E VOLUME XXX. — LETNIK XXX. BEGUNCI IŠČEJO ZAVETJA V SOLUNU. Sedajte cas za nove vloge. VSE VLOGE VROČENE NAM DO 10. JANUARJA, BODO OBRESTOVANE ŽE OD 1. JANUARJA PO 4 A Pooetkom vsakega novega leta se otvori več novih vlog kakor tekofti celega ostalega leta. Tudi poeetkom prihodnega leta bodo tisoči naših rojakov položili temelj svojemu bodočemu premoženju. Ali hočete biti tudi vi eden izmed onih? ZAUPAJTE VA&E PRIHRANKE STARI SLOVENSKI BANKI Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City -GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE__ (Adrertiaemttit) POLJAKOM MANJKA DOBRIH KANDIDATOV Nacijonalisti ne uživajo v poslanski zbornici nobenih simpatij. — Obravnava proti morilcu. Varšava, Poljska. 20. dec. — Poljska narodna skupščina je bila sklicana za danes,- da izvoli predsednika, ki naj bi sledil dr. Gabriel Narutoviczu, ki je bil za-vratno umorjen preteklo soboto. oris Brunen je bila včeraj v Mount Holly sodišču oproščena. Xjen brat, Harry C. Mohr je bil spoznan krivim umora jhj prvem redu. Porotniki so se samo dvajset minut posvetovali. Prejšnji razvoji v tem značilnem procesu so naslednji: Včeraj popoldne je obramba pozvala nadaljnih štiri in dvajset prič, med njimi par zločincev, ki ^o vsi i;-, javili, da je Charles M. I'oweil, ki je priznal umor Bru-nena. t-t označil njegovo ženo ter svr-ka kot povzročitelja zločina, vse > reje kot pri zdravi pamet: in da si najbrž le domišlja, da je izvršil umor, čeprav ni imel dejanski- niti najmanjšega stika z njim. Med temi zločinci je bil tudi moril?e Ernest Mayo, ki je izpovedal, da je čul lajati Powella kot psa. Iseki nadaljni zločinec, po imenu Duncan, je izpovedal, da je čul. kako je kričal Powell: Jaz sem pod kopalno bano, ker me zasleduje John Brunen. Nadaljni zločinec, po imenu Swanson, je sporočil, da je čul, kako se je Pobeli neprestano pritoževal, da čuje godbo. Tudi je baje izjavil Powell, da mu je detektiv Parker obljubil, da bo za Božič doma. če bo ustrajal pri svoji prvotni verziji celega slučaja. Zastopniki obtožbe so izjavili, da so izjave Powella lahko vrjet-ne, ker trpi na nek? ušesni bolezni, radi katere ga zdravijo Se se daj. Precej velike važnosti za Mohra so bile izpovedi dveh moških, ki sta izjavila, da sta videla obtoženega v morilni noči v Philadelphi-ji. Mohr saon je preje izjavil, da bi mu bilo telesno nemogoče biti navzoč pri umoru, kot trdi Powell. Med poslušalci se je nahajal včeraj neki velik človek, katerega niso videli tukaj še nikdar. Bil je to Herbert Ashley, prvi NOV NAČET PRISELJEVANJA Sidney, Avstralija, 20. dec. — Ministrski predsednik Hughes je ravnokar objavil podrobnosti obširnega priseljeniškega načrta, ki !>o involviral izdatek sto in osemdeset miljonov dolarjev. Načrt je posledica dogovora, ki je bil sklenjen na konferenei angleških ministrskih predsednikov tekom preteklega leta in ki določa, da bodo prvotne stroške nase-ljenja farmerjev prevzele tri prizadete vlade, — angleška skupna 1 avtralska vlada ter vlada države, v kateri se bo nastanil novodo-"šli. Sklenjen je bil dogovor z ministrskim predsednikom Zapadne Avstralije, soglasno s katerim bodo privedli v državo šest tisoč novih priseljencev na skupne ! stroške treh vlad, ki bodo znaša-I li trideset miljonov dolarjev. Ministrski predsednik je izjavil, d;, bodo v teku naslednjih petih le uvedli približno 75,000 novih pri-i sel j ene e v. i Siičen dogovor je bil sklenjen \ z vlado Victorije in" ministrski predsednik je objavil, da je pripravljen pogajati se z vsemi dr žavami, kakorhitro bodo pokazale svojo pripravljenost, da dajo 1 priseljencem na razpolago farme. V Avstralijo prihaja sedaj nekako 25,000 do 30,000 priseljencev vsako leto, a kakorhitro bo izveden novi načrt, jih bo prišlo vsako leto najmanj sto tisoč. BO JAKI, NAROČAJTE f*E NA "GLAS NARODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV NIK V ZDR DRŽAV AS j- mož Mrs. Brunen, ki je prihitel, j ko je črtal v listih, da smatrajo t Mrs. Brunen za bigamistko, da ji | priskoči na pomoč. Ashley je ko-j mik, ki gra v nekem vaudevillu v ; Philadelphiji. Ker pa je sodnik že odločil, da nima ta zadeva nobenega posla s sedanjim slučajem, je opustil zagovornik obtoženih namero, da j pokliče Afihleya kot pričo. NEMŠKA TRGOVINA SE JE IZBOLJŠALA Splošno občinstvo sicer zopet dvomi, da bo mogoče najti izhod iz sedanje gospodarske bede, a industrijalni in trgovski krogi so bolj optimistični. — Finančni minister bo kmalu zaključil svoje načrte. — Lamont povzročil senzacijo. % Berlin, Nemčija, 20. decembra. — Cela Nemčija je prišla do spoznanja, da so tam v veliki meri preceni jeva) i sporočila glede ameriške intervencije v reparacijskm vprašanju. Časopisje, ki je bilo pred par dnevi še zelo optimistično, svari sedaj svoje citatelje "pred domišljanimi rešitvami". Posledica te ieakcije je bila, da je vrednost marke zopet padla na prejšno nižino, kakor hitro so prišla tozadevna sporočila iz Washing o na. V industrijalnih in trgovskih krogih pa niso tako pesimističnega razpoloženja kot prevladuje meti splošnim občinstvom. Neki industrijalni voditelj je izjavil, da so prišle mase naroda duševno, gospodarsko in finančno iz ravnovesja. Kaneelar Cuno se ne briga za vse to razburjenje ter nadaljuje z izdelovanjem svojih reparacijskih predlogov, katere bo predložil konferenci ministrskih predsednikov v Parizu dne 2. januar ja. Posvetoval se je že z vodilnimi bankirji, finančniki, industrijalci ter izvedenci glede valute. da ugotovi, če bo deležen njegov načrt podpore. Naeiti finančnega ministra glede zlatega posojila v deželi se bližajo svojemu zaključen ju. Potom poteze, vsled katere hoče oprostiti to posojilo vseh davkov, upa finančni minister Hermes spraviti nazaj v Nemčijo ves kapital, katerega so poslali prizadeti v inozemstvo. Na ta način bo po njegovem mnenju mogoče spraviti skupa j pretežni del šestih tisoč milijonov zlatih mark in to posojilo bo nato najbrž predstavljalo prvi korak k ustvarjenju jnove, na zlatu temelječe izdaje denarja. Na včerajšnem banketu Foreign Relations Council je povzročil finančnik Lamont, član tvrdke Morgan, veliko senzacijo s svojo izjavo, ki se je glasila: "Mi smo izjavilijiemškemu poslaniku, da je posojilo nemogoče, ker ni ob sedanjem času ameriška javnost pripravljena kupovati bonde. "Z isto prostodušnostjo smo tudi izjavili nemškemu poslaniku, da ne moremo priporočiti kot bankirji ob sedanjem času podpisanja takega posojila." Zgornja slika nam kaže postajo v Solunu, kamor dovažajo v velikanskih. množinah begunce iz Male Azije. Na spodnji sliki vidite skupino grških begu.-icev. Z MIROVNE,KONFERENCE V LAUSANNE Kemal paša je izjavil, da nikakor ne nasprotuje otvorje-' nju ameriških šol na turškem ozemlju.—Prostost ožin naj bo resnična prostost, temelječa na mirovni pogodbi med Turčijo in velesilami. . I Lausanne, Švica, 20. deeembra. — Ismid paša je dobil •lanes od Muštafe Kemal paše sporočilo, v katerem se glasi, da se lahko nanovo otvori American College v SmirniJ katerega so zaprli tekom bojev, ki so se zavišili tam in «la angorska vlada nikakor ne nasprotuje ameriškim šolam. ki delujejo v različnih delih Turčije. Ismid paša je takoj obvestil ameriške poročevalce na konferenei glede Bližnjega iztoka o tej ofieijelni akciji, katero je storila angorska vlada. Na predvečer dneva, o katerem se je domnevalo, da bo skrajno Uiitičn v življenju konference, je imel ameriški j ..-lanik Child dolg pogovor z Ismid pašo glede problema, t kaj<*"•«'ga se ožin, glede katerega je izjavil lord Curzon včeraj, da ga je treba rešiti takoj. Javna tajnost je postala, da so ameriški opazovalci na koiiferem-i prepričani, da je nepotrebna mednarodna kontroli. akomisija. spojena z Ligo narodov, kot predlagano v zavezniškem načrtu, za kontrolo Dardanel in Bos-! pora. Amcrikanci so mnenja, da naj bo prostost ožin dejanska prostost, temelječa na mirovni pogodbi med Turčijo ter drugimi svetovnimi silami. Ameriški opazovalci na konferenci so se dosedaj omejili »a ugotovila najbolj splošnega značaja glede vprašanja Dardanel ter niso stavili nobenega predloga, kako naj se o včeraj preiskali parnik "Fen-ehureh', ki zasidran v newyor-škem pristanišču. NaAli s« več kot za stotisoč dolarjev flanamlji-vih sredstev. BOKSANJE JE PREPOVEDANO V BERLINSKIH ŠOLAH. Berlin, Nemčija. 19. decembra. SoLski svet je prepoveozna novopečeifi diktator tudi v francoščini, nemščini in angleščini. Francoski se je naučil, ko je bil še mlad človek ter baje govori ta jezik brez vsakega naglasa (kar je težko vrjeti, če pomisli mo. da je mož ltaljan.) Par let pred vojno je bil profesor za francosko literaturo na vseueiilšeu v Milanu. Ko je bil urednik nekega lista, izhajajočega v Tridentu, ki je bi! last Oesare Batista, znanega ita-ljanskega patrio-ta, katerega so Avstrijci ustrelili tekom vojne, je pričel študirati nemški in eeprav je njegov naglas vse preje kot po-I>oie> tr.di krasna božKi.iea 'Svet- n.„ . ••Horn.- Sweet Hotne".' itd. k. r V- i ■»•k.,j 1,-AVRit za Slovence .n Hrvate \ v merlk:. .- opozarja rojaka in tvr.it- Hrvat«'. >la s« t;. ; 11 j naročijo t<> rev jo. Oeii:> t-ni knjtsi ?".<•. k r s,- pkif-u. takoj". Xaro- In 4 St. Cair ;LVe Ali ste debeli? Samo poskušajte to. Tisočeri debeli 'judjo bo poatoll uinkt. Blfedefi naročilu zdravnika, ki je priporočil I Marmola l'redplsna Tablete (Marmola ' fresciption Tableta) te neškodljiv« maje ' uničevalce masti. napravljene po slavnem Marmola Predpisu (Marmola Prescription). Ce ste predebeli, tie čakajte. Pojdite it lekarnarju in za en dolar, toliko stane po vsem svetu, vam da ravoj teh tablet. Če hočete. Jih pa lahko tudi dobite, aJco pošljete to ceno na Marmola Company. 4612 Woodward Ave.. Detroit. Mich. Hujšejo sta-'no in lnhko brez utrudljivega vežbanja. ft! stradanja ter no puSčaJo slabih uTInkov. DOKLER ZALOGA TRAJA MOŽKE SRAJCE narejene iz težke volnene flanelc, velikost 141 - VREDNE $3.50 naša cena samo VOLNO za SWEATERJE, NOGAVICE !N' DRUGO barve > «' rna. r . i Her t her. Khakv. -n • ".t- čista vo'nn, velike štrene, vredne 59c, naši cena samo 39c SLOVENSKA TRGOVINA JOHN GOTTLIEB 1821 W. 22nd St., Chicago, 111. Počtna naročila za $? 50 ali več s; pošljejo poštnine prosta, ter priložimo naš koledar - za leto 1923 brezplačno. - Domača zdravila. Začimbe In zeliščna zdravila, katera priporoča mgrs; Knelpp v knjigi "DOMAČI ZDRAVNIK" Imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj >e rabi. M T H . PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N, Y. ( Adv«rUaem«nt]| W t _ _ _:__________ ______— "GLAS NARODA" I (SLOVENIAN DAILY) Owned and Published by Blovemc Publishing Company (A Corporation) rilANK SAKSER. President___<^OUIS BENEDIK, Treasurer Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: «2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS N A H O O A" ___________(Vo»ce of the Pe*PM) Issued tvery Day E * ce p t Sun days end Holidays. Za celo leto velja list m Ameriko [Za New York za četo leto .........97M in Canado .................. «6.00 za pol leta .................................$3M Za pol leta ....................... 13.001 Za inozemstvo za celo leto ............S7.0C Za četrt leta ...................... ti.50 za pol leta ....................................S3.5C Subscription Yearly $6.00 _ ~ Advertisement on Agreement.__ "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan uviemii nedelj in praznikov._ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli potil J* ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi preJAnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" S2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 OBRAVNAVA PROTI MAJNARJEM I'r«- njeni volji. Državno pravd-ništvo jc izprašalo veliko svojih prie, ki pa niso mogle difsti povedati« JJržavni pravilnik si je na vse na«'i ne prizadeval npli-vati na porotnike s pom«x*jo strahovitih z^odb, ki so jili po iiaroeilu i7]povedali najeteži pi-emogarskih baronov. Na zatožni klopi sedi pet štrajkarjev. In značilno je. da ni mogla dosedaj niti ena priča pod prisego izjaviti, da je le eden izmeni petoriee umoril kakega skeba. Se več. Niti ena priea ni mogla izjaviti, da je kdo izmed petoriee kakega skeba dejanski napadel. Najvažiiejša priča je bil en vaj O'Rourke. Od njega je državno pravdništvo naj vee pričakovalo. Pripovedal je o strašnih grozovit ost i h, toda na vprašanje zogovornika je pripomnil, da jih ni videl na svoje oči. In ko so ga nadalje vprašali, kdo mu je o vsem tem pripovedoval, ni vedel odgovora. Državno pravdništvo je v velikih stiskah. Domnevalo je namreč, da bo lahko nastopilo proti celi premo-garski uniji, v resnici je pa proti petini posameznikom brez vsakega moči. Zagovorniki bodo skušali dokazati, da obtožena pe-tonVa sploh ni bila na lieu mesta, ko so se vršili nemiri. To se bo zagovornikom liajbrže posreeilo. S tem pa št* ni rečeno, da se lie bo posrečilo sodišču izbrati jK>rotnikov po svoji volji in svojem sren. V takih slučajih se da marsikaj kupiti, in tudi porota ni izvzeta. Strajarji bodo obsojeni. In ta obsodba bo služila kapitalistom za vzgled pri drugih, podobnih slučajih. Dopis. p;i nas JJT-e na korajžo, dajmo ga karnii jati k At sv. Štefana! N.iia v;isiva šteje nekaj eez st<"> hiš in je inr.;!ei-no nr«»jijna Vsika ima tudi sv^jc imo \a no-ki ei^ti s«> un^eljiMii naši odivšeniki polen!.,rji Seveda imajo po staro-kraj*ko tudi nekoliko koz za .lokavo mleka T-» i»a moram reči. ro zanimajo tukajšnji r««ta!;i za podporna društva ">m< lo re*-em, tla ,'ili jc prav malo v t«-j naselbini, ki ni v kakšnem podpornem 'JruUvu. Vsii east rojakom. ki s« brigajo za bodočnost. Kaot j • imamo štiri primorske rožne. Midiin, da takih prav malo v.»lnce cbseva kot so na«e krasoti; e. Mi tanl.ie se jih pa bojimo, kol d.i bi trnje rastlo po njih. če-p-.iv dirlit i jo kot spomladanski na^eljčttk. Oh»'-rte pa vseeno ne bo. Ja/ bi pr:.v rad katero utrgal, da si nr bi sama 1 V/, dolsje-, i»a spanja in se •»•»lasil. Tre!>a j*1 naie Vit»raniogočne kapitaliste po hvaliti, kako se nas vedno sporni-1 t.jajo za b )/.'čne praznike ter nam .Ujejo prav prijetno voš"ilo l.an-s»ko 1,-ir uam dali z mani plače, ki so jo zbili Dne 13. /s v c f-m na srno začeli delati. Gospod ie $o tlebreea sren in sr. se zbrali kot drlr-tfat.te niiroxne k'-nTeren • e v Versailles ill nklrnili- Dc^ii j»» te^ar ubogi delavei morajo jiiihi t ti« 11 mulo < "i mora. ''stavili s • tlel » in /a vzrok navedli, da s*' tovarniške maš i ne izrabile in upehale Kdor h t »če delati sa naj delu, kd »r noče te^ra nai gre. Ali ne vprašajo• Tb-^gi "trpin, imaš otroke in boljšo jk»1o vieoT Imaš kaj za pod zon? Njih je: Ako nočeš, i«li! Kar človek prist rada čez leto, mora po-tem. kadar pride njih veleukac. pojest i W veni, če je po\«od 4. In rent je prokleto drag. Pride plačilni dan, pa se moško odrezejoj Dane« jdi, pridi drugikrat Doma ga pa čaka vesela ženica, da ji mož d»; ček, pa j: pokaže ček $0. Raduj »e rn bodi ve-vel otaznikov! % . Ra.i >veden s.^ni, kdaj .se bomo malo postavili in rekli: Stoj! Žali-boče, kar nas je tukaj, smo. kot je rekel Rlbničan, ko je želje zvrnil: Jx\j ra hudima, vsaka glava ima sv.'jo pamet! Ker so v:-e navskriž tekle. Take glave imamo tn. Če kde pogleda malo v kozarec in ve-JMekj zarriika, pa reeemo: Aha, ta Poveljnik dravske Hivizije general Dokič je zapustil Ljub-fjano. kjer jc b;l zelo priljubljen. Premeščen * je v južno Srmjo. iz kamniškega okraja. Mn- gokrat se sliši in b<»re v li-stih da sf, yioventi vse pte\eč vdani alkoholni pijači. To j«* grd madež na uaše.ui narodu. Nedavno se je v neki družbi pri; ovedovate, da je imela l-.'tos neka družina na Gorenjskem mnogo sadja Veliko sia je namočila, da je tri dni :n tri noči kuhala žganje i/, njega, pa je v«e žgmje domača družina sproti p«\nila, da je morala žganje za li-kof p-', končani kuhi kupiti pri «»o-• sedu. Neki šal ji vee prav; na tr*: •'Ta družina nima dna! Sodar bi (imel preecj jpravlti z njo. "e bi jo hote! v roke vz^ti " - j Izpremembe V državni službi. ! Ravnatelj knjigovodstva i»ekra-Jinsi;e uprave za Slovesi i jo v '^juh-| liani, Anton Hočevar, je preme-'šeen v resort jnin!st.ia linanoe 1 pravnik «rt»vne earinamioe na Rakeku. Ko.-ta Lulič. j«.- imenovan za glavnega revirorja pr< generalni direkciji e;i; >n. Imenovarji v Murski Soboti. Frane K-jvač, dosedanji sodni predstojnik, je imenovan za sodnega svetnika: dalje so imenovani xulniki /Ir. Mak. dr. Krvina. Far-kaš in l\an deftnitivuim sodnikom Premeščen je mariborskega poveljnika 1> "sodiinji !;omanl-ilacije za razsvetljavo so do malega že doviseiie v celi občini Dolenji Logatec. Tok se bo mo^el uporabljati tudi kot senilna sihi, kar nride v pošlo v zlasti pri mali obrti, ki bo zar-qdi neugodne lege za gojitev kmetijstva d;-bila več-razmaha Oabrlel Oblak, ki je lastnik tega podjetja, je s to važno kulturno napravo mnogr 'pripomogel k napredku Lrgptc i Razmere na kolodvorski restavraciji v Mariboru. j Jz Maribora se poroča; Zadnji j "a* je, da napravi kompetenlna (.blast red na kolodvorski restav-■ raciji v Mariboru.* Vsak potnik, ki obišče restavracijo, pri najboljši volji ne injie dobiti vtisa, da je v Jugoslaviji. Med nastavljenim j"sobjeiu se sliši vedno le nenteku-tarjenje. kaj šele, oe nolje not enega ali drugega mimo kuhinje! Oe-iprav je najemnik Nemec, bi moral že iz lakia vpoštevati. da posluje v Jugoslaviji, n<- v Avstriji. Nesrečna vožnja. Ivan Kutoia, kupčevalec z jajci iz Vešciee pri Murski Soboti, se je iz 1 'redano vee v peljal proti domu Vsled dobre kupčije, je možakar malo preveč pogledal v kozarec. Ker je hotel pred temo priti i domov, je koi:je dobro poganjal, i pri diru pa* izgubil ravnotežje in padel p.-d voz. Tri padcu se je potolkel po celem životu in obležal ,na ei*sti tako dolgo, da ga niso milno :d« či ljudje pobrali in..-,pra-|vili domov, nato pa v bolnieo. Nesreča pri ddn Mihael Ralužič, posestnikov sin iz Dokležcvja v Prekmurju, je p .-jinagal doma pri mlfitilnem stroju podajati snopje Pri tem je zašel j£ le\ ieo med kolesje, ki mu jc zmečkalo dva prsta. Moral je v bolnice v Murski Soboti. Iz Št. Vida ob Stični. j Lansko leto se je bil neki fiu-!ctni možakar zavzel, da morajo biti novi zvonovi. Obhodil je celo, I far© od biše •!<• hiše. od reveža do J bogatina, in nabral prostovoljnih iden*skov nekaj nad 7000 kron. Za tem j«» d^bil po posredovanju svojega brata od šentvidskih Aiieri-kaneev čez 2(^100 kron Dobil je tudi od Ši-ntvidskcga rojaka I.ov-jrenea Lavriča, tovarnarja v Ko-jnjicah na Štajerskem, polnih 10 j tisoč krr-n. Vsega skupaj je bilo 104 000 kron. Ker je pa od štirih zvonov, kiteri so bib po nizki ceni 15 krcn za 1 kilogram, bilo preostanka 40,000 kron,, in ker so slu- čajno napeljavah elektriko iz Za-gradea (na vodi Krki) v Št. Vid, ViAnj'. goro, O rv* upi je, Šmarje. >c je iz preostanka naročila elektrika za ocrkev, liO žarnie.. To nekaj »varujočega. Poleg tega je tudi^-vaška blagajna naročila dvanajst velikih žarnie po tTasi, po hi-kah pa na stotine. Tako napredu-jeme v Šent Vidu. Pobegnil iz Ljubljane v Švico. Ljubljanski krojaški mojster S Potočnik, ki jc v Š«-»lenburgovi ul ir:'.el svojo dflavnieo, je — kakor pripovedujejo zaradi dolgov zapustil Ljubljano ter pobegnil v Švi-•o. Prijavilo se je že več strank, [katere je Potočnik oŠ k o« I o val zn /natne zneske. • Okradeh ljubljanski gostilničar. Gostilničarja Francu Breskvai ju oJ* (.'esti na loko je neznan zli-kovee ukradel 16,00t> kron. Zasačen veriitiik zlatnine V mariborskih listih je te dn« ponujal neznanec zlatnino, ki jo je imel v zalogi v hofrfu * Zamorec''. Za interesan!no kupčijo pa se je zanimala tudi mariborska policija. ki je kmalu izsledila pravega lastnika, nekoga Toniinea, rojaka iz Prinurja, ki je imel svojo "trgovino1' v. Uradcu. odkoder je tihotapil razne zlatnine v Merrbor. Policija je izročila Tominca sod-i:iji, ki mu je zaplenila 12 zlatih ur in mu naložila 50.000 Din kazni, ker je vtihotapil zlatnino. Nove tihotapske zvijače. Kakor poročajo iz Maribora, je finančna straža prišla na sled novi zvijači tihotapcev. Tihotapci iz Avstrije izstopajo v Špiljah, "prekoračijo potem peš jugoslovansko mejo tor se potem od Pesnice pe |ljfj."» zopet z vlakom. Na ta način se izognejo reviziji. Dne 7. nov. ;ie straža zasačila nekega tihotapca iz Gradca, ki je na omenjeni način nameraval vtihotapiti v Jugoslavijo večjo količino cigaretnega papirja. Finančna" uprava je sedaj odredila, da se tudi v Pesnici ustanovi carinarnica. Odlikovanje orožniških častnikov. S kraljevim ukaz. m so bili odlikovani za svoje vestno službovanje sledeči orožuiški častniki: podpclhpvnik Kajmund Tarbuk ter majerju Henrik Saboihyn in Rudolr C'v-?tka z redrm Belega orla V. vrste; majerja Jakob Saga-din in Rudolf Schmidt sta dobila red sv. Save V. vrste: razen omenjenih so bili odlikovani Še kapitan Frane K« tluš»;k in podporočnik Ivan Škodiur z medaljo za vo jaške .vrline ter kapitan Ivan Meh le z zlato, medaljo. Razžalitev. Frideriku TL, je pravil minister, da neki Berlinčan hudo zabavlja čez njega, da en govori o njem v nobenih drugih izrazih, kakor trinog, despot itd., iz vsega se vidi veliko sovraštvo do kralja. •— Kakšen človek je to T — vpraša kralj. — Piše se-- — Ne, za-ime mi ni, rad bi sa-» mo vedel, kaj je. — Berlinski meščan. —Tudi to me nič ne briga. — Radoveden sem samo, kakšna sredstvi in pomoeke ima. Ali lahko spravi skupaj armado 200.000 m^žf — Tega seveda e more, je čisto navaden zasebnik. — No, vidite, sedaj sem pa pomirjen. Vidite, če bi ta človek, ki ■ne sovraži, zbral proti meni armado, potem bi že moral gledati, da se ga ubranim. Ker pa je tako popolnoma brez vsake moči. naj pa le kar naprej zabavlja. Bodalo in nosnica. Igralec Suett je precej rad pil. To njegovo slabost so hoteli iz koristiti. Igr* v 'Juliju Cesarju*. Pozabil je bodalo za kulisami, neki njegov nasprotnik to vidi in da prinesti na oder li&er vina nar mesto bodala. Vse strmi. Suett pa liter pogleda, ga nastavi na ustnice, izpije in da prazno ste-klenioo nazaj s besedami: — Bodalo sem vzei, nožnice pa ne maram. Pred kratkim se je vršHa v nekem californijskem mestu Jako značilna obravnava. * Pred sodiščem se je namerč za- j govarjal urednik zaradi umora, j Proces se je vlekel dolgo, dolgo I časa. Končno so se porotniki umaknili v posvetovalnico in se vrnili po preteku par minut. Urednika so soglasno oprostili, f Oproščenec je vzel klobuk in o I njega Božiča. v . .. * * ' Največje tiranstvo je svoboda, ki ni v rokah pravih ljudi. Na Irsko poglejte! * * * Zakon j<* cilj vsakega fanta in punce. <"ilj pomeni konec. In to je tudi v resnici. * * * . Lani sem na Slavcev i maška-radi nosil lilijo. Toda punce so pametne. Na lilijo se dandanašnji ne da nobena več ujeti. Na prihodnji Slavčevi maška-radi, ki bo 17. januarja v Srb-skeon Domu, ne bom nosil lilije. Oprijer se bom rajši tiste osebe. ki bo galono nosila. * * * V najbolj uglednem ameriškem dnevniku 5"Time*u" izhajajo kaj-zerjevi spomini.' Kajzer je lahko zadovoljen, ker jih nihče ne eita. ' * * » Za Francozinjo menda ni večje kazni, kot če od samega strahu, da bo imela otroka, kar dvojčke porodi. * * * V .domovini nimajo zvonov„ Toda prošnje zanje so pravo bitje plat zvona. * Ce hočeš res kaj lepega in pri-i srčnega citati, naroči knjige na-! ših najmodernejših pisateljev, skrbno jih spravi in zakleni v omaro ter vzemi Jurčičeve spise v roko. In ko sc boš Jurčičevih spisov naveličal, začni citati Jurči-če ve povesti. * * * Pijanec (ženi, ki mu je porodila trojčke) :*-— No, vidiš. . . "meni pa vedno pridiguješ zmernost! * * * Nekaj krasnega so govori pri raznih banketih in pojedinah, ki jih priredi skupina prijateljev in znancev, da se malo pozabavajo in prežive par veselih uric. Vsi govori so lopi, najlepši je pa govor enega izmed družbe. Najbolj prisrčno govori tisti, ki pravi na koncu:m — Le pustite fantje, bom že jaz plačal. Velika Blaznhm Pratika (s trarf lističi.) i • Cena s poštnino ... 20« 25 prvtik ......$3,75 M nratik . AfiO 100 pr&tik ......12.00 Stemic PMsMre Ga. 92 CirflMdt Strut MvYirfc I ar Dob« m tnffl prt zastopnikih I tm- Glas Naroda. 1 1 1]__^ ADVERTiaa IN "OLAS NAHODA". Glavar rodovine. Napoleon je kazal že v mladih letih, da bo nekaj posebnega: rodovina je pričakovala veliko od njega. Ko je bil njegov oče na ! smrtni, postelji, je stric Lucijan poklical Napoleona in njegovega starejšega brata Josipa ter rekel temu: — Ti si najstarejši, ta pa — in obrnil se je na Napoleona, — je glavar rodovine. — Premlad. Bonaparte je bil star šele šestindvajset let, ko je dobil poveljstvo francoske armade v Itali-ji^ Prijatelj mu reče pri odhodu: — Za poveljnikna armade si pa še veliko premlad. — — Bom pa prišel star nazaj, — je bil točni odgovor. Lakoničen odgovor. Ko je špartanski oddelek v tujini svojo nalogo slabo rešil, so Spartanci poslali tole sporočilo: — Ne hodite na izprehod ! — In ko je hotel makedonski kralj Filip marširati skozi njihovo dezelQ in jih je prosil za to. so mu kratko odgovorili: — Ne! i Evripides in Arhelaos. .Znamemiti gTŠki tragik Evripi-des je bil poklican k makedonskemu kralju Arhelaju: ta ga prosi, naj ga spravi pesnik v zvezo s kako osebo v svojih tragedijah. — Bogovi naj te obvarujejo, da bi bil kdaj predmet kake žalo-igre, — mu je odvrnil Evripides. Princ Oranski in grof Hoorne. Ko je prišel Alba na Nizozemsko. je bežal princ Oranski iz strahu pred Spanci v tujino, — grof Hoorne je pa ostal doma, da ne bi zbudil suma. Pri slovesu reče Hoorne: — Zbogom princ brez dežele! — Viljem Oranski pa hitro odvrne: — Zbogom, grof brez glave! — Leto pozneje so Hoorna obglavili. Friderik U., in prosilci. Igralka Mara mu je pisala pismo in kritizirala v njem gledišče. -Odgovoril ji je: — Plačal sem vas, da igrate, ne pa da pišete. Nekoč ga je nekdo prosil za službo, pa je napravil zelo dolgo prošnjo. Take reči pa Frideriku niso bile všeč, zato mu reče: — Povejte kar mogoče nakratko, kaj hočete, sicer ne dobite službe jaz ne maram klepetulj. — Prosilec premišljuje, pomoli kralju prošnjo pred nos in reče : — Pod-pošite i — Dobil je službo. Dovtip Napoleona III. Norčevali so se nekoč iz njega, da ni dovtipen, da ne teče po njegovih žilah niti kapljice krvi velikega njegovega strica, da nima niti sence njegovega duha \ glavi. — Zato imam pa celo njegov obitelj na glavi! — se odreže ce s ar. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU ao potom naša banks izvršujejo zanesljivo, hitro in po nigiHb cenah. ▼teal m bile sada cene alefete: Jugoslavija: BaipoSilJa na sadnje poŠte in Izplačuje "Kr. poštni čekovni o rad ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sanjevu ali drugod, kjer je paS ia hitro laplačilo najugodneje. 300 kron ____ $ 1.10 1,000 kron ________$ 3.40 400 kron ---- $ 1.45 5,000 kron ________$16.50 500 kron ---- $ 1.80 10,000 kron ________$32.00 Italija in zasedeno ozemlje: BsapoBlJs as asdaje poMa te tapiaftd* "Jadranska banka" v Trato, Opatiji in ZadrtL 0 50 lir----$ 3.10 500 lir ____ $27.00 100 lir .... $ 5.80 1000 lir .... $53.00 300 lir .... $16.50 la nffljrtrs. Id prwecaJo znesek 4vajsettlso« kros ali pa dvatlaoi Ur iavdjnjsno ps mogočnosti ie posebni popust. Vrednost'kronam, dinarjem in liram sedaj nI, stalna, menja se večkrat ta nepričakovano; is tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene Tnaprej. Bačnnamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roka. tih* Isplsai v Mnrgktt dolarjih glejte poseben oglas v tem Hsfen. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order alt pa New Tort Bank Draft. FRAHK SAKHES STATE BANK n Oortlamdt Btrsst New York, IT, Y. Glavno zastopništvo Jadranske Banke. ^Opozorilo. Društvo sv. Štefana št. *26 JSKJ. primi! zal-avtii v.hti ali banket tvojim članom in njih prijateljem SSio\ auom dne 26. decembra Jiii na Štefanov dan. Torej ne pridite prekatno, ker znTetek ho točno ob S. uri /večer v SI«.v. Ihuiu na 57. eesji Prosim vse « ne člane, kateri so obljubili, da br.do darovali različne stvari za banket, naj gotovo v.-nlr prinese s seboj, ali pa pepred pošlje v Slov. Dom in izroči oskrb nilnt Donui. Pripeljite tudi nase mule bratce in sesirice s seboj, ker tudi oni b^do deležni svojega deleža. Torej nasvidrnje 26 dee. t Za društvo sv. Štefana št. 26 J^-eph Pogačar, tajnik. VOŠČILO. Vesele praznike in srečno Novo leto želim vsemu Članstvu J. S. KL J. — Jos. Pogačar, tajnik dr. št. 26, Pittsburgh, Pa. Glavni odborniki. . , I cdiednlk: -RUDOLP PERDAX, 933 E. lSSth St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALA.NT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain, Tajnih: JOSEPH PISHLER. Ely. M.nn. Blagajnik: GEO. Z*. BROZICH. Ely. Minn. Blasajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS, 412 — 12th Ava. Duluth. Minn. Eaat. Dr. JOS. Vrlwvnl zdravnik* V. GRAHEK. S4S E Ohio Street, X. S. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: anton ZBaSnxK, Room SOC BakeweU Bid*., cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČA 1334 W. 18 Street, Chicago, 111. FRANK SKKABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODN1K, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. rORENTA, Black Diamond, Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 780 London Rd., *J. E„ Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenpe, Pueblo, Colo. ANTON CELARC. 538 Market Street. Waukegan. 111. --J ed no tin o uradno glasilo: "Glas Naroda*'. - Obvestilo. N aznan il o. 37, Vae stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarna pofiiljatve naj so po&ljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pred« ■ednika. porotnega odbora. Profinje za sprejem novih clano*- In bolniSka spičev^l* naj se pošilja na vrhovnega zdravnik* Jugoslovanska Katolifikn Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku blltnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovi z 8 člani aH članicami. Brooklyn, N. Y. Članom društva sv. Janeza Krstnika. št. j Dr-^v, sv. Petra št. 50 JSK.T. v cievelandu, Ohio, se naznanja, da se vrši ta me-y llr-..Uly»n na *vo?, l.tm se^ij sec ]X)blrailje mesto 25. že V soboto, 23. od 6 do 8 izvolilo siedec-i <«tbcr: preds^dnuc i . .. 0 . .. 4. , , , j , zvečer v navadnem prostoru na 61.19 St. Clair Ave. Martin (url, podpredsednik Kaiel „ . \ , . ,U>«tik. Miuik Jakob.Slabič, Ma-^se elžme se pro31' da 6<>tov<> placajo ta dan- ker ' -rajnik Aleks Štimae, zap^nikar se mora ta mesec denar na elavni urad Poslati Prei • Jurij S-hntte, zastavonoša" dru , kot P° navadi< ker je zaključek letnih računov. V št vene zastave Ignacij Nakrst, asi- decembru se ne bo za nobenega založilo, kdor ne ictpnta Josip ŠUrabe in Josip ; bo plačal, bo suspendiran. Pozdrav! — Tajnik. Selm-iter-k^land, zastavonoša a-! -- merišV«' zastave F/a ne M urnik. maršal F H Tassotti. organizator •JaV'li Slabit" Društveni zdravnik .'i^rce l!aujhton; 195 l.eonard St., Rrooklvn, \T. Y. Nadzornici: .Moj- zii Zupan, F 0. Ta«»-»tti in Frane Mn rni k Dru>ivo zb« ruje vsako .'J. soboto v društveni dvorani na 92 Morgan Ave., lirooklyn. i Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi vdani Jakob Slabič, tajnik. Vabilo. Društvo sv. Jožefa št. 53, JSKJ, v Little Falls X. J., priredi v soboto dne 30. decembra plesno veselico, in sicer v lastni dvorani na 36 Danube St. Vabljeni so vsi člani in članice tukajšnjih slovenskih društev, kakor tudi vsi posamezni Slovenci in Slovenke, da se udeleže te prireditve. Začetek plesne veselice ob sedmih zvečer. Za obile poset se priporoča: (21, 28, 29. dec.) , Odbor. Iz urada glavnega predsednika J. S. K. J. Iz urada yrhovnega zdravnika J. S. K. J. je bilo sklenjeno, da vsaka člani-ca, ki bo obenem bolniška obiskovalka, mora poslati pisano poročilo druitvenemu tajniku, da potem ta poroča na seji pred vsem članstvom, v kakem stanju so jo obiskovalke našle, ker drugače napadejo kazni. Ako se ne poroča, 8« krši a tem pravila JSKJ ter se lahko marsikaj prigodi. Mnogo je takih, ki vedo veliko tolmačiti pravila, in to le tam, kjer ni potreba, kjer je pa treba, se pa tolmačijo, kakor je njemu prav. Plačevanje asesementa dela tudi veliko preglavico društvenim tajnikom. Še v tekočem letu smo sprejeli trikrat predlog glede plačevanja asesmenta. — Asesiment za vsakega člana mora biti plačan do 25. v mesecu, v slučaju, da član ne more plačati do omenjenega dne, se mora opravičiti ustmeno ali pa pismeno pri dru-! štvenem tajniku. Za več kakor en 1 mesec društvo ne zalaga nikogar : nego se ga enostavno suspendira. Izjema je le, ako društveni tajnik vzame odgovornost nase. — i Ta predlog* ostane še v veljavi v letu 1923. S tem pa ni rečeno, da se naj članstvo ravna po njem ker odgovornosti jaz ne bom je-mal, ker imam drugih odgovornosti dovolj. Strogo se bo posto-l palo v bodočem letu glede tega, zato pa prosim članstvo, da se naj varuje suspendacij, ker te niso prijazne ne za člana, ne za društvenega tajnika. Člani, ki žive izven naselbine, si morajo preskrbeti potne liste, katere dobijo za dobo od treh mesecev na: prej, ker pravila tako določajo. Ako pa ravno ne morejo, pa naj gledajo, da bodo imeli plačane redno svoje prispevke do 25. v mesecu. Asesment se plačuje le za naprej, in ne za nazaj. Nalogo sem prejel na zadnji seji potom sklepa društva, da bom vse pismenim potom obvestil, kateri dolgujejo ie za to leto, in da mora biti asesment plačan do konca leta, da bodo knjige čiste, ko jih sprejme novi odbor. Mi pa, društveni uradniki, — glejmo, da bomo kos svoji nalogi. Članstvo nam je poverilo nalogo oziroma vodstvo pri društvu agitirajmo med našimi znanci in prijatelji, da pristopajo k našem društvu. Glejmo, da bomo ob zaključku leta 123 ponosni in da bomo lahko rekli: To je naš napredek ! Ob koncu si štejem v dolžnost, ds se zahvalim vsem bivšim so-ursdnikom za složno sodelovanje v leta 1922. Med nafii je vladala najlepša sloga. Obenem se zahvalim vsemu članstvu za naklonjenost in vsestransko potrpljenje, obljubljam, da bomo tudi v bodočem letu delovali roko v roki, ker le ▼ slogi je moč. V letu 1922 sem se ogibal suspendacij, kolikor se je le dalo in kjer je bilo to mogoče, kajti vedel scan, da so snspendacije neljube vsakomur. Kolikor mi bo mogoče, bom tudi ▼ bodočem letu varoval naše Članstvo pred suspendacij ami. Upam, da smem pričakovati tudi od novoizvoljenih sour adnikov iM"> *. ■ • ;. frifm Na pragu novega leta. Se par dni, in leta 1922 ne bo več. Pogreznilo j se bo v globino prošlosti, puščajoč ca seboj veliko dobrih in še več slabih dejanj. V kolikor pridemo mi Slovenci v pošte v, nam leto 1922 ne bo zapustilo bogve kako dobre dedščine, ne nam tukaj v A-meriki, niti ne našim rojakom v starem kraju. — Ameriškim Slovencem, posebno onim, ki delajo v premogokopih, bo z avedno ostalo v spominu kot eno najslabših let, kar jih je naš narod preživel tukaj. Sedemmesečni premogarski štrajk je povzročil mnogo zla in pomanjkanja med našimi rudarji, o čemer je slednjim najbolj znano. Boj, katerega no vojevali proti premogarskim baronom, je bil silno težaven in v zvezi z velikim pomanjkanjem, in le neomabljivi volji ter ustrajnosti se imajo zahvaliti za dosežen uspeh. Ta uspeh, ki pa obeta biti le začasen, jim je v nekako tolažbo z o žirom na žrtve, katere so morali doprinesti za izvojevano zmago. Imamo pa precejšnje število rojakov, ki so tudi štrajkali v namenu, da si izboljšajo svoje stališče, a bilo je zastonj, kajti usoda je hotela, da se jih je pustilo na cedilu. Tudi oni so trpeli in mirno prenašali vse križe in težave, katerim jih je podvrgel štrajk a njih prizadevanje ni bilo deležno nikake nagrade. Oni se ne morejo tolažiti z ničemer drugim kot z nado na boljšo bodočnost. Zanje je torej leto 1922 mrtvo, baš tako, kakor za naše uboge rojake v Julijski Krajini, ki čakajo odrešenja izpod jarma laških fašistov. Med štrajkujočimi premogarji je bilo tudi veliko število članov naše Jednote. Članstvo v splošnem je pomagalo, kolikor se je dalo pomagati, da se pomaga tistim, ki ni&o mogli plačati svojih asesment o v, in v to svrho je večina prispevala po evoji moči. Prepričan sem, da so jim tisti, ki so bili deležni teh prispevkov, iz srca hvaležni. Daairavno je bilo leto 1922 v splošnem zelo nepovoljno, moramo kljub temu priznati, da je Jednota ostala neomajeno na svoji podlagi in bo koncem tega leta močnejša kot je bila kedaj poprej. Napredovala je na članstvu kakor tudi na denarnem i-tnetku, in lahko se trdi, da je J. S. K. J. sorazmerno s svojim Članstvom danes najmočnejša jugoslovanska. podporna organizacija v Ameriki. Poleg tega je treba zabeležiti, da sta celo leto vladala mir in sloga med člani, nikjer ni bilo nikakih prepirov ali sporov, ki so tako škodljivi razvoju podpornih organizacij, in povsod je vladala med članstvom prava bratska ljubezen. V nad i, da bo naše članstvo tudi v letu 1923«. živelo med seboj v isti slogi in soglasju, in želeč vnem članom in članicam ter dru gim rojakom in rojakinjam vesele božične praznike in srečno Novo leto, beležim z bratskim pozdravom, Anton Zbašnik, predsed. nadzor, odbora JSKJ. pgr—1 Gloria in exceUis. ]V>ii.'nt T. drhtečimi peruti je vzkrdila če* %anj*joči svet... in « sol/o je skalila oa» pogled V dočn*«t temna ki jo daša sluti.. Prezebali smo v jarkih ne»lmti, l/mučetu Iti flidni, brez he»d... Ko tm<* vrnili ** čez nekaj ltt, v »i naši d« Ai bili so razsuti... In cul« »mn vi bedni naprtili ter s pa!i«*o b* rsiko šli na pot, ixgnanci, iska> f sočutja v lili, ki nam ' dkaie »kremen, miren kot, tla iaaliee 'ji tsmkaj Ti gradili in Te x bol^f jo hvalili. Gospod Mirko Kragelj. Če zasledujemo mesečna poročila glavnega tajnika, to je pre-membe med društvi in Je-dnoto, opazimo vsak mesec več napredka v članstvu. Izmed vseh društev, spadajočih k J. S. K. J., opazimo le malo izjemo, da nimajo kakega novega člana ali članico in to že zadnjih šest mesecev. To je dokaz, da J. S. K. J. vidno napreduje na številu članstva. In zakaj J. S. K. J. vidoma napreduje? Vzrok temu je, ker je J. S. K. J. izmed vseh slovenski^ Jednot in Zvez ena najbolj demokratičnih podpornih organizacij. Leto 1922 bomo srečno dovršili. Letos nas ni zopet obiskala kake vrste bolezen, kakor nas je pred kakimi štirimi leti takozva-na "španska influenza". Ker se bližamo koncu leta, upam in želim, da positanemo še bolj agilni na agitaciji za pridobitev novih kandidatov, da tako podvojimo število novih članov koncem prihodnjega leta. Zahvalim se vsem organizatorjem ter vsem onim članom in , članicam, kateri so pripomogli do novih članov za J. S. K. J. v tekočem letu. II koncu želim vsem članom in članicam J. S. K. J. kakor tudi našemu vrlemu "Mladinskemu Oddelku" vesede božične praznike in srečno Novo leto 1923. Rudolf Perdan, gl. predsednik. Iz urada glavnega tajnika J. S. K. Jednote. ČLANSTVU J. S. K. J.! Zimski čas je najboljši čas za pridobivanje novih članov in članic. Zato je umestno, da v tesm času še bolj oživimo naše agita-torično delo. Apeliram na splošno članstvo, na naše organizatorje (ice) in krajevne odbornike, da pričnemo vsi z novim letom agi-tirati s podvojenimi močmi. Prihodnje leto bo leto srebrnega jubileja J. S. K. J. Naša Jednota bo namreč obhajala 25-letnico svojega obstanka. Zadovoljni j bomo lahko vsi, ko bomo ob 25-letniei čitali zanimive številke o uspehih naše organizacije. In ustanoviteljem te dične organizacije, ne moremo dati boljšega priznanja, kot če jim pokažemo uspehe njihovega dela, katerega so započeli pred 25 leti. Naša organizacija že sedaj lepo napreduje, toda, če bomo pomnožili naše agitatorične sile, bo napredovala in uspevala še krasne jše. Kdor bo agitiral za našo organizacijo, bo lahko z argumenti pobil vsakojake ugovore. Naša pravila so odprta knjiga vsakemu ki želi postati naš' član. Ta pravila so bolj demokratična in nepristranska, kot katere druge slovenske organizacije. Članstvo naše Jednote se zaveda, da mora biti v podporni organizaciji vsakemu članu zasigurana osebna svoboda. Ne oziraje se na prepričanja posameznih članov, smo vsi dobri in složni sobratje dokler spol-nujemo pravila. Pri JSKJ. vlada lep red in sloga, kar je tudi pri agitaciji dobro privlačno sredstvo. Ta lepa harmonija ki prevladuje pri naši organizaciji, mora ostati tudi v bodoče neomajana. Vsak. član(ica) ali odl^ornik, ima predpisane svoje dolžnosti in pravice, in«dokler bomo držali pravil in izvrševali svoje dolžnosti, bo ostalo med ■ članstvom najlepše razpoloženje. JSKJ je priljubljena med našim narodom oziroma med Jupotslovanri. za dokaz je dejstvo, da bo Jednota ob koncu letošnjega leta zamogia zopet znaznamovati lep napredek v članstvu obeh oddelkov in tudi finančno, akoravno «o bile v tem letu jako žalostne delavske razmere. Za te uspehe, gre zahvala našim agilnim organizatorjem (ieam) ter drugim odbornikom in sot rudnikom. Leto 1922 se bliža »vojemn koncu, v nekaj dnevih bo preminulo in za seboj nam bo zapustilo več žalostnih kot veselih spominov. To leto je bila doba velikega izkoriščevanja delavstva. Zato upam. da ne bo noben zaveden delavec žaloval za letom 1922. Premo garski štrajk katerega so izzvali denarni mogotci, je povzročil veliko gorja med našim članstvom in njihovim družinam. Mnogo naših »obratov je trpelo pomanjkanja in nekateri trpijo »e danes. Kljub vsem tem naporom, je večina naših članov ustra jalo na bra- ] niku za Pravico. Ostali » tudi zvesti člani Jednote, akoravno jim je bilo težko plačevati asesmente. Bratje in sestre, naša novoletna resolucija naj bo: Naprej, as. prtj xa JSKJ.! V tem znamenju želim vsem članom in 61anicam, vesel Božič ter zdravo in zadovoljne jše Novo leto! Joseph PUhkr, (L tajaik. Že leta in leta je v veljavi navada, da da č-lovetk v božičnem času onim, ki jih ljubi, kako darilo, da se ga z veseljem in hvaležnostjo spominjajo. Večkrat se pa priperti, da taka darila nimajo posebne veljave, in so poleg tega tudi draga. Z drugimi besedami rečeno — denar je skopaj proe vržen. ' Veliko je pa načinov, da lahko porabite svoj denar v koristno svrho. Naprimer vi lahko vzamete za v arovaln insk o polico, da zaščitite onega, ki vam je drag. Vsak moški in ženska, ki je sposoben za zavarovanje, naj se zavaruje, kolikor mu je mogoče. Nikdar niste zavarovani za preveliko svoto denarja. Ne rečem, da ni božično darilo dobro. Veliko boljše je pa, če se zavarujete. S tem omogočite, da boste imeli dostojen pogreb in da ne bodo vaši dragi, žena, oziroma otroci, v stiskah po vaši smrti. Slab soprog je tisti ki ne skrbi za svojo ženo. Mjorda imate ubogega očeta ali mater, ki sta navezana na vašo podporo. S tem. da se zavarujete, skrbite zanjo in zavarovalnina vam tudi prav pride v slučaju poškodbe ali bolezni. Nič ni boljšega kot par dolarjev na dan v času vaše bolezni. Morda boste par dni nespQ-sobm za delo, morda par let. Lahko se naleteze raka ali jetike. Pripeti se lahko, da boste operirani. Lep ček vam bo pregnal v tem slučaju obilo skrbi. Skrb daljša bolezni in včasih tudi smrt povzroči. Zakaj bi bili torej v skrbeh, če se lahko pripravite na vse, do čim ste z*lravi. Svoto. ki bi jo imeli dati za zavarovalnino, včasih brezmiselno potrošite. Namesto, da denar brezmiselno trosite, ga dobro naložite. Ljudje, ki so miljone vredni, so zavarovali. Zakaj bi ne bila zavarovana jaz ali ti. ki sva v potrebiVsak poročen moški naj se zavaruje. Istotako vsaka ženska in vsak otrok. Zavarovalninska polica naj bo splošno darilo. Ne odlašajte do jutri. Jutri b6 morda že prepozno. br. J. V. Grahek, vrhovni zdravnik JSKJ. Dopisi in naznanila. weaning, Pa. članstvu društva sv. Jurija, št. 61, JSKJ, se tem potom naznanjajo novoizvoljeni uradniki za leto 1923. Predsednik Anton Križe; podpredsednik Jernej Jaklo-, vich; tajnik John Pezdirc; zapi-(snikarica Johana Pezdirc; blagaj-i nik Matija Vardijan. Nadzorniki: Frank Špehar, Peter Ffcacol in John Šimec. Reditelj Matija Kukar, vratar Josip Težak. Poslanci: John Poze g in Anton Še-gina, zastavonoša za ameriško zastavo Jos. Šegina, za društveno John Gabrijan, za slovensko Martin Tome. Društveni zdravnik dr. Werta; organizator John Pezdirc. Kakor je razvidno, sem zopet pooblaščen pobirati vse prispevke od članov za leto 1923. Da se pa izognemo nepotrebnostim, ho-1 čem tu navesti nekaj nasvetov članstvu, in želeti je, da se po njih ravna. Glede prijave bolnim* I se velikokrat povzroči nepotrebno pisarjenje, posebno pri od- j dal jenih članih, ker se večkrat nepravilno javljajo bolnim. Člen XXXV., točka peta, na strani 88 j Pravil nam jasno pove: — Ka-j korfcitro član zboH ali se poško-' duje, se mora takoj javiti pri i sdrwaiku in društvenem tajni-! kn. Tajnik izroči bolnemu članu' kartfco "Prvo prijavo bolezni ali poškodbe". To karto mora izpolniti zdravnik, kateri zdravi bolnega člana, m društveni' tajnik Jo won najkasneje t desetih dneh po prijavi poslati vrhovnemu zdravniku. Člani, ki šive v kakem oddaljenem kraju od društva, se morajo javiti pismenim potom in so vedno deležni bolni-fts podpora od datuma poštnega , ' " . ' ■'•• V« - «,. : ■ ;*:..'■:>. • ..-■■j1'.- . i'rejea sem ze večkrat od člana pismo, v katerem se je javil bolnim. Pismo je zaznamovano z odtisom poštnega pečata z dnem 16. v mesecu, član pa piše: — Zbolel sem dne 1. v mesecu ter se nahajam vedno v postelji. Ako ne verujete, pa pridite pogledat, itd. — Takemu članu se ne more nakazati podpore za čas, katerega si on računa, ker se ni javil pravilno bolnim. Šteje se le od datuma, ko se je javil bolnim tajniku, ker v veljaki je zadnja prijava. Ako pa tak član potem ne prejme toliko podpore, kot sam izračuna, bo jezi in vso krivdo rvrača na društvenega tajnika ter mu očita, da sploh ni sposoben za delo, in da je vse to tajnikova krivda. Članstvo je prošeno, naj pogleda (sem in tja v pravila, ker izgovarjanje, da ne razume' pravil, ne opravičuje nikogar. Pri našem društvu sc Članice izvzete, da jim ni potreba hodi-; ti na seje, to je star privilegij pri društvu. V slučaju ženske bolez-' ni se vselej pošilja članice, da ob-: »kujejo bolnice. Na nakaznici je j vselej zabeležen datum in mesec i obiska, poroča pa ne nikoli nobe-, | na, v kakem stanju jo je našla. — , Člen XXVULL, točka 29 pa pove: j i — OanaČiti morajo natančno čas: in datum obiska na bolniški nakaznic L Na društveni seji morajo poročati o stanju bolnika, ust- ] meno ali pimeoo, drugače zapa-j dejo kazni radi zanemarjenja svo je dolžnosti, katere jim naloži društvo, v izrednih slučajih ~pa tudi glavni odbor Jednote. — tal, da tega ni kilo do danes, i kako pa bo ▼ bodoče, bomo videli. . Na ttHiji seji dno 9. decembra složnega delovanja in točnosti in da smem v za naprej računati na proč v it našega društva in JRSKJ. Ob sklepu voščian vsemu članstvu JSKJ vesede božične praznike in srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto 1923. John Pezdirc, tajnik in organizator. Imperial. Pa. Diuštvo sv J. žeta št 20 JSKJ. v Impvrialu ie na glavni seji dne S. decembra izvolilo sledeče .irad-nike za prihodnje poslujoče letos Predsednik Valentin Peternel, 1 >ox 172. podpredsednik Prank Vedrih: Ujmi; Al-".is Tolar, Box 21-'. zapi»iiikur Joseph Sustersič; blagajnik Frani: Lokata i. Box • I2'>; organizator Alois Tolar; nadzorni ;»d!x>r. John V i run t in FV. Seničar: zastavonoše.- John Victor Hodnik. J«.'hn Mravlja in John Zu ,»ant ; redar Jacob Vehar; %ratar Joi. Zupane; bolniški n:ičeln:k za Cliff Mine, Pa, Ferdinand Preged. Preiskovalni zdravnik je dr. J. Pattcr»c- n. K<*r se je že park rat pripetilo, da je vsled oddaljenost glavnega urada asesment nekoliko prepozno dospel v urad, je blagajnik Pr^ liogataj predlagal, da se dan plačila asc>:iienta preloži na 22. v me-•vCeu mesto in to raditega. da nam h«-- ui";g« če pravočasno asesment odpluti Predlog pedniran m soglasno sprejc t. Dalje se je sklenilo, da se m^ra vsaki oddaljeni člau pres*kr!-cti s potnim listom. Potni listi sc dobe v uradu :ujuika za dobo treli a'i šestih me-seecv. Vsi člani sc prošenj, da se zgoraj navedenih r-do^ritev natančno držijo, da nam bo mogoče točno p«.sir vat i z g'uvnhn uradom. Srčai pozdrav vsem članom in članieam ter mlad«'iiišk?mu oddelku. Alois T.-lar, tajnik. (2x 21&2S—121 Collin wood-Cleveland, Ohio. Vsem Mane m društva sv. Janeza Krstnika 71 J?šKJ. v Collin-wt-.fdu se naznani, da bo društvo zbori.valo v«ako drugo nedeljo v mesecu «»b 2. uri pojioldne 15810 Holmes Ave. v Collinwondu. Za leto ]02Ij. smo sklenili, da vsak član plačuje v društvene blagajno na mVi.ee po 10^. Predlagano je bilo, da sc za leto udeležimo člani pogreba za otrokom v mladinskem oddelku, ravr.ctako za odraslim Spremi se ,?a z društveno zastavo iz hiše in podari se mu t udi venec. Društvo tudi preskrbi en voz za cdbor in pogrebce. Nadalje je bilo prižene, d-i naj -»i napravi društvo omaro. Sobrut Frban Praznik je r*kei, da bo on pre>krbrl l?s za cmriro brez društvenih stroškov. Delo bo storil •Juliti i'erne. ;K.barval pa bo Valentin Pire. Omenjan; sobratje daru j. jo trud društvu, vsled ee-p rami in dejal: — Hainlyn, vi ste krasen človek, pijem na vaše zdravje! m Zanimiv obisk. Zadnje dni življenja so Goetheju prepogosti obiski že kar , presedali in skrčil je pogovore kar je mogel. Pa se oglasi pri njem neki Anglež. Angležev se je pa Goethe še posebno bal, ker so vsako njegovo besedo dali natisniti v časopisu. Zato se je namenil govoriti kolikor mogoče malo in še to samo o čisto navadnih vsakdanjih stvareh. Anglež pride, Goethe ga s poklonom pozdravi, a ne zine besede; Anglež sr pokloni in seveda tudi molči. — Goethe pokaže z roko na stol, Anglež molče sede in čaka, kdaj b< Goethe začel. Preteče par minut najglobljega molka, potem pa Goethe vstane in pokaže s tem da je obisk končan. Ko pa pelje svojega molčečega gosta skozi predsobo, ga prime kes, pokaže1 na soho iz marmorja in reče: — Valter Scott. — Anglež pa napravi na Scotta samo rim® v nemškem jeziku in pravi: — 1st tot — ter odide. Pa takrat Seott še ni bil mrtev. Izpolnjeno povelje. Napoleon je ukazal, da v njegovih deželah ne smejo kupiti od Angležev nobene reči, torej tudi kave ne. .Zaprl je Angležem celi kontinent. Ko pa pride v neko vas k domačemu župniku, ga zasači pri požiganju kave. — Kako, vi rabite blago, ki je prepovedano? — Saj vidite, da ga le požigam. terega je moral izročiti njegovim sorodnikom — ali pa ne. Bankirju se je zdelo, da je i-mel srečen dan, kajti napraVil je i^O.OOO v zameno za $10.000. — Vrnil se je v taborišče, * kjer so zopet izkopali "zlato opeko"' v navzočnosti vseh treh. Opeka je [>ila izročena bankirju, ki je nato izročil svojih $10.000. Odhitel je nazaj v banko, da spravi svoj zaklad pod kJjuc, dočim sta rudar in Indijanec tudi odhitela — ne proti Arizoni, pač pa v varno zavetje, kjer bi ju he mogla doseči roka postave. Ovadbe radi takih sleparij z zlato opeko so manj pogoste kot pa pri drugih sličnih sleparijah in sdcer raditega, ker so žrtve po navadi odlični ljudje v svojih občinah. Ne morejo si dovoliti, da bi postalo splošno znano, kako so sedli na lim sleparjem z zla timi opekami. To bi pomenjalo smrtni udarec za njih sloves kot prebrisani, trgovci in podjetniki. Prilike so v vsakem slučaju take, da bi slična povest uničila dotično banko. Vsled tega je sprejel bankir Appleby, izgubo ter lepo molčal, čeprav je več kot gotovo, da je pozneje še večkrat škripal z zobmi, ko je čital v listih poročila o takih sleparijah z zlatimi opekami. Odbit napad. leta 1848., je bil pesnik Lamar-tine predsednik začasne vlade na Francoskem. Pride pa k njemu odposlanstvo ženskega društva "Vesuviennes", neustrašene ženske, neupogljive volje, a grde od prve do zadnje, kakor so navadno ženske,, ki se mešajo v politiko. Primerjajmo angleške su-fražetke. Razumemo torej, da jih Lamartine ni bil prav nič vesel, vendar jih vljudno vpraša, kaj želijo. Takoj se voditeljica oglasi: — Državljan, društvo Vesuviennes nas je poslalo k vam, da vam zatrdimo, kako vas občudujemo. Petdeset as je in zapovedali so najm, <3a vas moramo v znak izrednega spoštovanja druga za drugo — poljubiti. Izraz v obrazu dva centa težke dame in pa njen nastop sta prepričala Lamartina, da ne more računati na nobeno prizanašanje da bodo res izvršile svoj naklep. A nevarnost mu vdahne bistroumno misel. — Državljanke, — pravi z največjo vljudnostjo, — prav iskre-.no se vam zahvalim za izraze u-danosti in spoštovanja. Dovolite mi pa, da sem tako predrzen, da tako izrazitih lin navdušenih do-moljubkinj ne prištevam več ženskem us polu, temveč jih smatram za može, častivredne, nam popol noma enake može. Možje se pa ne poljubujejo, pač pa si v znak spoštovanja krepko stisnejo roko Dovolite torej, da vas prisreo pozdravim. — Šel je od prve do zadnje in je vsaki krepko in prisrčno stisnil roko. Napad je bil odbit, še pred-no so se hrabre dame dobro za vedle. Eksplozije v premogovnikih. Prisotnost duha. jZnana igralka Sarah Bernhardt je govorila v neki igri zelo dolg samogovor. Na koncu monologa bi bil moral nastopiti zdravnik, a ga ni bilo od nikoder Tedaj stopi Sara k oknu in govori naaparej, kakor da njen monolog še ni končan: — Ah ,tam prihaja doktor, veseli me! — A [ doktorja še ni bilo. Ona pa govori kar naprej in boječe gleda v i ono smer, kjer bi se moral doktor prikazati. — Poglejrte, kako počasi gre, kar nič se mu ne mudi. Sedaj se je pa še ustavil in govori z neko damo. Ne, še vedno ne. sedaj pa zopet govori z nekim gospodom. Gospod doktor pozna menda celo mesto. No, hvala Bogu, sedaj je pa le prišeL — Ravno ko je izgovorila te besede, je doktor res prišel, a ne oc' one strani, kamor je gledala Sara, temveč od nasprotne. Za trenutek je bila osupnjena, potem pa da doktorju roko in mu popolnoma imirno reče: — Kako ste vendar tako hitro prišli okoli ogla. gospod doktor? Papež Leon in slikar. - • Slikarji, ki študirajo v Rimu, nikogar raje ne upodabljajo kakor papeža. Če le morejo, se mu približajo in ga prosijo, naj se da naslikati. Leon XIII. ni take prošnje skoro nikoli odklonil. — Tako ga je nekoč naslikal neki sr^dnjenadarjemi umetnik. Ni mu pa bilo to zadosti, prosil je papeža, naj se še podpiše in zapiše poleg podpisa z lastno roko še kak izrek iz sv. pisma. Leon maje z glavo, ko gleda sliko; ni mu bila dosti podobna. Ker pa ni hotel slikarja žaliti, zapiše na sliko datum 29. aprila 1901, zraven pa izrek iz evangelija sv. Matevža: — Nikar se ne bojte — jaz sem! — Leon XIIL De Lamartine je govori o narodnem gospodarstvu in je citiral tudi par stavkov iz svoje lastne knjige. Neki duhovnik pravi: — De Lamartine dela reklamo zase. — Lamartine odvrne: — Gospod abbe, nikar ne pozabite, da pusti celo Bog zase zvoniti. Z ozirom na uedavne pogoste nezgode v premogovnikih, je II. Foster Bain, ravnatelj federalnega rudniškega urada (U. S. Bureau of Mines) spisal člank, iz katerega posnemamo: Ni še minulo tri mesece, kar se je po petmesečni stavki začelo zopet izkopavati premog, pa smo imeli v tem času že šest eksplozij v bituminoznih premogovnikih; 185 mož je pri tem poginilo in čez 150 jih je bilo poškodovanih, število in silovitost teh eksplozij narašča in minuli mesec je bil najhujši izmed vseh. Premogarska industrija ni trpela že mnogo let takih velikih nezgod. Zakaj so se pripetile te eksplozije? Ali so bile čisto slučaje ali pa take, ki so se, dale preprečiti? Ali bo še takik eksplozij? Taka so vprašanja, ki se stavijo na rudniški urad. Preiskave, ki se sedanj vršijo, bodo dognale vzrok eksplozij, ali preiskave same ne bodo dale nlkakega zagotovila, da se take nezgode ne ponovi jt> VeČ. Treba prati vsem "izučiti se iz nesreče in obračati vsako mogočo pažnjo na preprečitev ena-gih nezgod. V očigled velikemu povpraše-j vanju po premogu tekom zimske i dobe in nedostatku reservnih za-! log premoga, skrčenih tekom minule stavke, so se upravitelji premogovnikov seveda prizadevali, da se izkopa čim več premoga. Večje aktivnost v vsaki industriji pa naravno poveča nevarnost j nezgod. Po zimi je risk v premo-i garski industriji vedno večji, in [to je bržkonfc tudi vplivalo. Dolga stavka ima za posledico neko zmanjšanje morale v premogar-ski industriji, kar se pojavlja v smeri manjše pažnje. Drugi čini-telj je sprememba premogovniškega osobja po stavki in pre-ma/knenje preniogarjev v naselbine. kjer niso še vešči nevarho-stirn, in marsikje primanjkuje discipline, ki je bistveno potrebna za uspešen boj proti nezgodam. V očigled vsem tem činiteljem, ki povečujejo risk, je nujna dolžnost vsakega operatorja in vsakega premogarja, da osredotočijo svojo pažnjo na preprečitev nezgod. Ako se to ne zgodi, bomo imeli še več takih nezgod in še več ljudskih žrtev. ^nižanje morale na strani posameznih preniogarjev Se daje sklepati iz dejstva, da se epaža presenetljivo povečanje nezgod, povzročenih vsled vdrtja stropa, ali usutja premoga na premogar-jevo lice. Preprečitev takih nezgod je škoda j popolnoma v rokah posameznega delavca. V slučaju eksplozije pa je odgovornost splošna, začenši od posameznika, katerega dejanje ali nehanj^ je neposreden vzrok nezgode, pa gor do lastnika, ki dovoljuje, da se razvijejo take razmere v premogovniku, katere omogočajo, da se lokalna eksplozija raztegne v splošno eksplozijo po vsem premogovniku. Poedini delavec u-tegne vneti plin, ako kadi ali odpre varnostno svetilko, ali pa u-tegne povzročiti eksplozijo potom nevarne razstrelbe; da se pa take lokalne eksplozije raznesejo po- vsem premogovniku in uničijo tako mnoga življenja, je vedno pripisati prisotnosti oglenega prahu (coal dust). Preiskave pa, ki jih je Bureau o £ Mines vodil čez 4eset let so brezdvomno dokazale, da je mogoče preprečiti razširjenje .esksplozije vsled oglanega prahu. Odgovornost za to je popolnoma na strani premogovniške uprave. Dasi se je že preko sto let razpravljalo o mogočnosti, da utegnejo velike eksplozije nastati vsled oglenega prahu, vendar za časa, ko je Bureau of Mines začel svoje znanstvene preiskave, je le malo ljudi v premogovniški o-brti, zlasti v Ameriki, verjelo, da ogleni prah more eksplodirati. Mislilo se je, da je ogljikovodik (firedamp) oziroma da so drugi neznani plini odgovorni jpa eksplozijo v bituminoznih • premogovnikih. Kakor so premogovniki naraščali v številu, obsegu in globo čini, tako so eksplozije postajale čim dalje pogostejše. Končno se je leta 190t> pripetila ogromna nesreča v premogovniku pri Cour-ri^res na Francoskem, kjer je 1100 ljudi poginilonaslednje leto pa smo imeli v Ameriki eksplozijo v Monongah, West Virgini-ja, kjer je 351 ljudi poginilo, i .v Darr, Pennsylvania, ki je ubila 239 ljudi. Te dve nezgodi sta po rzročili, da je kongres odredi preiskavo o vzrokih esksplozij v premogovnikih. Pokojni Dr. ^-Joseph A. Holmes, ki je bil prvi ravnatelj federalnega rudniškega urada, je vodil to preiskavo. V svrho eksperimentov je rudniška oblast najela premogovniško Zemljišče in tu začela kopati jamo; ta vladni eksperimentalni premogovnik se nahaja pri Bruceton. Penna.. in je že 11 let v obratu. Umetno povzročene eksplozije in drugi eksperimenti so tu dokazali neoporečno, da je ogleni prah sam na sebi močno razstrelivo in da je v njem najti razlog, zakaj se začetna eksplozija razprostre po vsem premogovniku. Ob enem se je začelo prouea-vati, kako naj se prepreči raz-prostiranje manjše začetne eksplozije. Našla sta se dva uspešna načina. Prvi način obstoja v tem, da se prah dodobra zmoči, tako da ne ostane nikakega suhega prahu v premogovniku in prah postane blato. S tem je odstranjena nevarnost, da bi se ogleni prah zavalil v zrak vsled kakega pretresa. Ravno ti viseči oblaki o-glenega prahu tvorijo nevarnost, kajti dovoljujejo, da plamen skoči od praška do praška, kar — ako se bliskoma vrši — postane raz-sežna eksplozija. Druga metoda obstoja v tem, da se. ogleni prah oškropi z kamenim ali apnenim prahom ali drugim nevnetljivim prahom, tako da eksplozija ne more preskočiti oil praška do pra ška, tudi če razst.relba ali trčenje vozov toliko raztrese zrak. da se privzdigne oblak prahu. Obe metodi sta uspešni. Zmoče-nje prahu ima le to težkočo, da ga je treba ponavljati vsak dan in to prav. do dobra, ako na;) bo uspešno. Druga največja premogovniška eksplozija v tej deželi je sledila, ko se je čez dva dni opustilo zmočiti. Druga metoda je po zakonu predpisana na Angleškem, kjer imajo nevaren prah. Ker se kameni prah ne shla-pi, ni treba poškropiti z njim o-gleni prah tako pogostoma kot z vodo. Mnogo stvari bi se lahko storilo, da se zmanjša količina oglenega prahu, ali nemogoče je preprečiti njegovo ustvarjenje v bituminoznih premogovnikih. Že mala količina prahu pa zadostuje da se eksplozija raznese. Umestno je tudi opozarjati pre-mogarje in upravitelje na posebne nevarnosti zimske sezone. Poleti je zrak v premogovnikih poln vlage in ogleni prah postane vlažen ali moker, ali z bolj mrzlim in suhim zrakom v jeseni in zimi vlaga hitro izhlapi. Ako je prah tako suh, zadostuje, da se na kakem koncu vname malo plina (fire-damp) da se pod kop razstreli ali da se kje zaiskri v električnem kablu, pa se ogleni prah vname in se eksplozija razprostre po vsem premogovniku, dokler je kaj prahu. Preti valom eksplozije nastane silen zračni val, ki privzdiguje ogleni prah in s tem preskrbuje snov za razmah eksplozije. Po eksploziji pa nastanejo ogljikokisikovi plini, takozva-ni zaduhla sapa (after-damp) ; ti plini so strupeni in zadušljivi in ubijajo tudi tam, kamor plamen in sila eksplozije ni prodrla. Do sedanjih velikih nezgod je stalno pojemanje eksplozij na-pravljalo vtis, da nevarnost iz tega vira je že minila. Od leta 1901 do 1910 je bilo 106 večjih eksplozij (pri katerih je vsaj petero ljudi poginilo) in 3296 ljudi je bilo pri tem ubitih. Po preiskavah o eksplozijah s strani rudniškega urada, ki so začele leta 1911, je število sksplozij stalno pojemalo. V desetletju 1911—1920 je bilo le 75 takih večjih eksplozij in 2057 smrti, dasi se je število pre-mogarjev in produkcija premoga med tem skoraj podvojila. Zlasti ugodno je bilo pojemam je nezgod v zadnjih štirih letih. To kaže, da Politčen klovn. Leta 1§16. je umrl najpopularnejši Rus. po vsem svetu znani klovn Durov. Bil je iz ugledne rodovine, mati mu je bila ona zna na jahalka Durova. ki je sledila Napoleonovi armadi pri umikanju iz Rusije in se proslavila z največjimi junaštvi. Nemirna materina kri je delovala v sinu. Namenjen je bil za vojaški stan, pri-, šel je v vojaško šolo v Petrograd in je bil sprejet med carjeve pa-že. A šola mu ni ugajala, trinajst let star je ušel in se pridružil potujočemu cirkusu. .Zlasti se je odlikoval po bistrem opazovaju živali, ukrotil je tudi ajbolj divje. To mu pa ni zadostovalo; pečal «e je tudi s politiko in pod krinko klovna povedal marsikaj, česar bi nihče drugi ne smel. Potoval je po celi Evropi in Ameriki Ln povsod nastopal kot nekak srednjeveški dvorni norec. Najbolje se je pa počutil doma na Ruskem; pravil je v areni take stvari, da bi bili vsakega drugega takoj zaprli. Neko čje imel veliko predstavo v Petropradu. Pri predstavi je bil tudi general Oresser. policijski načelnik petrograjski, strah prebivalstva. Durov pripe'je dva velikanska prešiča v pirkus, skoro enako velika, in vprrša po nemško: — Kateri od obeh je večji t —■ Odgovoril mu je hrupen smeh in mnogo pisanih pogledov na generala. Tudi nekega drusesja generala je imel na piki. policijskega načelnika v Odesi. Pisal se je Zeleni (Zeljoni); hudo je gledal na to, da ga je vsakdo prav ponižno pozdravil. Beseda zeleni ima seveda tudi ponnen nedoziorelosti. Zeleni sprehaja po mestnem parku in pride do klopi, kjer prav po domače sedi Durov. Ta generala seveda popolnoma ignorira, kaj šele. da bi vstal; samo malo smehlja se. General se zadere: — Ali ne boste vstali? — Kdo pa ste, ker se tako derete, ljubi moj? — Ali me ne poznate? Jaz sem Zeleni. — Malomarno pravi Durov: — Tako. tako, kadar boste enkrat 'Dozoreli', bom vstal pred vami. prej pa ne. Za časa ministra Višnjegrad-skega je rubelj prav hudo padel, skoro nobene vrednosti ni imel. Durov pripelje izborno dresira-neg aprešiča v cirkus, posipi je po tleh več bankovcev raznih držav, tudi več rublje v, ter ukaže prešiČu, naj mu jih znosi skupaj. Vse je žival pobrala z rilcem, ognila se je le rabljev; zacvilila je, kada je šla mimo njih, kakor bi bilo neanogoče, pobrati jih. Tedaj stopi Durov pred občinstvo, se prikloni in reče: — ETako naj pa tudi taka majhna živalca dvigne rubelj, če ga še Vianjegradski ne more. Durov je imel avtogralski album s podpisi skoro vseh zname-nritejših ruskih pisateljev in u-metnikov. Gorki n. pr. je napisal: —■ Dobro seme sejete, ker bičate slabosti z zasmehom. Dal Bog, da doživite sadove svojega delovaja! Leasing je šel z znanci na izprehod. Prišli so mimo vislic, kjer je viselo truplo zločinca. — Napravite hit ro kak verz na grob ubogega grešnika, — prosi eden iz družbe. Lessing pravi: — Nič lažjega. — Tukaj počiva^ če veter ne piha. so sedanje velike nesreče posledica pomanjkanja pažnje. Neko gotovo število nezgod radi nevarnosti premogarske obrti je vedno pričakovati, kakor na pr. vsled usutja stropa; sedanje visoko število teh nezgod pa je izven vsakega razmerja. Kar se pa tiče velikih eksplozij, one ne spadajo med normalne nezgode te obrti. Eksplozije se morejo in morajo preprečiti. Z ozirom na dandanašnje znanje ni prav nika-kega razloga, zakaj bi se lokalne eksplozije morale razširiti po vsej jami. Treba da premogarji in o-peratorji, kakor tudi uradni nadzorniki takoj in energično postanejo kos tej situaciji, drugače bomo imeli še več nezgod in več žrtev. Izraz "gold brick*', to je zlatar ofM*ka, je preiel v vsakdanjo ra- j bo. 1 porabljamo ga sedaj pri sleparijah najbolj različne vrste, i < lovek, ki je izgubil svoj denar j kot žrtev kleparskih zemljiških t agentov, ki je kupi! kos cunj me- j sto dobrega blaga ali avtomobil» iz druge roke, ki noče nikakor v ■ tek, je kupil "gold brick'*. Nobena htvar pa bi ne mogla i biti bolj oddaljena od resnice, i i . . - 1 klepanja z zlato opeko je uspes-1 no premotila marsikaterega kom petentnega trgovca ter ga premeti še danes, kajti proti splošnemu naziranju se vrši ta vrsta j sb-parstv* še vedno naprej. Itrra z zlato opeko, kot j<» ifira- ^ jo sedaj, vsebuje precej za pad ne romantike. Vključuje rudarja in I Indijanca — in kaj bi mogel za-j htevati več prozaičen bankir v majhnem mestu na deželi * Vzemimo, da se piše bankir I-zak Appleby. Ta bankir ima malo banko ter jo vodi na uspešen način. Znan j«- kot zelo prebrisan • elovek v finam'nih zadevah ir» tu-j di kot človek, ki j«* vkIdo pripravljen (»koristiti s,- s silo prosilca, če je treba pospešiti denarne interese hiše Appleby. Ta pre- . brisan, trdoglav in uspešen ino/. bi moral biti pravzaprav zadnji človek v mestu, katerega bi si • izbral slepar za svojo bodočo žrtev. Bankirju Appb-by se približa v uradu bradat. neote«an človek kojyjya obleka bi govor kažeta, da j»* prišel / zapada. Ta mož pravi, da je rudar, ki prišel naravnost i/ Arizone in da išče dru/iino John \V. Appleby. — Ker je vaše ime Appleby, — pravi rudar, — sem mislil, da bo] mogoče kaj v sorodu z mojim biv j ' šim tovariiem v Arizoni. John je ' zapustil nekaj denarja, katerega I hočem dati njegovim sorodnikom če jih bom mogel najti. 11 Zanimanje bankirja Appleby- |. ja je vzbujeno. Od rudarja je iz-1, vedel, da je bit pokojni John Appleby partner v nekem skrajno j romantičnem in mnogo - obetajo- j čem rudarskem podjetju. Neki j ] Indijanec, kojega življenje sta rešila oba "partnerja", je pove-L del oba k zlatemu rovu. da jima I, pokaže svojo hvaležnost. Ta rov nahajajoč se v gorah Arizone, je i pokazal svoje bogastvo takoj od j vrha naprej. Partnerja sta nato vzela Indijanca kot tretjega drtt- ; žabniku. Vsi trije so delali ska- , paj, dokler niso vzeli iz zemlje ^ zlata za sMO.tMX). — Nato je John umrl. — je ( rekel rudar. — To je bila zanj . slaba sreča, kajti malo je manjkalo. da nismo spravili sfcupaj , velikega premoženja. Jaz sem za- , pri rov ter izpremenil vse zlato , v eno zlato opeko. Indijanec je j prišel z menoj, a je zelo prazno-veren ter misli, da je slaba me- ] dieina zanj. če prekorači Mississippi. Mudi se mu nazaj v Arizo- ( no, a jaz hočem na vsak način najti kake sorodnike Johna, da , jim izročim ta denar. Nato se bom vrnil ter aopet otvoril rov. Zanimanje bankirja Appleby-ja je med tem že zelo naraslo. — Tukaj sta bila spojena romantika in denar. Izvedel je, da je In- ; dijanec zunaj v gozdovih v bli- 1 zini mesta, kajti rdečekožec so- i vraži že po svoji naravi lesene in kamenite šotore belo kože p v. Tam , čuva bogastvo hvojih dveh part- ; nerjev, dragoceno zJato opeko. ] ki je zakopana v zemljo. 1 Konec i»ogovora je obstojal v tem, da je bankir, ki je zapazil nestrpnost rudarja, namignil, da i je oddaljeni sorodnik pokojnega Johna Applebvja in da bo gledal na to, da bo dobila družina pokojnega svoj delež. Velikodušni rudar je strašno vzradoščen. On ve, da bo deležen njegov pokojni j partner po««tenega postopanja, j Povabil je vsled tega bankirja v svoje taborišče, da si sam ogleda zlato opeko. Lahko tudi kupi de- ( lez Indijanca za majhen del nje gove resnične vrednosti, kajti o- < nemu rdečemu možu se tako strašno mudi priti aopet na odprti j svet, da nima denar zanj skoro . nobene vrednosti. Razentega pa . je tudi rudar pripravljen izroči- , ji bankirja svoj delež, da bo lah- 'ko kupil stroje. |w»trebne za raz-| voj rova v Arizoni. Rudar je nato odvedel bankir-! ja v taborišče v gozdu, kjer je j čakal Indijanec z "zakladom* Temnilo se je. V tej poltemi je J izgledal Indijanec precej pristen i čeprav je bil bel človek ter zaveznik sleparja. Svoje lice si je namazal s sokom orehove lupine in na glavi je nosil črno lasuljo, spleteno v dve debeli kiti. Lasuljo je pokril s starim klobukom, za katerim je bilo zataknjeno orlovsko pero. Na nogah je nosil mokasine in njegovo mišičasto t»'lo je ogrinjal plašč. Po kratkem pozdravu je izpinil Indijanec med trrmovje. Rudar je takoj pojasnil, da se Indijanec ne počuti dobro v navzočnosti belih tujcev. Prav je imel. ko je rekel, da se ne počuti dobro. — kajti če bi >e pripetilo le količkaj napačnega, bi bila takoj on in nje-vojem žepu je odšel bankir v mesto in rudar mu je sledil za petami. Ponavadi se je preskusilo take zlate drobce pri lokalnenf zlatarju, a v nekaterih slučajih je bil vzbujen sum slednjega. — Stavil je lahko čudna vprašanja kje je dobil bankir te drobce. Da prepreči to nevarnost, je moral nastopiti tretji zarotnik. Ta tovariš je moral igrati vlogo vladnega cenilca. Nastanjen je bil v lokal nem hotelu. Ivo sta dospela do prodajalne zlatarja, je rekel rudar bankirju, naj čaka zunaj Bankir je ostal zunaj na tlaku z drobci zlata v svojem žepu. Zroč skozi okno je lahko videl, kako se "je rudar približal zlatarju ter mu stavil neko vprašanje. Nato je zlatar napisal nekaj na karto, katero je izročil rudarju. — Srečo imava, — je rekel rudar, ko je prišel ven. — V mestu je državni cenilec ter se mudi sedaj v hotelu. Zlatar mi je ravnokar dal njegovo karto. Tukaj je. Nato je pokazal bankirju karto, na kateri je stalo: John »Smith. TT. 8. Assaver. Dejanski pa je vprašal rudar zlatarja, naj mu da svojo karto. Tudi ga je prosil, naj zapiše nanjo svoje ime, da bo mogel pisati osebno zlatarju glede neke. vrste ure. katere ni imel zlatar v zalogi. Rudar * pa je nato zamenjal zlatarjevo karto z drugo, katero je imel že pripravljeno. Tedaj je bila pot prosta za preizkušnjo. Rudar je odvedel bankirja k navideznemu cenilcu, ki je izjavil, da so drobci čisto zlato kar so bili res. Ostali del kupčije je bil lahak. kakorhitro se je bankir prepričal o pristnosti drobcev, katere je izvrtal iz zlate opeke, ali vsaj domneval. da jih je izvrtal. Bankir je dvignil iz svojega zavoda de-settisoč dolarjev za fndijančev delež pri opeki, ki bi bil V resnici vreden do $14.000. Tudi ne preveč brihtni rudar je izročil ban: kirju brez vsake listine, ki bi pričala o transakciji, svoj lastni delež, kojega izkupiček je hotel porabiti za nakup potrebnih strojev. Končno je bil tukaj še delež pokojnega Johna Appleby ja, ka- Vesel Božič in srečno Novo leto odjemalcem SLOVENSKA TRGOVINA Z ČEVLJI Egidy Kasman Evtltlh, M,on. Vesel Božič in srečno Novo leto vsem odjemalcem - WORK PEOPLE'S — CO OPERATIVE STORE Giibert. Minn. jVesel Božič in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem Anton J. Lopp Co. [VSAKOVRSTNE GROCERIJE - MESOf Gilbert. Minn. Vesel Božič in srečno Novo leto! # T. Rubenstein & Sons. ZALOGA OBLEK Gilbert, Minn. . Vesel Božič in srečno Novo leto vam želi rojak— JOSEPH CHIMZAR PRODAJALEC ZLATNINE VSEH :. VRST. — POPRAVLJAM URE. Gilbert. Minn. Vesel Božič in srečno Novo leto vsem Slovencem. H. FROJOLA Vesel Božič in srečno Novo leto — vsem odjemalcem. —- Schustersich in Kebe GROCERIJE in MESO Gilbert. Minn. Vesel Botič in srečno Novo let želim jaz z najboljšo garažo na Range. • Pat Murphy __Gilbert. Minn. V »em našim odjemalcem želimo vesel Boijč in srečno Novo leto. MORRIS BRIGHT PERILO, ČEVLJI. POTREBŠČINE ZA MOŠKE BOIJ.SE BLAGO ZA MANJ DENARJA Gilbert. Minn. Veseli Božič in srečno Novo leto General Insurance Agency F. J. INDIHAR, upravitelj Gilbert. Minn. I Vsem našim odiemalcem želimo Eečen Božič in srečno Novo leto.I ITY BAKERY Gilbert, Minn. Vsem naš-m odjemalcem želimo vesele! božične praznike in srečno Novo leto. Barrett Drug Co. G.lbert. Minn. fV ZALOGI IMAMO SLOVENSKE RE-Kn RDI? V. A V.IŠ FONOTIRAF. Vesel Božič in srečno Novo leto. GOLDEN RULE STORE ZALOGA OBLEK. Gilbert. Minn. Vesele božične praznike in srečno Novo leto ram želi LOUIS VESEL, zastopnik "G.N." Dopisi in naznanila. (Nadaljevanje s 3. strani.) j. MiM«JiH{ Kurol Kini. tajnik k Trepal. blagajnik Frank '! •1 i Mbor /< li v •se m članom J*'»I\.J If /iC-tie i»ra/.nil:e in »r»«*nn 11« v c leto. /. braNkim pozdravom vdani Frank Trepal, tajnik. I.crain, Ohio \a ><\ji Jih* 17 (li^rm^ia je bilo k i. iijriM*. »1» prir.di društvo sv. Al".-/. j:t š{. G JSKJ v Loiaiim vesel: o v sob*,t<> 14. aprila 1'I23. i J'i si >.«> člane in ritnice, da ne po- ■ j - ma kisa ali 11 s» ne more udeležiti veselice i/, i ji'>seh»*es»a vzroka, plača en dolar t dMi.Ztveno blagajno . D t V udi le/ba Ko!j št •vilna, se k valu nuve člane, da pristopijo pred < i* io 11,'en i m dnem U društva. Radi tega je društvo sklenila, da je • pri st.i pristopnina /a tri mrsece za vse kandidate odmslegg in I )iil:nlms!:eiM odcielha, in sicer mesce januar, fcliruar in marec. Društvo /.aliži /a člane samo zn • n !Uc*ee z asonn-ntem. Ako dru-| v i m.-it ne poravna se ne i ■/■•' .si pri uradu, se ga suspendira. > S t "m ne šk*.di rl:ni»im, temveč satu sebi Ker se bliža ob.-ioj društva svojemu 2~>. lotu dne 13. septembre I prihodnjega lfta 1!>2?.. gu hočemo iMiaviti z veselico. Člani in člani- • e. -solite so prihodnjega leta ze sedaj saj se lio samo clesalo' Naj ric pozabim Še imenovati u-*adnike. izvoljene za lete 192.:.: J'iedseduik l.< uis lialant; poti-predsednik J Im Primožič; tajnik J< hn K ti m sc; zapisnikar Math. Ostjuek; I. Magajuik Andv Kli-n.n ; || blagajnik John Omahen; n;i«!,'<.i niki r .1 Sv. t, .J. Kotnik in I i iKrjav.i; z »sraven.-ia A. škra-ba. vratar Fr Jančar; zastopnik Nar. iHnt.i Al. Balant. « e bo kjterega kaj čevelj žulil radi kake- potrebe pri društvu. naj se pomni troti omenjenih mož ter se nanje obrne, ki vam bodo dali poja-tnla Ha ne l-Min im« 1 i skomin samo za prih'-dnje bto, va> .-spomnim na prvo m nu.ibližaj >eo zabavo, ka-teio priredi ditvktnnj S. N. Doma dne "Jt. d"eetiibru zvečer v Viran-tovi dvorani. Ker s<- praznuje o ati^njri.i dan sv. Štefan, naj se vsi Štet';!ni in Štefke brez izjeme po-l»a/.ei'-t da bomo videli, koliko jili je med nami. A ne samo oni, tudi vsi drii'jri Sle venci in Hrvatje k itnsillnue vi vljudno vabljeni na <'iiiMi.ii ni več'-r, da s«* skupno za-vrtinio, v bratski sJo^i veselimo. dobro /(luno ter se poslovimo do s v.den ja prihodnji' Vevle b»-žične praznike želim v«em •I c-lili K um se, tajnik. . Chicago, fill. rem |.o|om naznanim Hatistvu druitva Zvon št. 70 JSKJ , oziro-iii i I isimi. kateri niso bili na /;id-nj: redni s-ii, da so bili >z voljen i v diut«t\viii inlbor za leto 192-1. sleil#»či: predsednik Andro Spolar, S Kacine Ave.: prdpredsed-nik v liarly Kapelj: tajnik :n or-fani/ator J>hn Jun čič. >226 Blue Islrind Ave : blagajnik John Vol-kar, -JUG \V. 21. Plač«?; zapisnika. Jrhn <«^*tlicb; nadzorniki-\uJro Potočnik. Anton Zidarič in Ia'c Vesel: reditelj John Kovnch Društveni zdravnik je dr. Chas Neutaa u. >eje se vrše p».nava«li kakor sedaj v>ako tretjo nedelj«« v mesecu v navadnih prostorih South Lincoln St in 22 IMih-e. S sobr.itskiin )>ozdravotn John Jurečič, tajnik. , Vojni dnevnik. Fran Milčinski. ka. ta koza! — Zbogom, lahko noč, — je rekel, — lepa hvala! — in da pre v kavarno, jutri pa v fronto, za «lom med bojni grom. Bila sem jako žalostna. Nazdar, moj fini, lop! kavalir! Zvečer v kino. Pondeljek, 31. julija 1916. — Danes je pondeljek, ne vem kaj bi pisala. Torfik, 1. avgu<4a, 1916. Papa je uro zopet našel". Sploh papa. . . h koncu meseca vsakokrat izgubi uro. Čevljar je zahteval za popravilo dvajset kron, nesramnost! Povedala sem, da je račun previsok, pete pa prenizke! Bilo ga je strahovito sram, grozno, in je rekel, če mi ni prav. naj pa drugam nosimsvoje cipele. Kupila sem osem kaset finega angleškega papirja, več ga niso imeli, nesramnost! Vojna je. Od Puf-Rmlija sem sprejela izredno prijazno razglednico. V ljubezni se ga spominjala, pa tudi v Vlada sem bila jako zaljubljena, ker me je za slovo res prav hvalevredno poljubil, skoraj odlično. Popoldne smo zleteli proti Savi v jako fini družbi. Papa ga je imel. Gospod poročnik mi je stiskal roko, tudi gospod nadpo-ročmk se je s čevljem strahovito zanimal zame, grozno, še gospod major se je razvijal jako prijazno. Zabavali smo se res fino. jaz v mični pralni obleki, ki se mi zelo podaja, in smo pili vino, tudi miio jedli klobaso strahovito poceni, grozno, da sem bila rdeča kakor vrtnica, vsi so me hvalili. Ampak mama je rekvirirala po hišah. Sreda. Bila pri fotografu. Ampak je jako fin in olikan gospod in sploh jako. Domov grede sem srečala dimnikarja, dimnikar poni en ja nesrečo, takoj sem pljunila za njim. Papa je donesel novico, da nas poseti Niko. Hitela sem s frizuro. Ampak ga še ni bilo. Popoldne ob štirih sem srečna prejela od svojega ljubega Vlada polna radosti prisrčno pismo z neštetimi poljubi in bi rad cigaret. Zvečer se mi je pridružil gospod major in me je vljudno spremljal. Govoril je jako fino in olikano. Zaljubljeno me je gledal in me prisrčno vprašal, kaj mislim zastran vojne. Ampak je moledoval za poljub. Ker mu ga nisem dovolila, se je uprl in šel v kavarno, nesramnost! Dala pa sem ga poklicati iz kavarne, da sem se poslovila. Čemu živi človek, čemu? Po večerji v kino. Četrtek. Mama imela strahovite sanje. Ampak se jih ne more več spomniti. Silno jo skrbi in mene tudi. Šla sem k zobozdravniku. Ampak je asistent jako fin in olikan gospod. Berta mi je čestitala, .kako sem videti sveža in mladostna. Ampak sean ji posodila pet kron. — Povedala je, da se Niko. ženi pri Marinki. Bila sem strahovito žalostna. grozno, in nisem £1& h kosilu, preveč sem bila potrta, jed-Ui so koštruna v omaiki. Zvečer me je zopet spremljal gospod major. Bil je jako vlju-don. oproščal se je zaradi včerajšnje predrznosti, pri hišnih vratih me je poljubil na usta in se (je menil z mano prav prijateljski •poln sočutja, da so me kar zalile solze, ko sem se spomnila Nika in Marinke. Ločil se je s težkim srcem in mi dal .škatljo finih hop bonov, čokoladnih z likerjem notri. Kino. Petek. Frizerja nesla glavo. .Opoldne nenadoma prišel poset. kdo - — gospod Niko. Biln sem zelo vzradoščena. da sem po tolikem času zopet deležna sreče, dihati v njegovi bližini. Imela sem sivo domačo obleko z belimi čipkami in. kimona pred pašnik in sva se najprej pr iskala. Rekla sem, da že ve ampak. On se jt opravičeval, da mi je že štirikrat poslal prisrčne pozdrave po pa-panu. Papa jih seveda ni sporočil; sploh papa!. . . Vprašal me ju spoštljivo po občutkih in mi je večkrat poln miline pogledal v temne oči. Ko je sla inama iz sobe, je zelo ginljivo govoril o najini pretekli ljubezni, da sem se kar razjokala. On. pa je solz nili oči me pritisnil na svoje moške prsi in me je dvakrat poljubil, jaz pa njega dvakrat, da sva zelo zadovoljna. Mama mu je postregla s kavnim likerjem, strahovito mu je ugajal, grozno, in prosil za recept. Rekel je, da št ni vseh dni konee. O. tla bi bib; res! Imela sem jako nemirno spa nje. Sanjalo se mi je o Niku. pa tudi o Vladu. Potila sem se. Sobota. Puf-Rndiju sem posla la svojo fotografijo. Pisal mi je in me strahovito "prosil- zanjo grozno. In za cigarete. Mama nii" ne ve. Slabe sem volje. Šla sem na pokopališče, pa nisem nikogar srečala, nesramnost! Mrtvi sc srečni!.'!---! Popoldne na izprehodu koga sem naletela? Svojega finega ka valir-ja Dušana. Še ni odšel v fronto za dom med bojni grom. pravi, da gre jutri. Bila sem baje jako dražestna. bela in rdeča. — Poljubil pa me ni dobro. Ampak se mu je preveč mudilo. Rekel je. da ga kličejo nujna opravila, nazdar! O svet, kako si pust, v ža-lobi mi tone duša.^Zvečer v kino. Nedelja. Bila sem v cerkvi in sem vroče molila. Imela sem novi slamnik s svilo garniran in z vsem. Pravzaprav ni nov. lanski je panama, toda je preobličen in se lehko reče, da je nov. Splošno in vsi se čudijo, kako se mi podaja. Ljubi Bog v svetih nebesih na kolenih te prosim, nikar me ne prezri in pozabi! Svetega Antona sem se spomnila z desetico. Pred cerkvijo je stal Dušan. — Ampak še ni šel na fronto za dom med bojni grom. Pravi, da gre jutri in se mu je zelo mudilo, nazdar! Berta je naju jako gledala. Popoldne smo izlete!*^ prot i Savi. Papa ga je imel. O svet, kako si goljufiv, v pisanem cvetju se skriva gad! O, kako je resničen ta rek! Ali sem ga kje brala, ali sem si ga sama izmislila? Ampak mama je kupila' pet jajee. Vlado je nekoč rekel, da sem včasih ženi jalna in da se mi dobro podaja. Zvečer v gino. Pondeljek , 7. avgusta 1916. — Nesrečen dan! Boli me nos. na koncu nosu se" zbira rdeča pika, nesramnost! Sanjalo se mi js, da sta mi izpadla dva zooa. Ampak sanj nisem povedala mami, preveč bi jo skrbelo. Pisala sem kar v sobi, tudi ob kosilu, jedli so koštruna v omaki, ampak sem bila jako žalostna da sem točila v srcu bridke solze ti popoldne in sem poslala Ano na skrivaj po safalade za eno krono., — ti moj ljubi Bog v svetih nebesih, kako malo je je bilo. pozna se vojna! Včasi se je pri-jahal vsak hip kateri nastavljat pod okno, zdaj ni nikogar več in sem videti zelo otožna, če se pogledam v ogledalo, zlasti s črno pentljo v laseh. Pred desetimi leti je bilo drugače. Čas leti z orjaškimi koraki. Ampak nos me i * Denver, Colo. j/, urada društva sv. Jožefa št -1 aSK.J. v,« naznanja članom ii članicam, dri je društvo izvolili tove uradnike >a leto 192'i. Od tilniki ^s<» sledtCi- 1'red^dnik John Kuclcr; podpredsednik Jos kirii; tajni!; John Seli nt le, 4751 ' :aldv:n • t.: zapisnikar Stephen .vlansar; bljsajnik Frank Škra-hee. <22 Washington -st.; nadzorni r ti! »i-; predsednik Joe Fr-jnve, l oui> AiidorčcU in loc Sa «l :r: društveni zdravnik Conrad liracker, M !>., 4:I€>2 -Josephine društveni organizator • obli Schuttf: maršal Frank Lu •lik: reditelj Math. Amhrozieh; /ast 3 \\»n o še so Sedeči': za društv. /astavo -Foliri Mami:, pi nuigača Mdward Kastch; in Michael Smole, /a ameriško zastavo Joe Jelenich; vratar Frank Možina. Društvo zheruj.; vsaki drugi pondeljek v mesecu na 46G4 \Va-ih-nyton St. v dvorani slovenskih društev. T n t j člani društva -v. Jožefa -a.- prošeni. da vse prispevke, tikajoče se društva, pošiljate na /•4. raj omenjeni naslov. Prosim vse :i»te ;"iane, kateri so 11 ■ potnili I stih da pošljejo svoje tne>eC-nino / t ti mesce« v naprej, kot pravila zahtevajo. Obcneiu prosim vse 'lane in članice, da bi točno pla- i vah a-esrn.nl 111 vs«.- druge prispevke, tikajoče se društva. Le po-iem nam je mogoče napredovati. Dra^i mi člani in članice, lahko • inv p nosni na člane našega dru-:-v.i, katero šteje duties 10* članov in 14 otrok. Dry ji mi bratje •četje, ako v«.s je 5»? kaj, ki ni-niate otreli v našem društvu iu •ISKJ., ste pi-ošeni, da mi fc naznanite i.'i jaz vas no m obiskal. V prijetni, dolžnost si štejem zahvaliti se vsem članom za liaklo- ijenost, m redno plačevanje ases-inenta Z veliko* zadovoljnost jo lahki kcwista'iiram. da je pri 11a-vem društvu in organizaciji vla-lala v i..m letu najlepša sloga ii ed ter da Miio kljub hudim časom tudi lij.o napredovali. Kdor dobro pozna našo organizacije jo čisla II agitira zanjo, kajti nobena Iruga slovenska organizacija nima tako nepristranskih načel kot 1 a\ uo n uši JSKJ. V upanju, da smem pričakovati • d vas. da boste agitirali med ro (aki za pristop j-: našemu društva sv. Jožeta štev. 21 JSKJ , ter da stnem še v bodoče računati na va--o uakknjeio^t in delovanje za proevit našega društva ir. JSK,!., \as z v m. m srie.šiovanjein snjlopše pozdravljam. Vaš vuaiti st-brat »f l.n Svdiutte, tajnik. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tu/nini srcctn naznanjam znan-'•om in prijateij*»n-, da mi je dne -17. novvinbra v 'Jospodu zaspal moj ljubi soprog JAKOB MATITIČ. lid j.- bolan le par telilo v za nirtviiudoiii. Sti.r je bil 4'.» let, ro tlom iz Laz pri Planini na No-lsanjskem I»i 1 je ."lan društva sv. ^sva Jezusa JSKJ., katero mu je poklonilu na njec»v sveži grob lop ven« e in se ic vtlcle;.ilieer: Jobiva Matitieu rn njegr.vi družini - prijateljem Jikbcni Kalnialnarjom iz Aurora, Minn.. >Trs l.abt rnikovi družini in družinam Slovarje v i m Istot:.ko pri srčna zalivala vsem drugim prija-tel jeni, ki »-■» me obiskali ot* časr. siniti mojega nepozabnega soproga F!v. Min:i.. 16. djc 1922. Johani Mntitič. vdova. skrbi resnično. Nič pošte, nič vesti. Popoldne me je prišla obiskat Berta in sva govorili vsakdan i*, reči o Gorici in vojni, jaz sem žalostno poslušala, tako sem bila pobita Ln mi je bilo hudo pri -r-eu. da sem šla z vzdihi v posteljo in sem takoj zaspala. V kino nisem šla zaradi nosa. Torek. Danes je torek. Sreda. Danes je sreda, ampak zame ni nič veselja pod milim Bogom. Pika na nosu rase večja in me skeli, da se pero upira pa-I pirju, in sem jokala vroče solze, gledala se v zrcalo in posrebala dve skod.iiei čokolade. Papa se muza mojemu nosu, me žali v dno duše, ne maram ga več videti. H kosiLu sem vendar šla, jedli smo prekajeno meso z zeljem Ln sem bila v svojem sreu zelo žalostna. Prišla je Berta, strahovito sem so ji smilila, grozno, zaradi nosu. Ampak je potrebovala še pet. kron. Povedala je, da pozna Du-^ šana. da je o žen jen. Jaz. sem bila : pat' in s.-ni rekla, da že vem, tla 'je oženjeiL Zunaj pod oknom rožlja Niko | in se vljudno klanja, jaz pa sedim tu notri s svojim nosom. —-Ljubi moj Bog v svetih nebesih usmili sc me, odpusti mi, če sem te žalila danes, ko sem poljubljala pisma od Vlada, ampak od I Pnf-Rudija tudi. Četrtek. Puf-Rudi ujet! Moja fotografija prišla nazaj! Cigarete pa no! Nesramnost!' Žalostna sem na smrt. Iz pike na nosu se ni i napravlja mozol. Papa je hinavec, vem, da se mu zdi dobro, čeprav skriva. Sploh papa. . . Gonil me je iz postelje.in sem bila zvečer tako huda, jako in zelo, da sem lvila še drugo jutro. Petek. Vlado padel pri Gorici' Nesramnost! Pajm je prinesel novico. Mozol na nosu velik kakor leča; nebo, zakaj si me zapustilo! Bojim se, da shujšam! Sobota. Niko se jutri poroči! Jaz pa že šest dni doma in ne morem niti v kavarno, niti v kino. O!--- Tu neha dnevnik, vojni dnevnik mlade dame. Da, vojna, nakazana vojna, koliko rodiš gorja na svetu! Kje se nahaja JAKOP. liFPAR V Loškem potoku vas Re .Vi C1C t.ie št. 1 fi je din* 11. novembra t I umrl Janez Ruparčič (oče) p* »domače t "a žet o v. Njegova žo-na Helena prosi, da se srn Ja-k b. ki biva v Ameriki, oglasi nemudoma zaradi razdelitve o. sia!*1 zapuščine pokojnika. (21-22- -12) t NAZNANILO. Naznanjam vsem sorodnikom n* znancem, d.i je umrla HELENA UHEFNIK n j Kolone v £rtbrdju. Tukaj zapušča ž:duic«"ega sop:«.«*a, štiri nedorasle sinove ter dve sestri, eno poročeno Božič nekje v West Vir-ig'niji. drugo Josipino Bon v Sr. Marya, l'a Pokojno Helene priporočam vsem v .niolttev. Tebi nepo- /abliena ststrična naj bo lahka ai::eriška zemlja! Žalujoči ostali: John Uhermk otroci. Tony Uhernik, njegov lirat Josephine Bon, sestra. Frarces Paar, sestrična. Vs.i v St. Marys, Fa. V starem kraju* mater, ona sestra in en brat. Francos *Paar, P U. B. x 4. St Mjrvs. Pa. i Uv Rojaki v Minnesoti, podpirajte ta podjetja. OT.AS NAPOP* 2"» T>T!0. 1^2 > Nič ne pomaga: vojna je. In ni drugače: človek jo čuti, iz občutkov se mu rode misli, iz misli dejanja, pa gre in sede in piše dnevnik. In ga piše sebi v tolaž-i bo, domovini v slavo, vesoljstvu v korist. In je pisanje voj. dnevnikov sploh jako kulturno počet-, j«. - F god en slučaj, ki mu bodi na toni mestu izrečena iskrena zahvala. mi je zanesel v roke kos dnevnika, ki je jako zanimiv. Zanimiv, že sam ob sebi je zanimiv tem bolj, ker je dnevnik mla de dame. Mlade dame ne poznam, pri moji vesti in veri, da ne! Zato bodi sleherni sum pristranosti in osebnih nagibov odločno zavrnjen, ako poudarjam, da je njen vojni dnevnik zanimiv. Ampak je res zanimiv. Nezanimiv v tem smislu, da bi bil razburljiv. Razburljivosti mu ne bi tel v hvalo. Razburljivo čti-vn sploh odklanjam, kajti mi škoduje in mi jo prepovedano; po razburljivem čtivu mi stopa vročina v noge in mi krati spanje. Ali zanimiv je .zato, ker obsega jako usodepolne dni našo domače zgodovine in nam razo-' deva boli in skrbi nežnega srca . izza one dobe. Takorekoč kakor. uš na dlani leži pred tabo nežno; srce mlade dame; gledaš ga. ka-( ko se širi in krči, kako se zvija! in brca, in izkušaš razumeti nje- j gove utripe. Jako zanimivo. Baš ta zanimivost pa daje jav-j nosti pravico, a podpisancu dol-; žnost, da dnevnik objavi. Evo' ga I # * * Pondeljek, 24. julija 1916. — Papa siten kakor muha o Božiču. Mamo boli glava po slabih sanjah — o mački z medaljo in v rdečih copatah na zeleni solati. Bila sem pri zobozdravniku, ampak je asistent fin gospod, ljubezniv in olikan. Srečala sem Vlada, jutri mu poteče dopust. Jako milo me je gledal in sem imela novo bolgarsko bluzo na sebi za petinpetdeset kron. Torek. Mama bolna, papa siten kakor stenica. Nesla sem glavo k frizerju, da jo je opral in očesa!, vsi pravijo, da se mi roko-ko - frizura strahovito podaja, — Potem k fotografu. Ampak je jako fin gospod, ljubezniv in olikan. Niko se je dve uri izpreha-jal pod oknom in roži j al s sab-1 j o,sem mu trikrat prijazno poki-mala. Prejela z velikim veseljem tri vojnopoštne karte. Mama nič" ne ve. Popoldne se je poslavljal Vlado. Bila sem prav miona, menila sva se zelo prijazno, posebno jaz, tako da sva se parkrat jako sladko poljubila posebno pri veznih durih, da sem bila otiščana in vsa višnjeva in črna nad komolcem in je bil nekoliko zaljubljen vame v reformni obleki s pasom. Poklonila sem mu prstan. Grozno žalostna ! ^Zvečer v kino. Sreda. Čevljarja priganjala, hodim že po nogavicah- Kupila deset akatljic kreme po posebni protekciji, drugače je ne dobiš, strahovita je vojna. Pred pošto sta me jako spoštljivo pozdravila dva poročnika, eden je rekel: — Servus, Mici! — Ampak sem zelo dostojanstveno odzdravila v e-taminasti obleki in sem sploh bila videti jako blagor od na. Niko je zopet rožijal pod oknom. Pokimala sem mu, pa mi je žal, čakal je na Marinko z dna- j gega nadstropja. Ampak Marinka je kmet. V parku sem našla štiriperesno deteljico. ) Mama v skrbeh za cikorijo, pe- • trolej in papana. Papa nasajen, j kakor bi sršene valil. Sploh pa-t pa. . . Mar moreve mrdve za to, da gre mesec h koncu? V kavar-no. Na zdar! , Četrtek. Papa je izgubil uro: ! Beg ve. kje jo je zasejal. Bila je zlata. Spjph papa. . . Prejela som roza pisemce, fino parfumirano, jako olikano in brez podpisa, naj pridem jutri popoldne na Grad.- Ampak Niko , in Marinka se vodita pod pazduho, nesramnost! Od Vlada še nie pisma, skrbi me, kaj bo. Zvečer i v kino. j Petek. Sanjalo se mi je o zrelih češpljah na drevesu, da sem jih j trgala. To gotovo pomeni slabo. Ali pa meni dobro. ■ Popoldne na Grad. Ampak jako in kavalir in olikan. Govoril jo strahovito izobiaženo, grozno, z veleelegantno kravato. Poljubil me je na desno uho. Ampak mu nisem dovolila. Ker me niti ni vprašal. — O. kako ste beli, — je rekel, — in gladki kakor bar-žun in rejeni kakor polh. kako ; vas spoštujem, milostna gospo-. dična! — Potem se'je poslovil | jako hvaležen. Na zdar! Jaz ni-| sem dosti govorila, ker sem bila j naliodna in nisem imela robca s i sabo. ! Neki ljudje so res srečni na I svetu, jaz sem se bridko jokala, ker me papa zvečer ui pusti! v i kino. in sem šla kar v posteljo in sem pila čaj, ničesar drugega nisem zaužila niti opoldne ne zaradi razburjenja in ker mi ne diši koštrun v omaki. O, kako sem nesrečna, pozabila sem vprašati svojeg afinega lepoga kavalirja. kako se piše. Ampak na Gradu so nove klo-pi. Sobota. Danes me je na videz bolel vrat, pa se nisem papanu nič smilila. Mama me je žalostno pogledovala, prosila sem jo od- • puščanja in čokolade. Od Vlada slednjič dospelo pismo z velikim veseljem. Prebirala sem ga in pritiskala na ustni, kajti me je bil za slovo res izborila poljubil. strahovito. Mama nič ne ve. Piše za tobak. Nedelja. Dopoldne sem so udeležila daritve svete mašo, okusno oblečena, bela obleka se mi je izborno podajala, da jo več oseb reklo, kakor da sem stara pet- • najst let, in mi je bilo jako žal. da me ni videl Vlado in Niko ali i moj kavalir z Grada, ker sem bila res izredno mična. Bila sem prav od srca pobožna z belimi rokavicami na rokah in z molrtve-nikom, v drugi klopi pred mano je sedela Marinka s čapljo na klobuku, glavo dam, če je čaplja pristna. Ampak Niko je še ni poročil, nič se ne ve. Popoldne mi je bilo nebo naklonjeno in sem srečala svojega ; fin. kavalirja z Gratia. Bilo mn je zelo všeč in se mi je predstavil, Dušan je bolj fino ime kakor Niko, Niko sploh nima mattnre, in me je poln občudovanja spremil do veznih vrat. V svoji beli obleki sean bila strahovito draže-stna, res grozno. Za durmi me je poljubil precej zaljubljeno na lice, ampak so ga bolele ustnice, i Vojna je. Rekel je, da od cigaret, i Nisem se dosti menila za poljub. I ker nisem bila razpoložena, kajti J se je vrh stopnic oglašala Marin- nr.xs vapotta ?r. nrr KAPITAN BLOOD KJEGOVA ODISSJA. Spisal Rafael SabattnL Za "Ola« Naroda" prml O. P. Royal Mai;I Vnaprej plačane vožnje. Undid sedaj, da boste dobili sveje uradniki rZdražeae država letaai ROYAL MAIL. Posebna postrežba za jugoslovanske potnike; Izborna hrana In čiste kabine za vsakega VELIKI PROSTORI. HITRI PARNIKt VEČKRATNA ODPUUTJA ORDUNA ORCA ORBITA OHIO Vpisnina za potovanje Iz vseh evropskih dežela. Pišite po knjižico. Vprašajte za nadaljne podrobnosti pri ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON & SONS, Inc., Agents 117 W. Washington St., Chicago 26 Broadway New York •11 pri kateremkoli potnifikeni agentu. Janezek jo dvakrat prekanil popis.mi list in ga del v kuverto, ki jo jo prejšnji dan kupH za kopej-Ko j«? malo pomisli1, je pomočil nero in nap;sal naslov: V vus staremu očetu. Po?*»m so malo počesal z rol:o. pomislil in pristavil: Kr nstaut in v Makari«"u. Zju!tiv«»lj-n s U'iV da ga niso motili pri pisanju, si je nadel kuč-/hežal na ulico. 1 lffovri v mesnici, katere je I-rej ta dan spraševat, so mu po vedali. da se pisma mečejo v poštne skrinjice, a i/ skrinji«.* jih razvozijo po ee!i državi na poštnih trojkah s pijanimi vozniki in £v*,n-ketačini': zvončki. Janezek je pri-iiin in brez kožuhu, kar v srajci bežal k prvi poštni skrinjici tei vrgel dragoceno pismo v odprti no .. Od sladkih nad zaziban je 7t čez uro-trdo spal... Sanjalo se aiu je o peči Na i»eei sudi ded l ose n *ge mn vise deli in on čita kuharicam pismo... Okrog peci hodi 1'gor in miga z repom... Kretanje parnikov - Shipping News ŽELIMO DOBITI 6 dobrih šivalk. Plača dobra in •lela dovolj do 1. julija 192:1. Več pojasnil bo podala gospa .Sehier v nedeljo dopoldne po ;>. službi bož-ii v slovenski, dvorani pod ccr-Uvijo. — IViailnrv Co. Panbuiv. ^onn (20-21—1?) NAZNANILO IN PRIPOROČILO ■ I i Cenjenim naročnikom "Glasa ! N'aroda" v državi Ohio naznanja no, da jih bo obiskal naš potoval i ni zastopnik Mr. ANTON SIMČIČ, , Kateri je pooblaščen nabirati na •<>čnino za naš list, zatoraj prosi | 'no rojake, da mu bodo koliko* I nogoče naklonjeni. Slovenie Publishing Co Skopost. Slikar Bacici je napravil sliko plemenitnika. ki mu jč pa ni hotel plačati, jo je torej nazaj in zapisal spodaj: — Zaradi dolgov v ječi. — Kmalu je dobil denar. JUGOSLOVANI BRZOJAVLJA-JO, DA SO ZADOVOLJNI NA '' B2RENG ARI JI' Jugoslovanski izletniki, ki sc odpotovali due 12 decembra i7 Xew York a s parnikom 'Mierenga-ria". so bili jakc zadovoljni z vož njo. L.deu izmed njih, Alois Che-dan, je poslal uradu Cunard črte naslednjo brzojavko: t :V im< nu svojih tovarišev na božičnem potovanju z "Ilerenga-iii*»" se zahvaljujem Canard črti za izboruo postrežbo in izvrstno hrano. V zadoščenje bomo pisal' a/er.lom in prijateljem ter jim priporočili Cunard črto. — Aloiv Jredan na poti i/. Hctlilehema v Jugoslavije ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČ JI t SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ADVERTISE IN "GLAS NARODA** Knjiga za dolge zimske večere. Slo v enako- A mer i ka nski KOLEDAR za leto 1923 192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti. Cena samo 40 centov. NaroČite ga še danes. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Ccrtlandt S*.. New York tV Dobe se tudi pri zastopnikih rs* Glas Naroda. ANTON ZBASNIK JAVNI NOTAR Room 206 Bakewel! Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodni je.) Se priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Posreduje v tožbenih zadevah med atrankami tu in v starem kr.iju. Preiskuje stanje zemljišč tukaj in v domovini. Posreduje pri Izterjanju denarja v starem kraju ilve-fiih dedičev od Varuha Tujezemskih Lastnin v Wachlngtonu. Iivržuje prevode in tolmači na sodniji in daje vsakovrstne informaciie zastonj. - Cene nizke, delo točno in pravilno!--— POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženL čist« sob« z eno ali dvema posteljima. Prwtor »a 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. AUGUST BACH, 63 Greenwich St^ New York Stverovj zdravila v/dr/ujejo /dr.ivje v riru/in.ih. KAŠELJ je vendar neprijeten znak ii •e ga ne sme zanemarjati. Uživajte SEVERAL COUCH BALSAM, 9 kateri olajša kalcij te odvrni mnogo trpljenja. J« ravno tak dober za odrasle kakor za otrok«. Cena 18 in 50 cenČov. Vpraiajte po lekarnah. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! Ce ste kedaj imeli misel kupiti moško ali žensko žepno uro, jo bo6te prav gotovo kuplU, če pišete nam po novi cenik ta zlatnino. Ure so najnovejšega in krasnega izdelka, nekaj novega. Velika zaloga pravih glasnih Columbia gramofonov; slov.-nemških vojaških In v vseh jezikih Columbia plošč. Pišite po brezplačni cenik takoj na— IVAN PAJK, 24 Main St., CONEMAUGH, PA. 8EVDU1 COLD AND CMP T -J (Dalje prihodnji*.) 1 J1L zoper prehlad. *ripc m ~a odporni pri glavoboli veleti prehlada Cena SO centov. A f S i V E H A CO n O A R HAPIDS . o v Suho grozdje 'm drugi sadeži. Cipar, najboljše grozdje, zelo debele jagode, baksa 25 funtov.... $4.10 Muškate!, sladke, debele jagode baksa 50 funtov ........ $6.00 Fife v krancelnlh, zelo lepe, baksa 110 funtov ..............$12.10 Rrinjeve jagode, vreča 132 funtov $830 Cešplje. zelo debele, baksa 25 funtov ................ $4.00 Čefiplj« drobne, baksa 25 funtov $3.00 S. naročila priložite Money Order. MATH. PEZDIR Bex 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pilite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno FRANK 8AK8TO STATE BANS. 12 Cortlandt St., New York, N. V DR.LORENZ 642 Benn Ave., PITTSBURGH, PA. aoiNi t<.ovsNSKo eovostei zmuvnim IneiJAUIT MOiKIH tOLlSNI. ««Ja auaka je seraviienje aktiMNi in kron Malh hinI. Jag •am te atfravhn m4 a M tar l.nam skuinje v «nh botaniki ker znam rimn*« seta ves iperei popolnoma rennnetl In 4a vae eadravlm In vrnem mot In sdravje. Ck*tl M let 'Ijenju weMdh Ulinil. Zece ee •a seene, meja ikre pa ja. Pa vae čim »veje, krt. eea«tnje In • J* lee, SiUtlne v »-—to*, ta— rene; esle>e«eeti»»vCne *n ih. taMou, rmenlco nunietliem. katar; alate tile« naduha M vrel T >ne»a»U*k: neto H petek e« 1 eopoMae «o t. e t. Četrtek ta eobota o« a JopoMae «e eveOer; v «e & i i I Praktični Računar Priročna žepna knjižica, Id ima ▼Be kar je ▼ kupčiji potrebno, še natančno izračun jeno, kakor tudi aa izračunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stane 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Corilandt Street : New York (Nadaljevanje.) M c i lee Nt a ^ izpr^hajalu nekaj easa. nalcar se je A.rabella ustavila ter se obrnila proti njemu. — Govorili ste o nekem sporočilu, gospod. — ga je opomnila ter * tem Izdala nekaj svoje nestrpnosti. On je pričel navijati kodre svoje lasulje, nekoliko v zadregi, kako naj se izrazi in kaJco naj prične. — Želel je, — je rekel konečno, — naj vam sporočim poslanico, ki vam bo dr»ka^aJa. da je ostalo v*njem še vedno nekaj one-f»;i kavalirja za kar... sle ga nekoč smatrala. — To sedaj ni ve<* potreljno. — je rekla ona zelo resno. On jo je seseda povsem napačno razumel, kajti ničesar ni vedel o razsvetljenju, ki pra je bila deležna prejšni dan. Mislim ... ne. vem dobro, da mu delate krivico, — je rekel. Njene svetlo-rjave oči so ga neprestano motrile. — Ko mi boste sporočili poslanico, bom lahko sodila. V. a njega je bila u> skrajno mučna zadeva. V sled tega ni neposredno odgovoril. Spoznal je, da ni zadostno razmišljal o besedah, katerih naj se p<*>luži in zadeva je bila koncem konca skrajrio de-likatna ter zahtevala delikat.no postopanje. On se ni brigal toliko to, da sporoči poslanico, temveč za tO, da se je posluži kot sredstva, s pomočjo katerega je hotel sproži, t i svojo lastno zadevo. Lord .Julian, ki je dobro poznal ženske ter se znal kft-tati med n.;»mi, je bil v zadregi pred to odkritosrčno in priprosto nečakinjo k ..onrjalnega plautažnika. Molče sta odšla naprej in kot vsled skupnega dogovora proti sijajni soinčni luči, kjer je pergolo presekala steza, vodeča navzgor proti hiAi. I^>r»l je dolgo molčal, [»redno se je zopet oglasil. — Ni lahko. Vrag naj me vzame, če je. Bil je človek, ki je zaslužil vse dobro. Med nami rečeno, mi sami smo mu pokvarili prilike. — vaš stric, ki ni mogel pozabiti svoje jeze; vi, ker... ker ste mu rekla, da bo našel v kraljevi službi oproščen je za vse, kar je preteklo, a niste hotela por ne je priznati njemu, da je res oproščen. In to je bilo tudi. razven želje da. vas reši. glavni povod, da je sprejel tO službo. Pokazala mu je hrbet, da bi ne videl njeenga obraza. — Vein, vem sedaj, — je rekla nežno. Po kratkem odmoru pa je dostavila vprašanj*: — In vi? Kakšno ulogo je igralo vaše lord-stvo pri tem, da se obdolžujete z nami vred? — Kakšna je bila moja uloga — Zopet se je obotavljal, a nato planil brezobzirno sredi stvari kot ljudje, ki sklenejo izvršiti stvar, katere se boje. — Oe sem ga razumel prav, če sem ga razumel prav, je bila moja uloga. čeprav popolnoma pasivna, kljub temu zelo uspešna. Prosim vas, zapomnite si. da vam sporočam le njegove la«,tie besede. Jaz ne rečem ničesar glede samega sebe. — Neobičajna nervoznost njegovega lordstxa je neprestano narav ala. — I>omneval je, — tako mi je povedal, — da je moja na-vvučnos-t tukaj prispevala k temu, da -,e ni mogel oprostiti v vaših očeh. Dokler pa bi ne bil oproščen na ta način, ne pomenja vse oproščen je zanj prav ničesar. Ozrla se je vanj s polnim licem ter skrčila obrvi. Mislil je, da ste vi prispevali? — je ponovila. Jasno je biLo, da ho -e pojasnila. I»til se je težke naloge, da ji da to pojasnilo. Njegov pogled je bil nekoliko preplašen in lica so dobila živahnejšo barvo. — Da ;n rekel mi je to z besedami, ki so mi razodele nekaj* česar si želim bolj kot katero drugo stvar, a si vendar ne drznem vrjeti vanjo, kajti sam Bog ve, da nisem tepec, Arabella... Rekel je... Najprvo pa vam hočem povedati, v kakšen položaj sem prišel. šel sem na krov njegove ladje, da zahtevam takojšnjo predajo vašega strica, katerega je držal kot jetnika. On se mi je smejal v obraz. Polkovnik Bishop mora ostati talec za njegovo varnost. S tem, da sem se nepremišljeno podal na krov njegove ladje, sem um nudil v svoji osebi nadaljnega talca, vsaj prav toliko dragocenega kot je bil polkovnik. Kljub temu pa me je prosil, naj odidem. Ne iz strahu pred posledicami, kajti on je vzvišen nad strah in tudi ne iz osebne naklonjenosti do mene, kajti rekel mi je v obraz, da me zauičuje. Iz ravno tega razloga pa je bil v skrbeh za mojo varn ot»t. — Jaz ne razumem tega, — je rekla Arabella, ko je prenehal. — Ali ui to protislovje samoposebi? — Le navidez. Dejstvo, Arabella, je, da si ta nesrečni človek drzne — ljubiti vas. . % Ko je čul a te besede, je kriknila ter se prijela za prsi, kojih mir je bil tako nenadno moten. Na široko je odprla oči ter zrla na lorda. — Presenetil sem vas, — je rekel slednji, — v skrbeh. _ Bal Sem se tega. Treba pa je bilo izgovoriti te besede, da boste lahko razumela. — Nadaljujte, prosim, — je rekla. — Dobro, torej. Videl je v meni človeška, ki mu je onemogočil pridobiti >i vas, — tako je rekel. Raditega bi me mogel ubiti z največjo naslado. Ker pa bi moja smrt mogoče povzročila vam bolest, ker je vaša sreča stvar, katero si želi nad vsako drugo, se je odpovedal temu delu jamstva svoje varnosti, katerega mu je nudila moj« o*eba. <*> bi se oviralo njegov odhod in če bi jaz izgubil svoje življenje pri tem. kar bi sledilo, potem je obstajal riziku .. . da me boste mogoče vi objakovala. Tega rizika pa ni hotel prevzeti. Vi ga sicer smatrate tatom in piratom, — je rekel, _ter dostavil — ponavljam vem vedno njegove lastne besede, _ da bori stavil — ponavljam vam vedno nj«gove lastne besede, — da bo-j.adla izbira, kot domneva on. name. Raditega me je prosil', naj zapustim njegovo ladjo ter me je poslal na breg. Ona je zrla nanj z očmi, ki t*o bile zalite s solzami. Stopil je korak naprej proti njej ter letegnil roko. — Ali je imel prav. Arabella? Sreča mojega življenja je odvisna <»d vašega odgovora. Ona pa jo še naprej zrla molče nanj s svojimi solznimi očmi. Ničesar ni odgovorila in dokler ni storila tega, si on ni drznil iti naprej. Dvom. mučen dvom, se je prikradel tedaj v njegovo Brce. Ko je pričela k«mečno govoriti, je spoznal, kako resničen je bil in-štinkt, iz katerega se je porodil ta dvom, kajti njene besede so mu razkrile dejstvo, da si je od vsega, kar ji je bil povedal, zapomnila te- sprejel* v avoje src. le obnašanje Blooda z ozirom na njo fffffff-- i; Janezek. • Ruski spisal Artcn Cehov. Žukrv Jaiiezek. devetletn« de ček. ki <*o ga pred tremi meseci oddali učit čevljarju Aljahinu, na sveti in šel spat. Počakal je, fla Šli gospodar in pomočniki k poliiočniiii, na*o je pa vzel iz -podaneve p"iare črnilnico in perem i k l ra rja velim peresom, po I-žil pr«.d*-> p^meekan list papirja in začel p]>iti. Prodno pa na-iskal prvo čj-!;o. se ie -«e parkrat s strahom umi na vrata in okna, pr>gle«!al nosirnni na temno podobo, !u ie viseia med policami s kopiti, in globoko vzdihnil. Papir ja .ežal na kl.»pi, on pa je r.lecal pred kh pjo. ' M.li dedek Konstantin Maka-rie! -- je pisni. - Pi^ein ti pismo. Voščim viiin vesele boz;čne praznike in li'želim v.*«?* od Gospoda Boga. Nimam ne očeta, ne mamice, samo ti ni op^d>. To je ! majhen, suhljat, nenavadno živ in uren ?tančck. okoli petinšest- deset let. z večno smehljajočim <•€ obrazom in pijanimi očmi. Podnevi sni v delavski kuhinji, al: pa na gaja kuharicam, ponoči pa hodi zavit v širok kožuh okrog poslopja in tolče s svojim Mepetcem. Za njim stopata s poveš- m, glave sta-|ta Kostanjka in pes Ugor. nazva iti tako ra«li svoje črne barve ir telesa, ki je tako d >l;ro k.Vior t ni p podlasice. T.»-Je Ugr-r je nenavadno spoštljiv in liuh«*znjiv. enake sladko gleda na domače in m tujce. a kredita nima tiobonegft. Pod njegovo čast i t ost i o in ponižnost je so sktiva največje hinavstvo. No ben drug pes ne zun tako v pravem ča-u se priplaziti in ugrizniti v nogo, zalesti v iednik ali ukrasti pri kmetu kokoš, kakor on \\ čkrat so mu že prebili zadnja noge, parkrat so ga obesili, vsak reden s« ga natepli. da je koma,; ostal živ, toda vselej je okreval. Zda j-le, gotovo, sloji ded pri vratih. m< Žika na etb.rdcča ok na s«. l>kc cerkve iti toptajoč od mraza z nogami v valenkah se šili > po*li Klepet oe ima privezan z? pas On ploska z vokami, ji-ži se cd mraza, uščipne ztlaj hišno, zdaj kuharico in «;e starikavo hihita. — Ali luij ponosljamo malo tobaka? — govori in ponuja babam >vojo tobučnico. babe nosljajo in kihajo. Ded jf ve, navdušen, ve»eIo se smeje in kriči: — - Odtrgaj, primn-lo je! T -bal; daje nosljati tudi psom Kostacika Uifaa. vrti gc-bec in cd :dc razžaljena-proč. 1'gor pa od .-prštov.mja no kilia in maha z re pom. A vreme j»: prekrasno. Zrak je tih. proZ"i«.n in v.cž. Noč je si cer tenurti, a vidi se vsa vas ž nje nimi ucliuii strehami in valovi di-,na. vzdigajoČimi iz dimnikov drevje, srebrne ^d ivja. kupi sne ga V>c ncb«> je pos.ito /. vesele nie/diujočimi zvezdami, in rimska •*»sta se vidi takt. čast o. kakor da -o jo pred prazmhi umili in oirli snogoni___ Janezek je vzdihnil pomočil ne ro iu nadaljeval pisanje: "Včeraj je bil tepežni dan. Gospodar nic ie vleke1 za lase na dvo rišee in me na!:lesi»l s korobačen /a to. ker som zibal njegovem t roka v /.ibM. pa sem nehote pr tem z-tspal IV teden mi je dal? gospodinja cist »ti slanike, iaz .sen i >a začel pri repu, a t*na ie vzela lauik iu me začela z njegovim robcem biti v obraz. Pomočniki se mejejo nad menoj, pošiljajo me r krčmo po 2:ranje in zahtevajo, la kradom gospodarju kisle ku-n are, a gr-.spodar me potem to Lee vsem, kar tun p'ude pod roliš, da zame ni nobene službe, pa bom vhoertjme prosil os!:rbnika da mu bom škornje r-istil, ali p;-, pojdem namoto Fo-d-ie za pastirčka. I)o«'.ek predragi, nimam več moči, kar do smrti mi je težko • ll-'tel sem le peš bežat' J.imov, i»a nimam čevljev, mraza se bojim Ko odrastPio. pa te bom na to reiil in ne bom pustil, da bi te kdo žalil, a če nutrješ, Kom za Lvojo dušo inolil ravno talro kakor za mater Pelagejo." * "Al .»kva je veliko mesto. Hiše so vse gosposke in k -nj je mnogo, i ve p.t nobene in psi niso hudi. Koledovati za t»-i kralje otroci tukaj ne hodijo in na kor tudi >pot nikogar ne puste, a enkrat sein vi-Jel v neki prodajaln; v oknu trnki se predajajo skupaj s šibo in za vsak« ribo z°lo poceni, celo takšen je en irnik, da zdiži dvajset kil težkega soma. In videl sem se prodajaln ice. kjer so razne vrste pušk. kakršne nosi goipo l, ta-"rto da stane najbrž vsaka str> rnb-.iev .. A v mesnicah dobiš fazane. divje k<»k-/ši zajce, kje pa so jih ustrelili, tega prodaialci r.e vedo." "I.jul.i dedek, kadar bo pri gospodi božično drevo z darili, vze mi zame pozlačen oreh in ga skrij v zeleno skrinjico, prosi :*.anj go sptdiču. (ligo lgnatjevo, reci — f.:\ Janezka." Janezek j«' krCeviio vzdihnil in zopet zazil v okno Sp^'ronil se jc, da je po drevesce za gospolo sel v »fozd vselej iled in jemal s seboj vnuka. To je bil vesel čas! Ded ;c stokal, mraz je bil. za njim pa :ndi Janezek. Zgodilo se je, da ded najprej ptkadil p-po, nato dolgo i.osljal tobak in se smejal nad o-/'.ebljenim Janezkom, potem je šele posekal jelko... Mlade jelke Kavite v i v je, stoje nepremično in čakajo, katera bo morala umreti. LJogve cdkod beži po snogu zajec kot strela. IVd se ne umre vzdržati in kriči: — Drži ga, drži... drži! Ah, brezrepi hudič! • PoscVano jelko je ded vlekel v gosposki dom, tam pa so jo zaceli krasiti. Največ se je trudila.grs:»o-ična Olga fgnatjeva. katero je .Janezek imel najrajši. Ko je še tivela Janezkova mati Pelageja in služila pi i gospodi za hišno, je silila Objru ignatjeva Janezka s sia-M-ieami in ga, ker ni bilo drugega dela. naučila brati, pisati, računati do sto in plesati eetvorkc; i£o je pa Pelageja umrla, so siroto Janezku oddali k dedu v delavsko Kuhiujo, a iz kuhinje v Moskvo k čevljarju Aljahinu... '•Pripelji se. dragi dedek — je nadaljeval Janezek. — V imenu •Jezusa Kristusa le profim vzemi me od tukaj. Usmili se me, nesrečne sirMe, tako me vsi bijejo m silno lačen aera, a dolgčas je t tk-sen, da ti niti povedati ne morem ; vedno jokam. Pred kratkim me je gospodar udaril s kopitom po glavi, da sem se zvrnil na tla Izgub ljeno je moje življenje Klanjam se še Aleni, škiljo.stcmu Jegork m kočijaŽH, a m-»je harmonike ne daj nobenemu. Ostanem tvoj vnuk J van Žukov. ljubi dedek, pripelji se." a d«c«mt>ra: Colombo. Gene«. 36 dtcunbrmz La Savol«. Havra: Olympic. Cherbourg. 1. Januarja: Seydlitx. Bremen. 2. januarja: Beren^aria, Cherbourg. 4. .Januarja: Manchuria, Cherbourg in Hamburr* Mount Caroll. Hamburg. 5. januarja: Hannover, Bremen. 6. januarja: -vi. .tr-SL.v. Cherl.urB; Finland. Cherbourg ' in .Nntverp. 7. Januarja: La Touraine. Havre. 10. januarja: President Monroe, Cherbourg: Orduna, Cherbonrg in Hamburg; Saxonia. Clibr-bourg in Hamburg. ,11. januarja: Hansa. Hamburg. Argentina, Trwt- 13 januarja. Lapland :Cl:erbour»» .16. (anuarja: ! Rocharnbeau. Havre. 17. januarja: President Adams. Cherbourg: Par!a 18. januarja: Mongolia. Cherbourg in Hamburg; T»-urmina. Genoa; Mount CUnton. Hamburg. 20, januarja: America. Cherbourg in Bremen: Olym- l-!c\ Cherbourg: Conte Ilosso. Genoa. 23. Januarja: Aqu-Umia. Cherbourg Plitaburg, Cherbourg in Bremen. 24. januarja: President Van Bur*n. Cherbourg. 25. Januarja: Minnekahda. Cherbourg In Hamburg. Bay»rn. Hamburg. 27. Januarja: President Harding. Cherbourg in Bremen: Kroolond. Cherbourg in Antwerp; I*r»t».dent U'ilson. Trut. 28. Januarja: l-a Lorraine. Havre. 29. Januarja: Torek, Hamburr. 30- januarja: Chicago, Hirre. 31. januarja: President Polk. Clierbuorg: Orbita. >urg in Hamburg: Ai«i<>nia. Cherbourg !n Hamburg. 3. februarja. Oeorg« Washington. Cherbourg In Bro-men.