Prosveta in naš materialni položaj. V razvoju vzgoje razlikujemo v glavs nem tri epohe. V starem veku se je smatral nauk o vzgoji in izobraževanju za sestavni del politike. Protagonista te ideje sta bila poleg mnogih drugih Platon in Aristotel. V sred= njem veku je bila vzgoja samo privesek cerkvenih naukov in cerkvene politike. V novejšem času se pedagogika otresa varu= štva cerkvene in državne politike in postaja odvisna od filozofije in psihologije. To dobo smemo imenovati pedagoški idealizem. Nje= ni protagonisti so bili Fichte, Pestalozzi, Frobel, Schleiermacher, Herbart in dr. Peda* goški idealizem se je obdržal do pojava Pa* torpa in Dewa, tedaj pa se je pojavil v vzgoji nov element, namreč sociologija. S tem, da se ozira pri vzgoji in izobraževanju na sociologijo, dobiva pedagogika čedalje bolj karakter avtonomne vede in se danes kot taka v moderni družbi tudi tretira. Začetniki evolucije vzgojnega in izobra^ ževalnega pomena so predvsem ekonomsko socialni pogoji, vzporedno s temi pa je ra« stel tudi pomen učiteljskega poklica. Drža» va, cerkev in družba mu skušajo dati čim več svojega specifičnega. Relativno vzeto, je položaj danes tak, da so se ti trije faktorji združili v učiteljskem poklicu. Država za=> hteva učiteljevo delo, za vzgojo in izobražes vanje mladine, v skladu z njenimi interesi, cerkev zahteva zastopanje svojih, a družba, ki je poleg tega heterogena, zahteva zasto= panje svojih interesov. Zakonodajalec, ki je reševal problem, vzgoje. se je moral ozirati in se je oziral na vse te elemente-- ozirajoč se nanje, jih je normiral in jih podal uču teljstvu v izvrševanje. Tudi napram drugim profesijam in drus gim kategorijam uradništva niso ostale rav« nodušne država, cerkev in družba, toda njih interesiranje za delo teh javrrh delavcev od strani države, cerkve in drnžbe ni bilo niti zdaleka tako veliko, kot je to bil slučaj z učiteljskim poklicem. Pomiriti pojem države s pojmom ver» skega prepričanja in družabne pravičnosti — to je učiteljski poklic. Ta poklic, idealno razumevan, a v bisfvu je to lep ideal zahteva celega človeka, zahteva bitje, ki žrtvuje za druge tudi zadnji živec in zadnjo minuto. A to je zelo težko... In kolikor primitivnejša je socialna sredina, toliko težji je učiteljski poklic. V kulturnih državah bi bilo danes smešno zahtevati od učitelja da je istočasno dober vzgojitelj, prvi ekonom in edini ini=" c:ator mnogih socialnih in kulturno prosvet= nih ustanov — od našega učitelja se vse to zahteva. Od njega se zahteva, da mora biti živa enciklopedija, a ne da obvlada vse to samo teoretično. marveč tudi praktično. —• Ali obstojajo ljudje s tako univerzalnimi sposobnostmi? V kaki dovršeno primitivni sredini ni končno niti težko biti povsod prvi, a k sreči takih dovršeno primitivnih sredin pri nas sploh ni, ali pa jih je zelo malo. Na* sprotno obstojajo pri nas zelo napredne dasi jih je morda zelo malo. Tendenca družbe je, dvigniti se na yišji kulturni nivo; s tcm dvi^ ganjem se vrši istočasno tudi selekcija spo« sobnosti — in prišel bo čas, ko ne bodo mo=gli biti poedinci več encikloped;sti niti v teoriji, še manje pa v praksi. Ampak, mi jugoslovenski učitelji mora« mo računati s takim faktom kakršen je pri nas danes ... Zakonodajalec nam je naložil, poleg dolžnosti, ki veljajo splošno za vse učiteljstvo (pouk) tudi specialne dolžnosti, ki niso nič lažje od splošnih in ki so posledica naših socialno=kulturnih razmer, to je izven* šolsko delo. Sprejetje enotnega šolskega za* kona je zahtevalo tudi sprejetjc novega uč« nega načrta. Momentano je ta še v projektu. Dasiravno nc predstavlja projekt nekaj defi«so ukinjene; ako sta zakonca oba v državni nitivnega, vendar predstavlja gotovo osnovo,službi, prejema eden samo polovico draginj* u: u^ oii>5;ia va Hpfinif-ivnn rpHak-Hin nčneoa skih doklad — in tako materialno stanje, po= večano z ogromnimi dolžnostmi, nas mora dovesti do tega, da o tem problemu resno ki bo služila za definitivno redakcijo učnega načrta. Ekonomske razmere učiteljstva so take, da ustvarjajo skrbi; šolanje je zvišano na tri= najst lct; število službenih let za penzijo je zvišano na tridesetpet; upraviteljske doklade razm šljamo. D. M. P. Pokret ufiteliic. V$em tovarišicam! Na zadnjem zborovanju društva učite« ljic so tovariš:ce spoznale na podlagi mnogih dejstev in primerov, da nam je to društvo za enkrat še nujno potrebno poleg skupne sta« novske organizacije UJU. Da se bo pa dru« štvo moglo dvigniti v pravo delavno zajed* nico, je potrebno sodelovanje vseh učiteljic. A k temu je treba predvsem da pristopijo vse tovar šice v društvo kot članice. Člana^ rina je minimalna — 10 Oin letno — zato pač ne more biti nobene ovire. da ne t>i mogle stopiti v društvo vse tovarišice. Obr« nite se na poverjenice svojega sreza, ki jim je odbor poslal posebno okrožnico z neka* terimi navodili v to svrho, a!i pa direktno na društveni odbor, dokler delovanje pover= jenic še ni zadostno organizirano. Odbor, ki se je pojačil z mnogimi dela= voljnimi tovarišicami, ima najboljšo voljo, da realizira delovni program, da stori po možnosti vse za podvig društva. A ves na* por odbora bo ostal brezuspešen, društvo mrtvo, če ne bodo naše tovarišice z dežele stop'le v živ kontakt z nami, nam .pomagale v našem delu nam svetovale ter nas opo* zarjale na vse. kar se jim zdi potrebno, da ukrenemo, bodisi z ozirom na naš prosvetni ali stanovski delokrog. Zato apeliramo na tovariško in žensko solidarnost in vas po== novno vabimo, da prstopite k društvu čim preje, da bomo imele točen pregled o aašem članstvu. Za slučaj. da je katera od tovarišic v zadnjem poročilu prezrla seznam naših po» verjenic, jih navajamo ponovno: Za srez Crnomelj: Mimi Korcnova, Drašiči pri Met« liki; za srez Kamnik: Marija Rupjiik, Kam? nik; za srez Kočevje: Slava Zupanec, Rib= nica; za srez Kranj: Karolina Zupančič, Križe pri Tržiču; za srez Krško: Slava Vidmar, Leskovec pri.Vidmu; za srez Laško: Marija Omerza, Trbovlje; za srez Ljubljanska oko« lica, vzhodni del: Obersnu Petra, Vrhnika; zahodni del: Mara Jarc, Hrušica; za srez Logatec: Dolenc Marija, Planina pri Rakeku; za srez Novo mesto: Sušnik Milena, Novo mesto in Tavželj Saša, Hinje; za srez Ra* dovljica: Milena Bratina, Radovljica. Ponovno tudi sporočamo, da je vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer nekaj društve« nih odbornic na razpolago tovarišicam, ki žele kakih informacij ali razgovora, in sicer v I. nadstropju Učiteljske tiskarne sprednje poslopje (čitaln;ca). A. V.