajku izhajali. Cene premoga so že zdaj na Angleškem visoko poskočile, k&r se vse na čase tega boja pripravlja. Vlada gleda jako skrbno v bodočnost. Sicer ima velikanske množine premoga zbranega. Tako kaže naši slika rezervno skladišče premoga v vojnem pristanu mesta Dover, ki obsega 12.000 ton premoga. Na isti linReirv^iagervoli 12Q0QTonrlenKchle imKrieoshafenvonUzvzti shki vidimo zgoraj v levem kotu vodilne može lastnikov rudnikov (Harvey in Thomas) ter predsedn ka razsodišča med delodajalci ia delojemalci (Askwith). Ta štrajk bode eden najmočnejših v zgodovini bojev med delavci in kapitalisti. Mi bi lahko še mnogo lnmparij črnuhov objavili in morda to tudi storimo. Škofiče (Schreifling). Piše se nam z dnč 20. februarja: Danes smo pokopali posestnika in tesarja g. And. A 1 e s c h. Tadi pevsko društvo iz Vrbe je prišlo, da bi pokojnega člana zadnjič počastilo. Ali Vrbljani so se hudo opekli. Pokazalo se jim je spis, v katerem se je prosilo, naj ne pojejo nemško, ker so tukaj baje sami Slovenci. Ta spis spisal je neki baje zaradi bolezni tu bivajoči črnošolec Thaler; podpisal pa ga je brat pokojnika. Vrbljani so seveda odšli, brez da bi se pogreba udeležili, ker se niso hoteli od naših črnuhov napadati pustiti. Ta fa-mozni črnošolec Thaler, ki postopa (zaradi politične „bolezni"), pijančeval je preteklo nedeljo še ob V* 2. uri zutraj pri Kointschu v Vrbi. Tu se je v nemški Vrbi slovensko hujskajoče pesmi tulilo. Ni dovolj, da tukajšni dnhovniki mnogo kmetov hujskajo ; zdaj pridejo še za ušesmi mokri črnošolci. Res žalostno ! Žitaravas. Piše se nam : (Imenovanje častnega občana). Letos praznuje vrli naš župan, cesarski svetnik in posestnik zlatega križca s krono, gospod Friedrich S e i f r i z trideseto leto svojega uradovanja kot župan To priliko je porabil občinski odbor v svoji seji dne 25. februarja, da je podelil gospodu Seifrizu za nesebično, neutrudljivo in požrtvovalno delovanje v blagor občini največjo čast, ki je more podeliti občina svojim občanom, da ga je imenoval častnim občanom. Pri tej priložnosti si je izprosil občinski tajnik, nadačitelj Ferdinand Kogelnik besedo in je opisoval v lepem govoru življenje in delovanje jubilarja kot človeka, občana in župana s tako ginljivimi, k srcu sega-jočimi besedami, da se je solzilo marsikatero oko. Ta častitev, pri kateri so glasovali vsi odborniki obeh strank brez izjema enoglasno, naj bode gospodu Seifrizu dokaz hvaležnosti, ljubezni in častovanja, ki si ga je pridobil po svojem požrtvovalnem delovanju za občinski blagor v preobilni meri! (Tudi mi čestitamo g. Seifrizu iz vsega srca! Ur. „ štaj.") Ruden. (Rimska brezobzirnost.) Piše se nam: V petek dne 16. februarja vršil se je ob mnogobrojni udeležbi pogreb pokojne gospe Haimburger. Pogreb je bil dokaz, koliko ljubezni in spoštovanja je pokojnica vživala. Omeniti se pa mora, s kako surovo brezobzirnostjo nastopa župnik Volaučnik proti ljudem. Ali je potrebno, g. fajmošter, da se na Vas pri Privasanu čez pol ure v strogem zimskem mrazu in za ogromni denar čakati mora? G. Volaučnik, Vi ste v veliki zmoti, ako mislite, da so ljudje zaradi Vas tukaj. Vi ste zaradi ljudi tukaj! Gutštajn. Poroča se nam, da se dolži gg. Lovrenc Krivograd, Josip Dolinšek in Anton Britovšek, da so oni v „Štajercu" z dne 11. februarja 1912 (štev. 6) objavili dopis iz Gut-štajna. Baje je g. Dolinšeku, ki je pri cerkvi uslužben, zaradi tega dopisa služba organista in cerkovnika odpovedana. Tudi ostalim dvema škodnje ta zadeva. Podpisano uredništvo izjavlja, da se dela tem trem možem huda krivica, kčr niso v nikakoršni dotiki z omenjenim dopisom. — Uredništvo „Štajerca" v Ptuju. Pobegnil je iz Celovca deželni uradnik in klerikalni vohun Karl Dorner. Preje je izvršil sleparije in poneveril nekaj denarja. Uboj. V pretepu sunil je pri Trbižu rudar Joh. Oatermann z nožem fanta P. Pucher, tako da je bil ta takoj mrtev. Ostermann je poleg tega še rudarja Klampferer z nožem precej poškodoval Mladi samomorilec. V Beljaku se je obesil komaj 13 letni šolar Karl Königshofen kčr mu je dal katehet slabo spričevalo. Pogorelo je v občini Deutsch-Griffen gospodarsko poslopje posestnika B. Grantner. Gasilci so razširjenje ognja preprečili. Škode je za 8000 kron. S pištolo igral se je pri Št. Vidu n. G. 14 letni Joh. Gradišnik. Pištola se je sprožila in kro&jlja je dečka smrtnonevarno ranila. Tatinska nevesta." Soprogi nadučitelja Scheiflinger v Paternionu ukradla je neka neznana ženska obleke in blaga za 200 K. Zanimivo je, da je ukradla le take stvari, ki jih rabijo neveste za „ausštafirungo." Nezgoda. V Celovcu zadel je voz cestne železnice v slugo Andreja Zanner. Nesrečnež je bil hudo ranjen. Ustrelil se je v Sv. Andreju v L. posestnik Jožef Pongratz. Nesrečnež trpel je že dalje časa na jetiki in si je zdaj trpljenje skrajšal. Samomor orožnika. V sv. Pavlu v L. ustrelil se je iz neznanih vzrokov titularni stražmojster Rudolf Pere. Požig. V občini Trebesing pogorelo je posestniku Baier 6 velikih skladišč slame. Škoda je precejšna. Splošno se sodi, da je nekdo nalašč zažgal. Tatvina, v Celovcu je neznanec ukradel ženi trgovca Führer zlato uro, srebrno verižico in 18 K denarja. Požar. V Mallerstegu je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnice Martinschitz. Obenem je gorelo pri Ribiču v Sv. Štefanu. Z velikim naporom so požarniki ogenj omejili. Hitra smrt tatice, v Viktringu ukradla je branjevka Marija Tranring svoji sosedinji Ogris hranilno knjižico za 3050 K. Dvignila je 2000 K iz hranilnice. Ko so jo orožniki zaslišavali, padla je tatica nakrat v omedlevico in je v par minutah umrla. Padel je pri delu v gozdu hlapec Peter Gapnik v Radentheinu Ranil se je tako težko, da je kmalu nato umrl. Tatvine. V občini Fachern ukradeno je bilo posestniku Six 70 kg zelhanega mesa. — V Št. Vidu n. Gl. bila je usnjarju Trixner ukradena zlata ura z verižico. Te tatvine sumijo peka j Zemljaka, ki so ga v Gradcu zaprli. V spanju obkradena sta bila v Beljaku pek Gatterer in harfonistka Subanek. Ukradeno je bilo 60 K. Ukradel je v Reinsbergu neznanec Ebner 100 kron denarja. Od Kitajske. Revolucija na Kitajskem je popolnoma zmagala, dose--danja mandžuhov-ska cesarska družina je odstavljena in velikanska ta država je zdaj republika. Boji so bili jako krvavi, ali z neverjetno eneržijo so ustaši v kratkem času premagali svoje nasprot-n ke in si pridobili množice milijonskega tega ljudstva. Naša slika kaže vhod republikanskih kitaj skih vojakov v pridobljeno mesto. Ustaši so povsod varovali red in mir in preprečili razboj-ništvo ter zločinstvo. Seveda bode še leta dolgo trajalo, predno se bodejo notranji _______ 'bode ^starcKia^na ^ Einm arseh m oderner ch i n ¿sich êr Tm ppcnTn ein& eroberteShadh kitajska država odprta novemu napredku I Nič ni boljšega za takojšno napravo velefine goveje juhe kot ? mm kocke za govejo juho a 5 vinarjev. MAGGrjeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v trdi obliki In vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. Prave samo z imenom MAGGI in z varstveno znamko zvezdo s križcem. m Gospodarske. O rastlinski hrani. S vsako žetvijo vzameir^J0, 1 zemlji mnogo moči ali prav rečeno mnogo hranilnih snovilkati Učenjaki so izračunali, koliko hranilnih snovi razne rajpravit tline iz zemlje posegajo. Vse tukaj navajati, bi bilo p*a£el { obširno; povedati hočemo le. da izgubi zemlja po senslč kositvi 96 kg kalija, 46 kg iosforove kisline in 92 k£ J * dušika in sicer iz 1 hektara. Ako bi se hotelo te hrj>« vo, nilne snovi zemlji zopet v popolni meri vrniti, tedaj »Ce b se rabilo za to približno 15 tisoč kg domačega gnoji'as pc Seveda je popolooma izključeno, da bi kdo razpolagi-— črez takšne množine. Temu nedostatku se lahko z um\akoraD nimi gnojili opomore in sicer damo zemlji kali s kaip jevo soljo ali kajnitom, fosforovo kislino s Tomas žlindro ali superfosfatom in dušik s čilskim sol tr Kali je neobhodno potrebna hranilna snov, razven Nj^gri nam pa še nudi druge prednosti in sicer napravi sett| \ i proti suši in mrazu trpežnejše, povzroči, da je mes^ V, krompirja, pese, repe in sličnih pridelkov trdnejše 'kako hitro ne gnije. Nadalje je kali tudi dobro sredstvo a;ro^iča pokoočavanje raznih škodljivcev v zemlji Za gnojenje^ do spomladi pride kot kalijevo gnojilo le 40% kalijeva si v peštev, za 1 hektar = 1% orala travnika zadostuj 200-250 kg. To gnojilo se pa lahko rabi tudi v jej na njivah se potrosi kalijeva sol najbolje pred set toda rabi se lahko tudi še za vrhno gnojenje, pose je to tedaj priporočljivo, ako bi se naj s kalijevo so!ji~f~l pokončavali škodljivci. Tomasova žlindra (za travnikeij^ 1 oral 600—700 kg) in superfosfat (500— 600 kg) sET^ pri nas že zelo udomačena in so torej naši kmctovaPsega _ že prepričani, da imajo dobiček, če gnojjo z enim*vP|lva drugim teh dveh gnojil. Opozoriti je treba samo na :tr so. da je napačno, če se gnoji samo s Tomasovo žlindillu,z,Ja ali pa samo s superfosfatom, moramo dodati še kalj in dušika, če naj bo uspeh res dober. Tretja neobhodni naku potrebna hranilna snov je dušik, katerega vsebuje či^ soliter in žveplenokisli amon jak, tudi amonijev su'iPna n| imenovan. Cene amonijevemu sulfatu so v zadnjem č« precej poskočile in se bo torej bolje splačalo gnoj^fj^ čilskim solitrom, katerega rabimo za hektar tiavnikaL—— ICO kg. S:cer pravijo nekateri strokovnjaki, da za Ii nike in detelj<šča ni treba dušika, ker ga srkajo tra^0ja n\ in dtttlje iz zraka, toda prav neveijttno je, da bifcak i»;i posrkale 92 kg, kolikor ga na 1 hektaru porabijo. m potrosimo 100 kg čilskega solitra, tedaj dob jo ras^Maribc 15 kg dušika, ki jih znatno okrepi. Vedno bomo tre« y\ čilski soliter na dvakrat in ob času, ko so rastline sok pripra ___— --------' ■■ -——®»od c in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša 140 Prokop Skorkovsky in sin v Unmpoleu na Češkem Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gospodske oblek Iradec Varstvo breskev in marelij-j pred zimskim solncem. (Dopis deželne Sole za sadjarstvo in vinarstvo v Mariboru}.® Špalirji zgodaj cvetočih breskev in marelic, ki stt na južni strani kake hiše ali zida, pridejo v toplih zijnvanec vsled toplote, ki se odbija od zida in vsled tega qzling, ; prav kmalu v mezgo in začnejo pogosto že v februiimi koi cvesti; če nastopi potem zopet mrzlo vreme, morajo § ti cveti seveda zmrzniti. ¡|jarn 0 Da obvarujemo ta že sama po sebi nežna in^iina n čutljiva drevesca pred tem prezgodnjim in ne le za c* ampak tudi za brste in vejice pogubnim poganjanje ia u i emo novi. ras-pre-;nski 2 kg hra-aj bi noja. lagal imet-kali- I lS^ trom. tega setve meso ie in io za nje v a sol jstuje eseni, -tvijo, ; sebno soljo ike na r) sta ovalci im ali na to, ;lindro kalija hodna čilski sulfat 1 času lojiti s lika le ^ trav-» trave bi ga ». Ako rasti ne trosili 2 suhe. moramo drevesca z rahlo privezanim smrečjem zasenčiti, da j h ne doseže toplota od z:du. S tem zasenčevanjem dosežemo na vsak način, da se poganjanje zaustavi do dobe, ko se že ni več treba bati hudih mrazov in torej tudi ne za pridelek. Smrečje lahko visi tako dolgo, da se igličje posuši in počasi odpade, kar se zgodi cavadno v sredi marca. Pri breskvah in marelicah, ki stoje na prostem v vrtu, lahko poganjanje in cvetje ustavimo na ta način, da jih januarja ali februarja cb dneh, ko že ni več nobenih mrazov, tako poškropimo iz drevesne škropilnice z apneno raztopino, da so vse veje in vejice bele. Bela barva odbija solnčne žarke in drevje se zato manj ogreje in pozneje žene in cvete. Da nam apno ne zamaši briz-galnice, moramo prt d škropljenjem godljo preliti skozi fino jflatno, da pesek in diuga nesnaga ne pride v škropilnico. Strokovni učitelj BrUders. Poslano*) Župnijskemu uradu v Cirkovcih. Dne 14./II. t. 1. odposlal sem Cirkovškemu župnijskemu nradn, kateremu načeloje gosp. župnik A n te Ravšl, pismo, v katerem sem prosil za moje listine, ko sem bil leta 1909 tamkaj poročen in sem jih tamkaj pustil. Priložil sem tudi znamke za poštne stroške; pa žali Bog do danes 26/11. nisem še nikakoršnih listin sprejel in tudi ni-kakorčnega odgovora. Vprašam Vas, gosp. župnik A. Ravšl, kaj je tnkaj vzrok ? Prištevam Vam na tem mesto kod greh, ako mi ne uslišite prošnje, ker jaz moram celi dan delati za 40 vin., ko Vi v eni uri lahko 100 kron zaslužite. Ne delajte mi torej škode, ker potrebujem listine. Prosim Vas tem potom, da mi uslišite mojo prošnjo, ker drugače bi si moral pri oblasti iskati pomoči. Ne mislite si, g. žapnik, da imate opraviti s kakim klerikalnim norcem, da bi ne našel pravo pot tja. Znalo bi Vam nadaljevanje moje proŠDje škodovati; bodite pametni, saj ste bili vojak. Vslišite torej mojo prošnjo, ker dra-gače bi Vam eno zažvižgal, pa še lepše zapel. Vas pozdravim Rotkiv Namchab. *) Za vsebino in obliko tega spisa ne prevzame uredništvo nikakorši.e odgovornosti. iežiieeseeiieiSieii Vsaka mati ve j v kako visoki meri dojenje primerni razvitek svojega otrociča pospeši. Čustvo utrujenosti, ki se v tem težkem času dostikrat pojavi, prepreči lahko vsaka doječa mati z rabo Scottove emulzije. SCOTTOVA EMULZIJA obsega celo vrsto snovi, ki delajo kri in moč . ^ _ in vplivajo ugodno na sestav materinega mleka Hjo pmi^J. ter so krepčilna in osvežujoča. Scottova l"™]tm "¿v emulzija je čisto lahko prebavljiva, dobra- «tja Om\m*. okusna in se jo lahko vzame. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka „Scot{, je, ki že nad 35 let vpeljana za dobroto in vpliv jamči. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. - Se prodaja v vseh apotekah. 28 Štiri tedne na poizkus in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka „Bobčma" in garantiram pismeno za dobro delo in materija!. — Reparature in deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne plačil, pogoje. F. Dušek, tovarna kojes Op'icno na drž. žel. 2022 (Češko). Iluslrovanj cenik zastonj. 155 f|2XQ na lepem kraju, JLJLASc* na Hajdini pri Ptuju, '/i ure od mesta, ob okrajni cesti, 10 minut od farne cerkve hajdinske, novo zidana hiša, s ciglom krita, 10 let davka prosta, obstoji iz 2 sob, kuhinje, špeis, klet, Waschküche, zraven stoji vrt za zelenjavo in njiva, vse pri hiši. Hiša je elegantno postavljena, primerna za vsacega penzijo-nista ali obrlnika! Proda se hiša sama ali pa z njivo. — Vprašanja na gosp. Thomas Zartl, Spodnja liajdina št. 68 pri Ptuju. 162 Učenec 5 z zadostno šolsko izobrazbo se takoj ali začetkom maja sprejme pri: Josef Srimz, trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom v Celjn. Dobra služba! Dokazano pridni učeni, ledični ali oženjeni viničar sc sprejme takoj ali v jeseni. — Naslov: gospa Gatiricle Gsund, Topole p. Rogaški Slatini. 153 Preigrani glasovir (Klavic-) se za 70 kron proda pri Volckniar, Maribor, Herren-gasse 56. 163 Za spomladno gnojenje na polju in travniku. Hlevskega gnoja ni dovolj in tudi nima vseh potrebnih snovi. Zato bode vsak pametni kmet gnojil s Tomaževo moko, katere najboljša vrsta je pač ona z zvezdino znamko. Mnogo jih ne ve, kje se dobi to gnojilo. Opozarjamo tedaj na inzerat firme Franz Brangesch v Mariboru, Herrengasse II. . Mraz orje naj-bolje, pravi opravičeno vsak skrbni gospodar in pripravi polja v zmislu te besede. Ali zemlja mora imeti tudi povsod ednakomemo razdeljene hrane. Zato je treba njive krepko Tomaževo moko gnojili. Nizka cena in nizka voznina v tej spomladi omogočijo še bolj to velepotrebno gnojenje. Loterijske številke. Gradec, dne 17. februarja: 15, 71, 60, 11, 69. j Trst, dne 10. februarja : 4, 8, 3,14,24. boru), ki stoje a zimah a veča, ebruarju rajo vsi i in ob-ia cvete, njanjem. 65.000 cepljenih trt imam za prodati, najfinejše vrste (kakor Silvanec zeleni, Muškat-Silvanec, Traminec, Muškat, Rulendec, Spanol beli m rdeči, Laški rizling, Izabela, beli Rapol, Kralevina in več druzega), vse z lepimi koreninami in dobro zarašeno, po nizki ceni od 12 do 15 K za 1C0 komadov, pršiljam na vse kraje po pošti in železnici od t -----: i—I..A: .(■»»> »mnioV« i»i rrAriilr?» vina in iih po- Pošljem orožje vseli vrst. kakor Hammerles puške,Trojke Lankaster- in flobert-puške, revolverje, pištole itd. po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. II. ceniki zastonj in franko F. Dušek, tovarna orožja, Opocno št. 20o2 na drž žel., Češko. 1105 Denarja ni draginja je vedno večja, za-složek pa majhen. Ako hočete brez truda, garantirano 15 do 25 K na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo pet mark po 10 vinarjev in svoj naslov. Josip Batič, i llirska-Bistrica (Kranjsko) Zaslužek i 1 £ 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke šli ikarije doma. Edino moja mašina za hitro štrikanje ,.Patenthebela ima izkuSene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc., trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prošpeict zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Kari Wolf, Dnnaj Mariahilf, Nelkengas«! 1/08. iieiieiü V trgu in romarskem kraju Ptujska gora (Maria - Neustift) pri Ptuju se proda malo posestvo z jako dobro idtčo trgovino ¡mešanim blagom. Vpraša se pri Max Straschill, Ptuj. 138 e&smmm Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, teienje iz ušes, šumenje po ušesih in nagln-host tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 105 ApothekenZur goldenen Sonne", J a kom i ni plat z 24, Gradec. ! Priložnostni nakup! Krasna žepna ura z verižico za le K 3 90. Ker sem veliko množino ur nakupil, sem v položaju odposlati: Eno srebrno-tIn Lan ta S6 urno ank-rem. ura. Švicarsko kolesje z lepo verižico za K 3#90. Nadalje oferiram eno elek-tro-goldin ank.-rem. 36 urno uro. vele-prima švicarsko kolesje z elektro-verižico za K 4 70 Triletna pismena garancija za vsako uro. Razp. p. povz. ignaz [jpies, Hrakova eksportna h ša, Szewska-gasse 13 Bogato ilustr. cenik s 3000 podobami o urah, bižoterijah, fornilu-rah in orodja pošljem na zahtevo gratis. omenjene ure sc ne nahajajo v ceniku, ker so te priložnostni nakup. Za kar ne dopade, denar nazaj. 130 Malo posestvo z stilno go blizu Pragerhofa se da od 1. marca t. I. v najem. Vpraša se pri g. Jožefu Sattler, mizar v Pragerhofu. 121 Lepo posestvo S v dobrem stanu, travniki in gozdi, skupaj 20 oralov, se da takoj v najem ali pa se tudi proda poceni. — Naslov pove Franc Logarič pri sv. Miklavžu, pošta Hoče pri Mariboru. Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je še tako zastarela in skoraj nevzdrav-ljiva. enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N. VVeissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 orožno neprijetno je, ako usta inteligentne izobraženega človeka neprijetno dišijo Hitro in zanesljivo temu lahko odpomo-rete, ako vsako jutro par kapljic desin-fekcijskega sredstva za usta Pfefferminz-Lysoform v čaši tople vode za izmivanje ust porabite. Konzervira tudi zobe. Originalna steklenica K 1*60 v vsaki apoteki in drožeriji. — Napravite poiskus! — Zadostuje za S mesece. Za negovanje rok in obraza priporočamo Lyscform-milo; Jr£r jo JnhJro in nntispptično. Ko« K I'— povsod. 133 l0ICII6l«illlll Kdor hoče imeti od gnojenja z umetnimi gnojili povoljne uspehe, ne sme gnojiti samo s fosforovo kislino in dušikom ampak tudi s kalijem. Za gnojenje v spomladi je izmed kalijevih gnojil najboljša Pozor! 50.000 parov čevelj! 4 pari Čevelj samo K 8-—. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapin-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, vdeelg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari keštajo le K 8'—. Pošlje po povzetju C. Griiner, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 145 UMumnnMm Dva učenca se sprejmeta za trgovino z barvnim blagom in ta slikarsko ter pleskarsko obrt, katere si lahko tudi oba priučita. Stanovanje in oskrba v hiši. Vpraša se pri August de Toma, trgovina z barvnim blagom v Celju 114 mmumnmm Leni postranski zaslužek za vsakogar, zlasti za potnike, z naznanilom naslovov reflek-tantov za štacijonarne in vozne lokomobile. Ponudbe pod šifro „Lokomotile VI. 1. 9433" na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2. 52 KHKKKKKKK Cepljene trte in sicer: burgunder, mosler, laški rizling, mali rizling, silvanec, ruhiander, kraljevski grozd, portugizec, traminec, muškatelec, se dobiva pri P. Srebre, Maribor. 78 • v katero imajo v zalogi: tvrdke Kari Kasper V Ptuju, Perko & Kweder v Ormožu, „Merkur" v Celju, Franc Frangesch v Mariboru, nekatere kmetijske podružnice in še drugi trgovci. Vsakovrstna pojasnila o vseh gnojilih in o gnojenju daje brezplačno potovalni učitelj kalijevega sindikata: 159 Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kruh. kakes, mleko so jedila, s katerimi se spravi šibke otroke v krepki razvitek. Meso in sestavljena jedila nimajo za otroški organizem tisti vrednosti, ki se jim jo mnogokrat prišteva. Dajajte otrokom vsak dan puddlnge Iz dra. Oetker pudding praška a 12 h narejene iz mleka in sladkorja, z sadjem ali sadnim sokom, nadalje kolače in močnate jedi z dra. Oetker praškom za pecivo, in začudeli se bo-dete nad ugodnimi uspehi. Dr. Oetker preparati se dobijo povsod z receptnimi knjižicami. Literaturo razpošilja tudi direktno zastonj in poštnine prosto 1095 nova, zidana, z vrtom in njivo, v lepem kraju ob cesti blizo trga, na Logu pri Sevnici, se iz proste roke po nizki ceni proda. Resni kupci naj se oglase pri Ivan Ricblij, Log število i., pošta Radna pri .Sevnici. 109 1, Pazite, da dobite le pristne izdelke dra. Oetker j Za pomladni nasad priporočam iz moje drevesne šole prvorazredna jablana z visokim deblom (Apfelhochstilmme) v sortah: Canada Rtte., Ananas RUe., Champagner Rtte., Goldparmäne, Cox Orange Rtte. itd. Cene in pogoji na vprašanje pri: lo7 Sadjerejstvu „tarolinentiot" pri Ptuju na Štajerskem. Tpondelek, dne 4. marca t.l. se vrši v Pragerhofu razprodaji! zaloge blaga Johana Gaiser. Razprodaja blaga se vrši posamezno in mora tisti, ki največ ponudi, blago takoj izplačati ter odpeljati. Oskrbnik konkurzne mase: Alois Kraker, Tomaževa moka orig. „zvezdina znamka4' od tvornice Tomaževih fosfatov, z. z o. z. v Berolinu, nadalje kajnit, 40%Da kalijeva sol, superfosiat, čilski salpeter, amonijak in vse druge izredne vrste umetnih gnojil, priporoča za »pomladno gnojenje v bogati zalogi 166 Franz Frangesth, m i železom, špecenio. orodjem. Maribor Herrengasse 11. Hiša E 6/12 8 158 Dražbeni oklic« Po zahtevanju okrajne hranilnice pri Sv. Lenariu in Marije Fra?, prevžitkarice v Selcih, zastopanih po dr. Janko Ltščnik oz. dr. Milanu Gorišek, odvetnikoma pri Sv. Lenartu bo dn£ 17. aprila 1912 dopoldne ob 8. uri na licu mesta v Žikarcih oziroma v Zg. Koreni dražba zemljišč: 1) vi. št. 133 k. o. Zg. Korena; 2) » » 59 > » Žikarci s parcelami 126, 1113—1123; 3) » » 59 » » > » > 1170/1 in 1170/2; 4) » » 177 » > 5) > » 82 » » > 6) > » 259 > » 7) > » 6 » » Zg. Korena; 8) » » 148 in 68 v k. o. Žikarci; 9) • » 45 > » Žikarci s pritiklno vred, ki sestoji iz 1 orala, 1 novega sadnega stroja, 1 stiskalnice, 1 sadnega streja stavbnega lesa, 1 reznega stroja, 1 streja za koruzo lušit, 1 novega vejalntga stroja, 1 slamoreznega stroja, 1 krave. Nepremičninam, ki so prodati na dražbi, je določena vrednost na 1) 1379 64 K, 2) 7718 70 K, 3) 597 36 K, 4) 488 72 K. 5) 514 92 K, 6) 1554 60 K, 7) 2023 34 K, 8) 21, 619 K, 9) 7176 10 K, pritkhoam na ad 2) 192 K, ad 7) 350 K, ad 8) 190 K, ad 9; 110 K Najmanjši ponudek znaša ad 1) 919 76 K, ad 2) 527380 K, ad 3) 398 24 K, ad 4) 325 81 K, ad 5) # 343-28 K, ad 6) 1036 40 K, ad 1) 1582 22 K, ad 8) 14, 539 32 K, ad 9) 4857 40 K, pod tem zneskom se ne proda. S tem odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnim (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izp sek iz katastra, cenitvcne zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pii spodaj ozna-menjen« sodniji, v izbi št. 10 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker« bi se sicer r-.e mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okr. sodnija v l\. Lenartu na Staj. oddelek IL, dne 15/11.1912. v sredini mesta, kjer se nahaja že mnogo let dobro idoča ključavničarska obrt in kjer se nahaja 9 strank, 1 delavnica, skladišče itd. ter se dobi netto-dohodek iz mitnine letno 1 200 kron, — se za 22.000 K takoj proda. Izplačati je 11.0C0 K Vpra?a se pri: Alois Riegler, Maribor, Triesterstrasse 34. 167 Lepo posestvo m Friedrich Ogris tovarna pušk Sv. Marjeta v Rožni dolini (Koroško) se priporoča za dobavo \Verndlinfante-rijskih pašk. model 67/77 prenarejenili za Lancastre-šrot-patrone, kaliber 28, 1 kemad z zavojem samo 14 kron. Ako se vzame 10 komadov, dobi se 1 zastonj. Prazne patrone se vsaki puški zastonj doda. Garantirano izborni strel. Ne zamudite takoj naroČiti. Gosp. Friedrich Ogris, Rosental. Zadnjikrat sem sprejel od Vas 2 Werndl-puški in 40 nabasanih patron in sem bil precej zadovoljen. Danes naroČim 10 Werndl pušk in tudi 100 nabnsamh in 100 praznih patronov s kapseljnom. Prosim pošljite mi le same dobre puške itd. S spoštovanjem Michacl Pešku, Fresen, Štajersko. 154 Velecenjeni gospodine! Zahvaljujem se na Vašima puškama, što sle mi poslali 8 komadov inodel 67/77, jer odgovaraju in strelajo prav d« bro itd. Sledi naručbina više sa štovanjem Ivan Serbedja, Sosvete p. dr., Hrvatsko. 500 kron 171 na mesec in še več lahko postransko brez motenja dela v poklicu in brez troškov zaslužite, ako prevzamete zastopstvo znamenitega krmilnega apna Dirkaš. Jako izplačni artikel. Stotero prunanjevalnih pisem. Se razpošilja od filialne fabrike Avstrija. Pojasnila dajejo: Združene tovarne za krepčilno krmilo in kem. fabrike Bohlitz-Ehrenberg-Leipzig. v Zgornji Sv. Kungoti (v Plintovcu) se proda, kakor leži in stoji; je 21 oralov veliko in zelo rodovitno, njive, okoli 12 oralov travnikov in sadonosnik v najboljšem stanu. Krme za 15 glav govede. Cena 12.000 kron. — Vprašanje pri posestniku g. Johanu Stanitz v Hočah. se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu VVesiak, Maribor, Draugasse št. 4. Lepo posestvo v Savinjski dolini, obstoječe iz zidane hiše, isto-tako dveh gospodarskih poslopij, vse v dobrem stanu, njiv, travnikov, vse okrog hiše, okrog 7000 štang hmelja se z hmelovkami ter nekaj druge pritikline vred po ceni proda. Pojasnila daje F. S. Skrabar, trgovec v Kranjskigori. Istotam se sprejme tudi učenec z primerno šolsko izobrazbo. 168 posestev z 10 do 40 orali in z lepimi poslopji, na okrajni cesti pri Mariboru, se takoj poceni, pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Vprašanja na: Friedau-Gasthaus, Maribor. i:o Hiša na prodaj s tremi sobami, kuhinjo, klet, in hlev, vse novo zidano, z opeko krito, lepi vrt, 10 minut od mesta. Več pove Gašpar Kaluža, Polule štev. 6 pri Celju. 178 Oddati imam par stotisočev kosov raznih cepljenih sadnih drevesc (jaboljk, hrušk itd.) in to po ceni 40 do 80 vin. za kos. Ivan Gerjovic, veleposestnik Dobova, poštna in železnična postaja, postaja za blago Brežice na Savi. i6o t v Priporočljiva domača sredstvai Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi^0!* slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica P ' — Tekočina za prsa in pljuče, stekl. 120 K ¡flOkr kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje f*tnO k 80 vin. — Čaj proti gihtu k 80 vin. — Balzaa giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki » itrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek k 12C J Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi k 16tt * Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke k K 1—. |sak. pošiljate* L. Herbst, apoteka, Blciburg na Ko: s polno koncesijo, žganjetočem, ležeča ob cesti in v vasi, blizu farne cerkve, na lej za izletnike, oddaljena 20 minut od mesta tudi je zelo sposobni prostor za trgo\ca za| perutnino itd. Zraven je 5'/* orala dobrega j v bližini sadni vit in lep vrt za zelenjavo; J se takoj po ugodni ceni 20 000 K. Hiša in je vse v dobrem stanu. Izplača po pogedbi. sisi naj se pošljejo na A. B. 88. poste resi Ptuj. vent tere Dljše ne, g Naznanilo. Tomaž Krainz v Framu bode vsakemu dbih e kosi _ ad napravil, kdor k njemu pripelje ali pošlje ti!i!clr0" seme. S spoštovanjem T. Krainz p. d. ..Hal Reuma Giht. T- jdin Od I h. prila do 1. decembra «d prti» Nizke cene I doslej vkljub času primernim predrugačbani. — Od 1. septe do I. junija 25% «nižanje. Čudežni uspehi zdravi enja. Radioaktivna thermal-koi 35-44° Celsius. f&rapma-TopIice. Pitno zdravljenje s thermal-vodo. Razpošiljatev thori Frekvenca 8000 oseb. Hrvatska (hrvatska Švica). Kopelj v basinu, mramorju, duše, v močvirju. Fan^ ljehje. Sudarije. Prošpekti in pojasnila pri ravnateljstvu pravi naslov le: Kra|>iua-Tnhne K 10—, 12 —, H —, 16-—. Posaimzne glanie bl ižine K 3 —, 3*50, 4-—. Tnbne 200X140 cm velike K 13 —, 18 —, 20-—. Glavne blazine 90><70 cm velike K 4 60, &•-, 6-50. Spodnje tnhtne iz najboljšega posteljnega gradi 180XH6 cm velike K 13 — in K 15— pošilja proti povzetju ali naprej plačilu Max Berger, Deschenitz jt. 3W/'a (Bohmerwald). Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne d^nar Bogato i i ust r. ceHik o posteljnem blagu zastonj. 763 raz sem mojo lesno trgovino v Ptuju prodal, in dam na znanje, da jo od novega leta naprej pri moji parni žagi na RagO-ZVlici, 5 minut, od Ptujskega kolodvora, naprej peljam, kjer se vse sorte lesa po ceni prodaja in tudi nakupi v velikem; ravno tam se tudi posestnikom vsakšni les po najnižjih cenah razžaga in tudi hoblja. 76 Adalbert Ružička m. p. na zemljišča, poslopja, menice in vrednostne papirje in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh zadevah, ki se tičejo hranilnice. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za vloge te šparkase jamči mestna občina ormožka z vsem svojim premoženjem. Ona je podvržena državnemu nadzorstvu in državnim revizijam, torej za vloge najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. Ravnateljstvo. „Štajerc petek, c našle Naročn strijo : 3 krone leia ra2 sko 4 h leto; za za celo Amerik za drug računi rom na nine. N čati nap štev. se Urednii Bištvo Ptuju, slo TTYTT TT TYTT m p TTTTTTT ¡Wi odlik. Le pri rabi od I. 1886 izredn. 826 znamko S Pos z sredstv svoje i je, da laž pr( vse po niku. tf 7T gumi tran-ma- rPVllP žilo za usnje ^CVIJC res nepredorne za vodo, mnogo trajneše, mehke in vkljub temu za »viks« zmožne napravi Tudi za vozne odeje, oprege za konje, jermena itd. izvrstno. Povsod v dozah ä 30 h in več; kjer ne. pa direktno potom edinega izdelovalca I. Lorenz & Co., Eger i./B. ter Böhme & Lorenz, Chemnitz i./Sa. Sodbe se glasijo: Pošljite mi zopet 1 poštni zavoj gumi-trana. znamka „Sethund." Sem jako zadovoljen. Taiften, 21. decembra 1909. Alois Prener, revirni lovec. Karl Kasper trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika Brata Slawitscl spada dr. Ka tudi c. kot ta PTUJ priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga. 226 Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem po 25 letnem sodelovanju v lesni trgovini gospoda A. Ružička to trgovino kupil in jo hočem na ednaki način naprej peljati. S tem, da prosim, da mojemu predhodniku v tako bogati meri dano zaupanje i meni ohranite, obljubujem, da bodem cenjene kupce z reelno postrežbo vsakokrat najboljše zadovoljil in bilježim z velespoštovanjem Leopold Stern. Tudi cement in belo apno se dobi po najnižjih cenah. 151 nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete municije za lov. kakor patrone, kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tcmažova moka, kajnit itd . nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po conah. v Ptuju Florianiplatz in priporočata iz^ stroje (Nähmaschiiai Jf0jg j6 sledeči cenili . Singer A ročna P"*1» mašina . . K 60--jtal. A t Singer A . K 60--- f DUrkopp- I 810 Kl Singer . . K 70-Ikim p za šiviljo . Kiao-lje dar DUrkopp- ce]Q j j Zentralbobbm , za šivilje K140-vprek J Dürkopp- kori k Ringschiff »gr. za krojače K 160'-| (1 el a V C« Dürkopp Zcntralbobbin mit versenkbarem Oberteil, pred k Luxusausstattung.............. Dürkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K160-fotvar Minerva A..................K 120-J V Minerva C za krojače in čevljarje........K160'-; , Howe C za krojače in čevljarje.........K 90- ar- Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cenetigpodnj kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke; , , Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, kerwi Ud.VK.oj je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. da 86 Cenik brezplačno._ gSBP» Po zelo znižanih cenah! ^vse na Ivan Berna ZZ v Celju, Herrengasse Štev. 6 maj o. iilijala Grazergasse štev. 15, in telefon Stev. 87/VIII., telefon Herrengasse Ii je priporoča Bvojo bogato zalogo obnval za pomladansko kljudstv zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čefljfl pečava nega in tujega izdelka. Gnmi za pete, vrvice, zaponke, vednoi j. večii izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske ii i ljUit 11 fcevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo r popravila. Postrežba tečna, cene solidne. Zunanja naroäl« povzetju. ^T | Pri suši in pomanjkanju vode so za astnike vodne moči TjSg patentni lok.omobiIi z vročo paro firme Heinrich Lanz, Mannheim hitro v promet postavljena, cena, jako šte-dilno delujoča in za vsako kurjavo primerna zzz=z=: rezervna moč mzz: Avstrijska prodajalna pisarna: EMIL HONIGMANN Dunaj, IX|4, Loblichgasse 4. I. u. telefon 1559 4. Obisk inženiija zastonj. m S Macocl toda istem da ni Helene zaradi mostai hov. \ Helene poroke Nadalj Vaclav 1910 mesto. iskal ] ski je tam j( rita o