VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2018 ...............................................................................................................3 Razvoj vremena v juliju 2018................................................................................................................. 25 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juliju 2018 ................................................................................ 31 Meteorološka postaja Jareninski Vrh .................................................................................................... 36 AGROMETEOROLOGIJA 46 Agrometeorološke razmere v juliju 2018 ............................................................................................... 46 HIDROLOGIJA 51 Pretoki rek v juliju 2018 ......................................................................................................................... 51 Temperature rek in jezer v juliju 2018 ................................................................................................... 55 Dinamika in temperatura morja v juliju 2018 ......................................................................................... 58 Količine podzemne vode v juliju 2018 ................................................................................................... 63 EKOLOŠKO STANJE POVRŠINSKIH VODA 69 Spremljanje ekološkega stanja voda na podlagi makrofitov ................................................................. 69 ONESNAŽENOST ZRAKA 74 Onesnaženost zraka v juliju 2018 ......................................................................................................... 74 POTRESI 84 Potresi v Sloveniji v juliju 2018 .............................................................................................................. 84 Svetovni potresi v juliju 2018 ................................................................................................................. 86 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2018 Fotografija z naslovne strani: Pogoste krajevne plohe in nevihte so večji del julija motile obiskovalce gora. Dlakavi sleč, Olševa, 14. julij 2018 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: Rhododendron hirsutum, Olševa, 14 July 2018 (Photo: Aljoša Beloševič). 87 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2018 Climate in July 2018 Tanja Cegnar J ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Čeprav se dan že počasi krajša, temperatura in trajanje sončnega obsevanja navadno prav julija dosežeta višek. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, July 2018 Povprečna julijska temperatura je v pretežnem delu države presegla dolgoletno povprečje za 0,5 do 1,5 °C. Odklon nad 1 °C so bili predvsem na zahodu in severu države ter v delu osrednje Slovenije, o odklonu pod 0,5 °C pa so poročali v Beli krajini in na jugu Dolenjske. Zadnje dni meseca se je začel prvi vročinski val poletja 2018. Agencija Republike Slovenije za okolje Julija se je večji del mesca nadaljeval tip vremena s pogostimi krajevnimi nevihtami, zato so bile padavine krajevno in časovno razporejene zelo neenakomerno. Največ jih je bilo na Dolenjskem, ponekod je padlo nad 200 mm dežja. Med območja z obilnejšimi padavinami spada tudi osrednja Slovenija in del jugozahodne Štajerske. Območja s skromnimi padavinami so bila večinoma na zahodu, severu in jugu države. Najmanj dežja, pod 60 mm, je padlo v delu Julijskih Alp, okolici Lesc in na Obali. V Portorožu so namerili le 36 mm. V Novem mestu so zabeležili tretjo največjo julijsko količino padavin (227 mm), na Kredarici pa je bil letošnji julij z 61 mm najbolj skromen s padavinami. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo na Obali, delu Notranjske in Kočevskem, Goriškem in Trnovski planoti ter v razmeroma širokem pasu na severu Slovenije. Med 40 in 70 % dolgoletnega povprečja padavin je bilo na severozahodu Slovenije in delu Kamniško-Savinjskih Alp ter manjšem delu Koroške. Največji primanjkljaj je bil na Območju Julijskih Alp, kjer niso dosegli niti dveh petin običajnih julijskih padavin. V Trenti, na Kredarici in v Lescah ni padlo niti 30 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Padavine so za več kot 30 % presegle dolgoletno povprečje v Ljubljani, na Dolenjskem, v jugozahodnem delu Štajerske, delu Slovenske Istre, od tam je nadpovprečno namočeno območje segalo tudi nad del Notranjske. Največji presežek je bil na širšem območju Novega mesta, kjer je bilo preseženo dvakratno dolgoletno povprečje. Osončenost je bila v pretežnem delu države podpovprečna. V delu zahodne Slovenije in od tam nad osrednji del države je bil zaostanek za običajno osončenostjo večji od desetine. Na dobri polovici ozemlja je bil primanjkljaj manjši od desetine dolgoletnega povprečja. Malo je bilo krajev, kjer so imeli več sončnega vremena kot običajno. Na Koroškem so dolgoletno povprečje presegli za nekaj %, v Pomurju pa skoraj za desetino. Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju, največ pa na Obali. Že četrti julij zapored na Kredarici ni bilo snežne odeje. Dnevni odkloni povprečne dnevne temperature so prikazani na sliki 1. Izstopa predvsem vroče obdobje zadnjih nekaj dni meseca. V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah občasno opažamo manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto spremenljivko nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani (npr. Bilje 10., 29. in 30. julij), kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. 15 35 Ljubljana Kredarica 12 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 30 25 20 6 3 15 10 1951 9 1959 1967 1975 1983 1991 1999 2007 2015 0 1955 1963 1971 1979 1987 1995 2003 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v juliju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in July V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 22,3 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil najbolj vroč julij 2015 s povprečno temperaturo 24,3 °C, druga najvišja julijska temperatura 4 Agencija Republike Slovenije za okolje je bila leta 2006, znašala je 23,6 °C, tretja pa julija 2013 s 23,5 °C, četrto mesto pripada julijema 2017 in 2016. Povprečna temperatura zraka zadnja desetletja kaže izrazit trend naraščanja, pri čemer je lepo vidna tudi naravna spremenljivost. Če upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta je bil najhladnejši julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954 in nato s 17,8 °C julij 1978. Pol °C višja je bila povprečna julijska temperatura v letu 1960 (18,2 °C), 1962 in 1980 (18,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je znašala 16,7 °C, kar je 1,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša so bila jutra julija 2015 s povprečno temperaturo 18,7 °C, le nekoliko nižja je bila povprečna julijska jutranja temperatura leta 2016, znašala je 17,7 °C. V letih 2010 in 2012 je bilo povprečje najnižje temperature 17,3 °C, julija 2006 pa je bila povprečna jutranja temperatura 17,2 °C. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je znašala 28,2 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši v julijih 2006, 1983 in 2015, ko je bila povprečna najvišja dnevna temperatura 30,2 °C, najhladnejši pa v juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja in najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici, kjer je bila povprečna temperatura zraka 8,0 °C, dolgoletno povprečje pa je bilo preseženo za 1,1 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C so izmerili v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bila povprečna temperatura 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Najtoplejši je bil julij 2015 (10,3 °C), sledijo juliji 1983 (9,8 °C), 2006 (9,1 °C) in 1995 (8,5 °C), v letih 2010 in 2013 pa je bilo julijsko povprečje 8,2 °C. Slika 3. Žetev v Grosupeljski kotlini, 19. julij 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 3. Harvesting in Grosupeljska kotlina, 19 July 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v juliju 2018 ni bilo. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. Julija postajajo taki dnevi vse pogostejši, letos so o njih poročali povsod v nižinskem svetu. V Portorožu je bilo 16 takih dni, v Črnomlju 12, v Celju in Murski Soboti po 8, v Novem mestu 7, v Kočevju 4 in v Ratečah 2. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 33 24 Število vročih dni 18 30 Ljubljana 27 Število toplih dni 21 15 12 9 Ljubljana 24 21 18 15 12 9 6 6 3 3 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 4. Število vročih dni v juliju Slika 5. Število toplih dni v juliju Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- Figure 5. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in July rature at least 25 °C in July V Ljubljani je bilo 10 vročih dni (slika 4), kar je dva dneva več od dolgoletnega povprečja. Največ takih dni je bilo julija 2015, in sicer 21. Leta 2006 jih je bilo 18, julija 2017 16, le nekaj manj jih je bilo v julijih 1983 in 2010 (našteli so jih po 15), v letih 2012, 2007 in 1994 jih je bilo po 14, po 13 pa v letih 2016, 2013, 2003, 1995 in 1952. Brez vročih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julijev, vsi še v minulem stoletju. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Največ toplih dni je bilo na Obali, kjer so bili topli prav vsi julijski dnevi. Po nižinah v notranjosti države so večinoma poročali o 23 do 30 takih dnevih, Ratečah jih je bilo 14. V Ljubljani je bilo 24 toplih dni, po 30 jih je bilo v julijih 1983 in 2013, le dan manj pa julija 2006. V prestolnici še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa so jih zabeležili julija leta 1954, le 9. Slika 6. Zaradi pogostih padavin so bili travniki tudi julija cvetoči, Ponova vas, 19. julij 2018. (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Due to frequent precipitation, the meadows also flourished in July, Ponova vas, 19 July 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Razen v Biljah so po nižinah najnižjo temperaturo izmerili v dneh od 2. do 10. julija. Na Kredarici se je temperatura spustila na 3,3 °C, kar je v času rednega spremljanja temperature na tej visokogorski postaji najvišja vrednost. Najbolj se je ohladilo v juliju 1962, ko je termometer na Kredarici pokazal −6,1 °C. V Ratečah se je tokrat ohladilo na 6,9 °C, na letališču v Portorožu je bila najnižja temperatura 15,9 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperaturni minimum je v Ljubljani znašal 14,2 °C, kar je višje kot v preteklosti. Najnižje se je temperatura na sedanji lokaciji meritev spustila v juliju 1948 (5,1 °C). 15 38 Ljubljana Ljubljana 36 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 13 11 9 1959 1967 1975 1983 1991 1999 2007 28 1951 2015 14 12 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 1975 1983 1991 1999 2007 2015 1991 1999 2007 2015 36 6 4 34 32 30 28 2 1959 1967 1975 1983 1991 1999 2007 26 1951 2015 1959 1967 1975 1983 22 4 Kredarica Kredarica 2 20 0 18 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 1967 Murska Sobota 38 8 -2 -4 16 14 12 -6 -8 1955 1959 40 Murska Sobota 10 0 1951 32 30 7 5 1951 34 1963 1971 1979 1987 1995 2003 10 1955 2011 1963 1971 1979 1987 1995 2003 2011 Slika 7. Najnižja (levo) in najvišja (desno) julijska temperatura Figure 7. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in July Najvišjo julijsko temperaturo so v večini krajev izmerili zadnji julijski dan, nekaj merilnih mest pa je o najvišji julijski temperaturi poročalo že predzadnji dan meseca. O temperaturi med 35 in 36 °C so poročali v Biljah in Godnjah. Drugod po nižinah je bila najvišja julijska temperatura med 30 in 35 °C. Na Kredarici se je ogrelo na 17,2 °C. V preteklosti je bilo najtopleje julija 1983 (21,6 °C). Na Obali se je temperatura povzpela na 34,4 °C, v Murski Soboti so izmerili 34,0 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 33,2 °C, v preteklosti je bilo julija v Ljubljani že velikokrat bolj vroče, v juliju 1950 je bilo 38,8 °C, v letih 1957 in 1983 je temperatura julija dosegla 37,1 °C, julija 2007 pa 37,0 °C. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Zadnje dni meseca se je začel prvi vročinski val poletja 2018. 24 23 25 24 Novo mesto 23 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 22 21 20 19 22 21 20 19 18 17 1951 18 1959 1967 1975 1983 1991 1999 2007 17 1951 2015 10 Portorož 9 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 25 23 22 21 1959 1967 1975 1983 1991 1999 2007 1983 1991 1999 2007 2015 Kredarica 7 6 1963 1971 1979 1987 1995 2003 2011 24 23 Celje 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 1975 8 4 1955 2015 23 21 20 19 18 17 1951 1967 5 24 22 1959 11 26 20 1951 Ljubljana Murska Sobota 21 20 19 18 1959 1967 1975 1983 1991 1999 2007 2015 17 1951 1959 1967 1975 1983 1991 1999 2007 2015 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v juliju Figure 8. Mean air temperature in July Povsod v Sloveniji je bil najtoplejši julij 2015. V Celju in Novem mestu je bil najhladnejši julij 1962, v Murski Soboti in na Kredarici 1978, v Portorožu leta 1960, v Ljubljani 1954. Povprečna julijska temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, odkloni so bili večinoma med 0,5 in 1,5 °C. Odkloni nad 1 °C so bili predvsem na zahodu in severu države ter v delu osrednje Slovenije, odklon pod 0,5 °C pa je prevladoval v Beli krajini in na jugu Dolenjske. Naslednja slika prikazuje dnevni potek povprečne, najnižje in najvišje dnevne temperature na osmih meteoroloških postajah. V Biljah je na samodejni meteorološki postaji nekaj podatkov izpadlo in je niz prekinjen. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 18 36 34 28 26 24 22 20 12 10 4 16 2 14 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 34 5 32 Ljubljana 30 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Postojna 30 28 28 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 3 34 32 26 24 22 20 26 24 22 20 18 16 18 14 16 12 14 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 34 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 36 32 34 Celje 30 Murska Sobota 32 30 Temperatura (°C) 28 Temperatura (°C) 8 6 18 26 24 22 20 18 16 28 26 24 22 20 18 16 14 14 12 12 10 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 36 3 5 32 34 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Novo mesto 30 Portorož 32 28 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Kredarica 14 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 16 Bilje 32 28 26 24 22 20 26 24 22 20 18 18 16 16 14 14 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, julij 2018 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), July 2018 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka julija 2018 od povprečja 1981–2010 Figure 10. Mean air temperature anomaly, July 2018 Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 11. Običajno je največ padavin na območju Julijcev in Snežnika, a tokrat je porazdelitev opazno odstopala od običajne, saj so bile padavine konvektivnega značaja ter krajevno in časovno razporejene zelo neenakomerno. Največ padavin je bilo na Dolenjskem, kjer so padavine ponekod presegle 200 mm. Na Vinjem Vrhu je padlo 278 mm dežja, v Novem mestu 227 mm, v Belšinji vasi 210 mm, v Malkovcu 200 mm. Med območja z obilnejšimi padavinami spada tudi osrednja Slovenija in del jugozahodne Štajerske. Območja s skromnimi padavinami so bila večinoma na zahodu, severu in jugu države. Med območji z najskromnejšimi padavinami, kjer je padlo le do 60 mm, so bili deli Julijskih Alp in okolica Lesc ter Obala. V Portorožu so namerili le 36 mm, v Lescah 39 mm, v Trenti 45 mm, na Bledu 52 mm, v Zgornji Radovni 53 mm in v Juriščah 57 mm. Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin, julij 2018 Figure 11. Precipitation amount, July 2018 Ob precej nenavadni razporeditvi padavin so v Novem mestu zabeležili tretjo največjo količino padavin (227 mm); od sredine minulega stoletja je več dežja padlo le v julijih 1972 (281 mm) in 1975 (263 mm). Na Kredarici je bil letošnji julij (61 mm) najbolj skromen s padavinami, podobno skromne so bile padavine le leta 1983 (62 mm). V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo na Obali, delu Notranjske, Kočevskem, Goriškem in Trnovski planoti ter v razmeroma širokem pasu na severu Slovenije. Med 40 in 70 % dolgoletnega povprečja padavin je bilo na severozahodu Slovenije in delu Kamniško-Savinjskih Alp ter manjšem delu Koroške. Največji primanjkljaj je bil na Območju Julijskih Alp, kjer niso dosegli niti dveh petin običajnih julijskih padavin. V Trenti je padlo 26 %, na Kredarici in v Lescah 29 %, v Soči 31 %, v Zgornji Radovni 34 %, v Kobaridu 38 % dolgoletnega povprečja. Padavine so za več kot 30 % presegle dolgoletno povprečje na delu Slovenske Istre in od tam na del Notranjske, v Ljubljani in na Dolenjskem ter v jugozahodnem delu Štajerske. Največji presežek je bil na širšem območju Novega 10 Agencija Republike Slovenije za okolje mesta. Na Vinjem Vrhu je padlo 272 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju, v Novem mestu 230 %, v Razdrtem 214 %, v Belšinji vasi pa 209 %. 300 500 450 400 Kredarica 250 350 Portorož 200 Padavine (mm) 300 Padavine (mm) 150 250 200 100 150 100 50 50 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 300 300 250 Ljubljana 250 200 Padavine (mm) 200 Padavine (mm) 150 150 100 100 50 50 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 300 250 Novo mesto 300 Celje 250 Murska Sobota 200 Padavine (mm) 200 Padavine (mm) 150 150 100 100 50 50 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 12. Padavine v juliju Figure 12. Precipitation in July Julija je v Ljubljani padlo 138 mm dežja, kar je 20 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin julija 2013, ko je padlo le 22 mm. Le za spoznanje več dežja je bilo v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957, julija 1999 pa so namerili 204 mm. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer po 16, je bilo na Zgornjem Jezerskem in v Novem mestu. V Portorožu je bilo le 6 takih dni. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Delež padavin julija 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 13. Precipitation in July 2018 compared with 1981–2010 normals Veliki Dolenci Povprečje obdobja 1981–2010 Murska Sobota Julija 2018 Lendava Ptuj Slovenj Gradec Maribor Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Nova Gorica Lokve Vojsko Kneške Ravne Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Črnivec 0 50 100 150 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm julija 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 14. Monthly precipitation amount in July 2018 and the 1981–2010 normals 12 200 250 Agencija Republike Slovenije za okolje Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2, podali smo jih v preglednici 1. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, julij 2018 Table 1. Monthly meteorological data, July 2018 Postaja Padavine in pojavi NV Črnivec Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Polički Vrh Ptuj Mačkovci 842 362 876 622 487 240 739 720 545 280 235 275 RR 133 100 127 45 61 66 126 104 179 101 83 88 LEGENDA: RR RP SD NV RP 89 82 83 26 31 38 72 101 157 86 87 82 SD 11 16 9 9 9 9 12 13 11 9 10 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − nadmorska višina (m) RR RP SD NV − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − altitude (m) Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja julija 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Bright sunshine duration in July 2018 compared with 1981–2010 normals Na sliki 15 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, osončenost je bila v pretežnem delu države podpovprečna. V delu zahodne Slovenije in od tam nad osrednji del države je bil zaostanek za običajno osončenostjo večji od desetine. Na dobri polovici ozemlja je bil primanjkljaj manjši od desetine dolgoletnega povprečja. Malo je bilo krajev, kjer so imeli več sončnega vremena kot običajno. Na Koroškem so dolgoletno povprečje presegli za nekaj odstotkov, v Pomurju pa skoraj za desetino. Tako kot je poleti običajno, je bilo najmanj sončnega vremena v visokogorju. Na Kredarici je bilo 183 ur sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu so zabeležili 322 ur neposrednega sončnega obsevanja. Le malo manj sončnega vremena je bilo v Prekmurju, v Murski Soboti je sonce sijalo 301 uro. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Število ur sončnega obsevanja 350 400 Ljubljana 350 Število ur sončnega obsevanja 400 300 250 200 150 100 50 200 150 100 400 Portorož 350 300 250 200 150 100 50 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 300 250 0 1961 Število ur sončnega obsevanja Število ur sončnega obsevanja 350 300 50 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 400 Novo mesto 1968 1975 1982 1989 1996 2003 2010 2017 Murska Sobota 300 250 200 150 100 50 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Kredarica Število ur sončnega obsevanja 250 200 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja v juliju Figure 16. Sunshine duration in July 150 100 50 0 1956 1963 1970 1977 1984 1991 1998 2005 2012 V Ljubljani je sonce sijalo 244 ur, kar je 16 % manj kot v dolgoletnem povprečju. Največ sončnega vremena je bilo julija 2013, ko je sonce sijalo 350 ur. Julij 2017 se je uvrstil na drugo mesto s 332 urami. Z izrazito nadpovprečno osončenostjo izstopajo še julij 2007 s 322 urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj sončne spadajo še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 in 1958 (obakrat po 307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija 2014 je bilo 211 ur sončnega vremena, julija leta 1977 pa 213 ur. Na Kredarici je sonce bilo tokrat 11 % manj sončnega vremena kot običajno. Lanskega julija je bila osončenost z 229 urami 12 % nad dolgoletnim povprečjem. V preteklosti je bil julij najbolj sončen leta 2007 z 279 urami sončnega vremena, julija 1973 pa je sonce sijalo le 115 ur. V Portorožu so tokrat za 2 % zaostajali za dolgoletnim povprečjem, lani je bilo sončnega vremena za desetino več kot običajno, v preteklosti je bilo največ sončnega vremena v juliju 2007 (380 ur). 14 Agencija Republike Slovenije za okolje V Novem mestu so z 262 urami sončnega vremena za 4 % zaostajali za dolgoletnim povprečjem, lani pa so ga presegli za 16 %. Doslej najbolj sončen je bil julij 2007 s 331 urami, najbolj siv pa julij 1972 s komaj 177 urami sončnega obsevanja. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Na Obali je bilo 8 takih dni, na Kredarici pa je bil jasen le en sam julijski dan. V prestolnici, kjer dolgoletno povprečje znaša 5 dni, so bili tokrat 3 taki dnevi. Največ takih dni je bilo v Ljubljani julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili juliji 1954, 1973 in 1982. Število podatkov o oblačnosti in s tem tudi o številu jasnih in oblačnih dni se je v preglednici 2 zmanjšalo z uvedbo samodejnih meritev in ukinitvijo poklicnih opazovalcev na nekaterih merilnih postajah, saj samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o oblačnosti. Oblačen je dan s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo v Kočevju, in sicer 9, na Obali je temu kriteriju ustrezal le en sam dan. Na Kredarici je bilo 5 takih dni. V Ljubljani so bili oblačni 3 dnevi (slika 18), kar je dan manj od dolgoletnega povprečja. Julija 1954 je bilo kar 14 oblačnih dni, dvakrat pa je julij minil brez enega samega oblačnega dneva. 15 15 Ljubljana Ljubljana 12 Število oblačnih dni Število jasnih dni 12 9 6 9 6 3 3 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 17. Število jasnih dni v juliju Figure 17. Number of clear days in July Slika 18. Število oblačnih dni v juliju Figure 18. Number of cloudy days in July Povprečna oblačnost je bila v Sloveniji večinoma od 3,8 do 6,2 desetin. Slika 19. Na reki Kolpi pri Dolu, 7. julij 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. The river Kolpa near Dol, 7 July 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 6 5 3 0 0 1 3 5 7 Bilje 4 3 0 0 Padavine (mm) 12 18 9 12 6 6 3 3 5 7 16 8 8 4 12 24 9 16 6 8 3 0 16 9 20 6 10 3 0 5 7 Padavine (mm) 30 Sončno obsevanje (ura) Padavine (mm) 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Murska Sobota Celje 3 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 1 40 1 7 0 15 0 5 32 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 50 0 3 Novo mesto 0 1 12 40 15 24 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 16 1 Padavine (mm) Ljubljana 7 0 18 30 5 24 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 36 0 3 Postojna Padavine (mm) 6 Sončno obsevanje (ura) Padavine (mm) 8 7 4 32 12 9 5 4 1 12 3 8 0 15 1 8 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 16 12 16 12 12 8 8 4 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sončno obsevanje (ura) 10 12 Sončno obsevanje (ura) 9 Padavine (mm) 15 Sončno obsevanje (ura) 12 Sončno obsevanje (ura) Padavine (mm) Kredarica 20 16 Portorož Sončno obsevanje (ura) 15 Sončno obsevanje (ura) 25 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2018 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2018 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, julij 2018 Table 2. Monthly meteorological data, July 2018 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 506 2513 864 55 2 320 533 467 299 175 220 157 242 275 444 187 TS 20,5 8,0 17,6 23,2 24,1 22,3 20,0 19,0 22,3 21,3 21,0 21,3 20,2 21,9 19,6 21,5 TOD 1,6 1,1 0,6 0,8 1,2 1,4 1,0 0,6 1,0 0,6 0,3 0,1 0,3 0,9 0,8 0,9 TX 26,4 11,4 25,0 30,7 30,1 29,0 26,8 26,7 28,2 27,8 27,4 28,4 27,7 27,2 26,6 28,0 TM 15,1 5,7 11,5 17,3 18,4 16,8 13,9 14,2 16,7 15,7 16,0 15,5 14,8 16,9 13,7 15,6 Temperatura TAX DT 32,1 31 17,2 31 31,8 31 35,6 31 34,4 31 35,3 30 32,3 31 32,2 31 33,2 31 33,7 31 31,4 31 33,0 31 32,6 31 32,8 31 32,5 31 34,0 30 TAM 12,3 3,3 6,9 14,8 15,9 13,4 10,5 11,3 14,2 12,3 13,2 12,5 10,6 13,8 9,1 10,8 DT 10 8 8 24 9 8 10 8 8 8 9 8 8 2 8 2 SM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 24 0 14 29 31 30 26 23 24 24 24 27 24 25 23 25 TD 0 355 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 183 229 271 322 255 252 89 93 90 98 85 93 244 84 262 96 253 263 262 301 97 98 103 109 Oblačnost PO SO SJ 6,1 5 1 3,8 1 8 5,7 6,2 5,6 4,2 7 9 3 1 2 4 3 9 5,5 7 4 RR 39 61 105 66 36 89 118 135 138 106 227 97 173 92 89 63 RP 29 29 73 68 64 109 135 129 120 120 230 104 141 86 62 73 Padavine in pojavi SD SN SG SS 0 13 13 13 0 12 0 10 0 6 14 0 0 0 9 11 6 0 14 9 7 0 11 8 3 0 14 11 8 0 16 0 15 11 1 0 14 0 11 9 0 0 12 0 9 0 SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P Tlak PP 754,4 8,7 1012,7 20,1 980,0 18,0 18,2 18,1 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD = (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 ° C 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 21. Vetrovne rože, julij 2018 18 Figure 21. Wind roses, July 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, skupaj z jugovzhodnikom jima je pripadla polovica vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 55 % vseh terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 15 % vseh terminov, jugjugozahodnik s sosednjima smerema pa v 11 % terminov, kar 47 % terminov je bilo brez vetra. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 66 %, jugovzhodniku z vzhodjugovzhodnikom pa 14 %. V Murski Soboti je prevladoval veter od zahoda prek severozahodnika in severa do severseverovzhodnika, skupaj jim je pripadlo 62 % vseh terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 47 % vseh primerov, severovzhodni veter skupaj s sosednjima smerema pa v 24 %. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, julij 2018 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, July 2018 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Maribor Murska Sobota Temperatura zraka II. III. 0.7 1.5 0,9 1.0 0.8 1.8 0.2 −0.2 0.9 0,2 −0,3 2,1 1,2 0,8 2,7 0,4 0,2 1,8 0.6 −0.2 1.1 0.9 0.4 1.8 0,5 −0,3 0,7 −0.6 −0.9 1.2 0.5 0.0 1.5 0,0 −0,8 0,4 0.5 0.3 1.9 0,2 0,3 2,3 I. 0.5 M 1.2 I. 62 1.0 0.6 0,6 1,6 0,8 0.8 1.0 0,3 0.1 0.6 0,3 0.9 0,9 162 32 14 11 83 25 74 229 71 103 48 104 98 Padavine II. III. 67 74 78 152 69 252 106 135 69 59 13 83 28 154 74 239 73 311 147 197 60 160 93 283 86 91 61 66 55 M 64 135 129 73 29 62 82 120 230 104 120 141 86 73 I. 94 84 79 Sončno obsevanje II. III. 95 105 93 98 92 105 M 98 92 93 85 91 101 93 89 72 74 87 103 102 85 85 115 108 97 105 103 84 92 106 85 96 108 102 106 111 91 98 109 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month 86 93 Prva tretjina julija je bila v veliki večini krajev nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja, odklon pa ni presegel 1 ºC. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, ponekod so presegli dvakratno količino dežja v dolgoletnem povprečju, drugod pa je padla komaj dobra desetin dolgoletnega povprečja. Več sončnega vremena kot običajno je bilo le v Pomurju, drugod je bilo manj sončnega vremena kot običajno, ponekod so komaj presegli sedem desetin običajnega trajanja sončnega vremena. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje V drugi tretjini julija je bila temperatura blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili v mejah ±1 ºC. Razlike v padavinah v primerjavi z dolgoletnim povprečjem so bile v drugi tretjini meseca še izrazitejše kot v prvi. Ponekod je padlo trikrat toliko dežja kot običajno, na nekaterih območjih pa le okoli šest desetin dolgoletnega povprečja. Nekoliko so dolgoletno povprečje sončnega vremena presegli v Pomurju, delu Gorenjske in na Koroškem. Drugod je sončnega vremena primanjkovalo, a primanjkljaj ni presegel 15 %. Slika 22 Idrijca pri Dolenji Trebuši, 19. julij 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. River Idrijca, 19 July 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Zadnja tretjina julija je bila toplejša kot običajno, z nekaj redkimi izjemami so bili odkloni od od 0,5 do 2,5 ºC. Padavin je bilo večinoma manj kot običajno, le malo je bilo krajev, kjer je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Sonce je večinoma sijalo nekoliko več časa kot običajno, največji presežek je bil v Pomurju, kjer je bilo za desetino več sončnega vremena kot običajno. V nekaj krajih so le rahlo zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici julija 2018 ni bilo snežne odeje; to je bil že četrti julij zapored brez snežne odeje. Julija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju odkar potekajo meritve. 25 250 Kredarica Debelina snežne odeje (cm) Število dni s snežno odejo 30 20 15 10 5 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 200 Kredarica 150 100 50 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Slika 23. Število dni s snežno odejo in njena največja debelina v juliju Figure 23. Number of days with snow cover and maximum snow depth in July Med bolj zasnežene julije v visokogorju spadajo tudi juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od začetka meritev je bila Kredarica 24 julijev brez snežne odeje, sneg pa je največ dni obležal v juliju 1978 (25 dni). 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 24. Tudi travo druge košnje je bilo težko posušiti, Veliko Mlačevo, 19. julij 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. The grass of the second mowing was also difficult to dry, Veliko Mlačevo, 19 July 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Julija se je večji del mesca nadaljeval tip vremena s pogostimi krajevnimi nevihtami, ki pa so bile razporejene zelo neenakomerno. Žal samodejne merilne postaje ne beležijo pojava nevihte ali grmenja, prav tako tudi ne pojava megle. Na Kredarici je bilo 13 dni z nevihto ali grmenjem, v Portorožu 14, po 11 v Postojni, na Bizeljskem in v Črnomlju. V Ljubljani je bilo 8 dni z nevihto in/ali grmenjem, vendar se je opazovalni čas na tej merilni postaji spremenil in podatki niso povsem primerljivi s preteklostjo. Najmočnejša so bila neurja od 3. do 5. julija. 3. julija so prvi nevihtni oblaki nastali šele sredi popoldneva, najprej na jugozahodu države. Kasneje so plohe in nevihte zajele tudi Alpe in del osrednje Slovenije, v noči na 4. julij pa še preostale dele države. Po polnoči se je nevihtna dejavnost okrepila, nad precejšnjim delom Slovenije je nastalo obsežno padavinsko območje, ki je počasi potovalo proti Hrvaški in se 4. julija zgodaj dopoldne umaknilo tudi iz severovzhodne Slovenije. Naslednjih nekaj ur je bilo brez omembe vrednih padavin, sredi dneva in popoldne pa so na zahodu in jugozahodu Slovenije ter obmejnih pokrajinah Italije in Hrvaške nastajale nevihte. Do sredine dneva naslednjega dne, 5. julija, ni bilo vremenskih posebnosti, od 15. ure naprej pa so, z izjemo jugozahoda Slovenije, nastajale nevihte. 20 18 Število nevihtnih dni 16 Ljubljana 14 12 Slika 25. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 25. Number of days with thunderstorms in July 10 8 6 4 2 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 V noči na 6. julij je iznad severnega Jadrana in Furlanije-Julijske krajine prek južne Slovenije potoval obsežen nevihtni sistem, ki so ga ponekod spremljali močni sunki vetra. Proti jutru 6. julija se je vremensko dogajanje umirilo, a je 6. julija čez dan in tudi kasneje ponekod še deževalo. Neurja so v posameznih delih Slovenije povzročila težave ali gmotno škodo. Na nekaterih merilnih mestih so nalivi dosegli ali presegli petletno povratno dobo. Večinoma so bili ti dogodki vezani na obsežen nevihtni sistem v noči s 3. na 4. julij in nevihtno dogajanje od 5. julija pozno popoldne do sredine noči na 6. julij. Glede na podnebne značilnosti je bil najbolj izjemen naliv zabeležen na letališču Cerklje ob Krki, kjer je v dobri uri padlo 63 mm dežja. Neurje je podrobneje opisano v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_3–5jul2018.pdf 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici so zabeležili 13 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Tudi po nižinah v notranjosti države se je zjutraj pojavljala kratkotrajna megla. V osmih dnevih so jo opazili na Bizeljskem, v 7 v Kočevju in v 6 dnevih v Postojni. Slika 26. Sveže in vetrovno, Lendavske Gorice, 23. julij 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. Cold and windy, Lendavske Gorice, 23 July 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Julija 2018 so meglo opazili v treh dnevih. Od sredine minulega stoletja je bilo pet julijev brez megle, v 9 julijih je bil le po en dan z opaženo meglo. Julija 1953 je bilo kar 17 dni z meglo. 20 18 Ljubljana Slika 27. Število dni z meglo v juliju Figure 27. Number of foggy days in July Število meglenih dni 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Na sliki 28 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvič se je zračni tlak dvignil visoko 8. julija, dosegel je 983,2 mb, najvišji pa je bil zračni tlak 13. julija, ko je bilo dnevno povprečje 983,6 mb. Dve najnižji dnevni povprečji zračnega tlaka sta bili izmerjeni v drugi polovici meseca. 22. dne je bil tlak 976,5 mb, 28. julija pa 976,6 mb. Zadnji dan meseca je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka 981,2 mb. Na sliki 28 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečni dnevni tlak vodne pare je bil najnižji prvi dan meseca, dnevno povprečje je bilo 11,8 mb. Že 3. dne je delni tlak vodne pare dosegel 20,2 mb. Največ vlage je bilo v zraku zadnje dni meseca, ko je 22 Agencija Republike Slovenije za okolje bilo vroče. 30. julija je bila izmerjena najvišja vrednost meseca s 24,0 mb, naslednji dan je bilo dnevno povprečje 21,3 mb. 984 24 983 Zračni tlak (mb) Delni tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA 982 981 980 979 978 LJUBLJANA 22 20 18 16 14 12 977 10 976 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 28. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, julij 2018 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, July 2018 Slika 29. Pogled na Donačko goro (884 m) iz okolice Sv. Štefana na Kozjanskem (levo), 9. julij 2018; reka Kolpa pri Dolu (desno), 7. julij 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. View on Donačka gora from Sv. Štefan, 9 July 2018; river Kopa near Dol, 7 July 2018 (Photo: Iztok Sinjur) SUMMARY The average July temperature exceeded the long-term average, in the predominant part of the country by 0.5 to 1.5 °C. The deviation above 1 °C was observed mainly in part of central Slovenia, in the west and north of the country, while the anomaly below 0.5 °C was reported in Bela Krajina and in the south of Dolenjska. In the last days of the month, the first heat wave of the summer 2018 began. Most of July prevailed the type of weather with frequent local storms. Precipitation was distributed very unevenly in time and place. In some parts of Dolenjska fell over 200 mm of rain. Among areas with abundant precipitation belong also central Slovenia and part of southwestern Štajerska. Areas of modest precipitation were mostly in the west, north and south of the country. Precipitation below 60 mm was observed in the part of the Julian Alps, in the Lesce area and on the Coast. In Portorož only 36 mm of rain fell. In Novo mesto, the third largest precipitation in July was recorded (227 mm), while on Kredarica this July was the most modest with precipitation, only 61 mm fell, similar amount of rain fell in July 1983. In comparison with the long-term average, the precipitation was very modest on the Coast, in the regions of Notranjska and Kočevje, on the Goriška region, Trnovska planota and in the relatively wide belt in the north of Slovenia. Between 40 and 70 % of the long-term average rainfall was in the north-west of Slovenia and part of the Kamnik-Savinja Alps and a smaller part of Koroška. The biggest deficit was in 23 Agencija Republike Slovenije za okolje the Julian Alps area, where less than two fifths of normal fell. Precipitation exceeded the normal by more than 30 % on the part of Slovenska Istra, from there the area extended over the part of Notranjska, in Ljubljana and Dolenjska and to the south-western part of Štajerska. The largest surplus was in the wider area of Novo mesto, where the twice long-term average was exceeded. The insolation was in the majority of the country below average. In the western part of Slovenia, and from there above the central part of the country, the negative anomaly exceeded a tenth of the normals. In the good half of the territory, the deficit was less than a tenth of the long-term average. There were few places where they had more sunny weather than usual. In Koroška, the long-term average was exceeded by a few %, while in Prekmurje the surplus was almost a tenth. The least sunny weather was in the mountains, the most on the Coast. For the fourth consecutive July at Kredarica there was no snow blanket. Slika 30. Povodni kos je edina ptica pevka, ki se zna potapljati in plavati (foto: Aljoša Beloševič) Figure 30. Cinclus cinclus (Photo: Aljoša Beloševič) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 24 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JULIJU 2018 Weather development in July 2018 Janez Markošek 1.–2. julij Zmerno do pretežno oblačno, kratkotrajne plohe, vzhodnik Iznad severne Evrope je nad Alpe in zahodni Balkan segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bilo severovzhodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka. V spodnjih plasteh ozračja je od vzhoda pritekal vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, prvi dan so bile posamezne plohe v južni Sloveniji, drugi dan zvečer pa v severozahodni in severni Sloveniji. Ponekod je pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 22 do 26, na Primorskem do 28 °C. 3.–4. julij Spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami Nad srednjo Evropo in zahodnim Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 1–3). Prvi dan je bilo sprva pretežno oblačno, čez dan pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Popoldne so bile krajevne plohe in nevihte v zahodni polovici Slovenije, zvečer pa tudi v vzhodnih krajih. Ponoči so se padavine z nevihtami pomikale od zahoda proti vzhodu in zgodaj dopoldne v Prekmurju zapustile Slovenijo. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva so bile krajevne plohe in nevihte v južni Sloveniji, proti večeru pa ponekod v zahodnih krajih. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 31 °C. 5. julij Delno jasno, popoldne in zvečer plohe in nevihte, ki se nadaljujejo v noč, ponekod jugozahodnik Vremenska motnja je od zahoda prešla Slovenijo. Zjutraj je bilo pretežno jasno, pozneje pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte, ki so se nadaljevale tudi v noč. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. 6. julij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Višinska dolina s hladnim zrakom se je pomikala prek Slovenije. Ozračje je bilo nestabilno. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Več sončnega vremena je bilo ob morju. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 29 °C. 7.–8. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, plohe ali nevihte, ponekod severni veter Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki se je širilo tudi proti srednji Evropi. Nad vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje. V višinah je pihal veter severnih smeri, zaradi hladnega zraka v višjih plasteh ozračja, je bilo le-to nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki so se pomikale od severa proti jugu in se drugi dan nadaljevale tudi v noč. Ponekod je pihal severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 29, prvi dan na Primorskem do 31 °C. 9. julij Delno jasno s spremenljivo oblačno, popoldne posamezne kratkotrajne plohe Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, manjše višinsko jedro hladnega zraka se je pomaknilo nad osrednji Balkan. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, 25 Agencija Republike Slovenije za okolje popoldne so bile posamezne, kratkotrajne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28, na Primorskem do 30 °C. 10. julij Delno jasno s spremenljivo oblačno, popoldne posamezne kratkotrajne plohe Nad Panonsko nižino in Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje. Višinsko jedro hladnega zraka se je iznad južne Skandinavije bližalo Alpam. Sprva je bilo delno jasno, čez dan je oblačnost naraščala. Sredi dneva in popoldne so se krajevne plohe in nevihte pomikale prek Slovenije od zahoda proti vzhodu, zvečer in ponoči pa so padavine in nevihte zajele vso Slovenijo. Čez dan je ponekod pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 11. julij Oblačno s pogostimi padavinami, na jugozahodu posamezne nevihte, sveže Nad severno Italijo in severnim Jadranom je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa je bilo nad srednjo Evropo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 4–6). Oblačno je bilo s pogostimi padavinami, najmanj dežja je bilo v severozahodni Sloveniji. Predvsem na Primorskem so bile tudi posamezne nevihte. Sveže je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20, ob morju do 24 °C. 12. julij Spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami Nad srednjo Evropo je še vedno vztrajalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo delno jasno. Drugod je bilo sprva oblačno, v drugi polovici noči so se plohe pomikale prek Slovenije od jugozahoda proti severovzhodu. Sredi dneva in popoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, v zahodni in južni Sloveniji so bile krajevne plohe in posamezne nevihte. Ponoči so od zahoda plohe in nevihte znova zajele zahodne kraje in se pomikale proti vzhodu. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25, na Primorskem do 28 °C. 13. julij Sprva oblačno s plohami in nevihtami, čez dan delne razjasnitve Nad Alpami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj suh zrak. Ponoči in zjutraj so bile še krajevne plohe in nevihte, čez dan se je delno zjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 14. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, od sredine dneva krajevne plohe in nevihte Nad srednjo in južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Ozračje nad nami je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. sredi dneva in popoldne so se od zahoda proti vzhodu pomikale plohe in nevihte, ki so se nadaljevale v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28 °C. 15.–16. julij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte V območju enakomernega zračnega tlaka se je ob zahodnih višinskih vetrovih nad našimi kraji zadrževal vlažen in nestabilen zrak (slike 7–9). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, nekoliko daljša sončna obdobja so bila ob morju. Od jutra so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Drugi dan je bilo sprva oblačno, pozneje pa spremenljivo oblačno. Popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte, ki so se nadaljevale v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na Primorskem prvi dan do 30 °C. 17. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in nevihte, severni veter Nad zahodno Evropo in Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodno Evropo pa 26 Agencija Republike Slovenije za okolje ciklonsko območje. V višinah je bilo nad vzhodno Evropo tudi jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je s svojim obrobjem vplivalo tudi na vreme pri nas. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Zapihal je veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 18.–19. julij Pretežno jasno, popoldne le posamezne nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Prvi dan je bilo nekaj neviht na Notranjskem in Kočevskem, drugi dan pa je bila nevihta v okolici Ilirske Bistrice. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 20. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne plohe in nevihte Nad Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. Ozračje je bilo nestabilno. Zjutraj in dopoldne je bilo delno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno. Pas ploh in neviht se je pomikal od severozahodne proti jugovzhodni Sloveniji. Suho je bilo v bližini morja in v severovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C. 21.–22. julij Spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je dolina s hladnim zrakom segala od južne Skandinavije proti jugozahodni Evropi in se prek Alp, Italije in Jadrana pomikala proti vzhodni Evropi in Balkanu (slike 10–12). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se plohe in nevihte, ki so se prvi in drugi dan nadaljevale v noč. V večjem delu Slovenije suho vreme je bilo 22. julija zjutraj in dopoldne. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature še od 25 do 30 °C, drugi dan pa je bilo nekaj stopinj hladneje. 23. julij Pretežno oblačno, sprva na vzhodu rahel dež Nad Alpami se je zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo oblačno, v vzhodni polovici Slovenije je občasno rahlo deževalo. Popoldne so se ponekod oblaki trgali. Ponekod je zapihal severni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25, na Primorskem od 26 do 30 °C. 24.–27. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne krajevne plohe in nevihte Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo obsežno višinsko jedro nekoliko hladnejšega zraka z več manjšimi središči. Ozračje na celotnem območju je bilo nestabilno (slike 13–15). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki so se 25. in 26. julija nadaljevale v noč. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 26 do 33 °C. 28.–31. julij Pretežno jasno, popoldne le posamezne plohe in nevihte, ponekod šibak vzhodnik, vroče Nad severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad Alpe. V višinah je nad naše kraje pritekal zelo topel zrak (slike 16–18). Prevladovalo je pretežno jasno vreme, sredi dneva in popoldne pa je bilo ponekod več spremenljive oblačnosti in nastale so posamezne plohe in nevihte. V večjem delu Slovenije pa je bilo v celotnem obdobju suho vreme. Ponekod je pihal veter vzhodnih smeri. Vroče je bilo, najbolj zadnji dan, ko so bile najvišje dnevne temperature od 30 do 34, v Vipavski dolini in na Goriškem do 36 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 7. 2018 Slika 2. Satelitska slika 4. 7. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 4 July 2018 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 4 July 2018 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 7. 2018 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 4 July 2018 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11. 7. 2018 Slika 5. Satelitska slika 11. 7. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 11 July 2018 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 11 July 2018 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 11. 7. 2018 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 11 July 2018 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 7. 2018 Slika 8. Satelitska slika 16. 7. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 16 July 2018 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 16 July 2018 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 7. 2018 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 16 July 2018 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 7. Slika 11. Satelitska slika 22. 7. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 22 July 2018 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 22 July 2018 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22. 7. 2018 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 22 July 2018 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 7. Slika 14. Satelitska slika 26. 7. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 26 July 2018 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 26 July 2018 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26. 7. 2018 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 26 July 2018 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 7. Slika 17. Satelitska slika 30. 7. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 July 2018 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 July 2018 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 7. 2018 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 July 2018 at 12 GMT 30 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V JULIJU 2018 Climate in the World and Europe in July 2018 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v juliju 2018 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature julija 2018 od julijskega povprečja obdobja 1981–2010, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 1. Surface air temperature anomaly for July 2018 relative to the July average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Julij 2018 je bil toplejši od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 v pretežnem delu Evrope. Povprečna julijska temperatura je močno presegla dolgoletno povprečje v večjem delu Norveške, Švedske in Finske. Občutno so dolgoletno povprečje presegli tudi v delih Francije, v Nemčiji, Veliki Britaniji in državah Beneluksa. Izmerjenih je bilo več rekordno visokih julijskih temperatur in julijskih povprečnih temperatur. Za dolgoletnim povprečjem je povprečna julijska temperatura zaostajala na Portugalskem in delih Španije, manjši negativni temperaturni odkloni so bili tudi na Balkanu. O vročinskih valovih so poročali tudi z drugih območij na severni polobli. Precej nad dolgoletnim povprečjem je bila julijska temperatura v Kaliforniji, vzhodni Kanadi, Alžiriji, državah ob Kaspijskem morju, na severu Kitajske, v Koreji in na Japonskem. Mediji so poročali o lokalnih temperaturnih rekordih in učinkih ekstremne vročine. Na severni polobli je bil julij hladnejši od povprečja obdobja 1981–2010 v osrednji Rusiji in na severu Grenlandije ter na skrajnem severovzhodu Kanade. Deli Antarktike so bili manj mrzli kot običajno v juliju, drugod pa je bila povprečna temperatura pod dolgoletnim povprečjem. Večina Avstralije je bila nadpovprečno topla. Večina Južne Amerike je bila toplejša kot običajno, predvsem del Brazilije, medtem ko je bilo hladneje kot običajno na jugu celine. Temperatura morske površine je bila večinoma nadpovprečna, vendar je bilo tudi veliko območij, kjer je bila morska površina hladnejša od julijskega dolgoletnega povprečja. Julij 2018 je bil na svetovni ravni opazno toplejši od dolgoletnega povprečja; bil je: • 0,4 °C toplejši od povprečne julijske temperature v obdobju 1981–2010; 31 Agencija Republike Slovenije za okolje • tretji najtoplejši julij v prikazanem nizu podatkov, vendar le neznatno hladnejši od drugega najtoplejšega julija, ki je bil v letu 2018; • okoli 0,1 °C hladnejši od doslej najtoplejšega julija 2016 in le 0,01 °C hladnejši od julija 2018. Najtoplejši in drugi najtoplejši meseci so bili v obdobju od oktobra 2015 do junija 2018. Povprečna temperatura v Evropi je bila julija 2018 1,7 °C višja od povprečne julijske temperature v obdobju 1981–2010. Slika 2. Odklon svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, julijski odkloni so obarvani temneje, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 2. Monthly global-mean (top) and European-mean (bottom) surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to July 2018. The darker coloured bars denote the July values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Drseče dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Na svetovni ravni je bilo obdobje od avgusta 2017 do julija 2018 toplejše od povprečja obdobja 1981–2010 za 0,46 °C. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016, odklon je bil 0,64 °C. Leto 2016 je bilo najtoplejše koledarsko leto z odklonom 0,62 °C, drugo najtoplejše je bilo leto 2017 z odklonom 0,53 °C. Razlika v povprečni svetovni temperaturi, ki jo računajo različni svetovni centri, je precejšnja, posebej je to očitno v zadnjih dveh letih. Deloma je to posledica obravnave arktičnega območja in morja okoli Antarktike. Razlike so opazne tudi v ocenah temperature površine oceanov. Izstopajo tudi razlike v izračunanih povprečij za leti 2005 in 2006. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Kljub omenjenim razlikam pa so ocene vseh centrov enotne glede rekordno toplega leta 2016, stopnji ogrevanja v obdobju od poznih sedemdesetih let dalje in o trajno nadpovprečno toplih letih od leta 2001 dalje. Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 3. Running twelve-month averages of global and European mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to July 2018. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2017. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Morski led V splošnem je bila razsežnost morskega ledu julija 2018 manjša kot v julijskem povprečju obdobja 1981–2010. Arktični morski led ni segal tako daleč proti jugu, kot je julija običajno. Rob morskega ledu je bil še posebej daleč na severu v pasu med severom Svalbardskega polotoka mimo Nove Zemlje in vzdolž Morja Laptevov do Novosibirskih otokov; podobno je bilo tudi v Čukotskem morju, severno od Beringove ožine. Nadpovprečno veliko ledu je bilo na posameznih območjih, še posebej na vzhodu Hudsonovega zaliva in jug Davisove ožine. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Ledeni morski pokrov julija 2018. Roza črta označuje rob povprečne julijske površine ledu v obdobju 1981– 2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Sea-ice cover for July 2018. The pink line denotes the climatological ice edge for July for the period 1981– 2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 5. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do julija 2018 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo julijske odklone (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 5. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to July 2018, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the July values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Antarktični morski ledeni pokrov je bil skromnejši kot običajno. Ni segal tako daleč proti severu kot je julija običajno. Še posebej je bilo to očitno na vzhodu Weddellovega morja. Južno od roba morskega ledu je bil ledeni pokrov nadpovprečen, še posebej v Bellingshausenovem in Amundsenovem ter Rossovem morju. Slika 6. Odklon temperature v juliju 2018 od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Surface air temperature anomaly for July 2018 relative to the July average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 7. Odklon ledenega morskega pokrova v juliju 2018 od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERAInterim, Copernicus, ECMWF). Figure 7. Sea-ice cover anomaly for July 2018 relative to the July average for the period 1981–2010. Source: ERAInterim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 35 METEOROLOŠKA POSTAJA JARENINSKI VRH Meteorological station Jareninski Vrh Mateja Nadbath V Slovenskih goricah, v občini Pesnica, je na Jareninskem Vrhu ena od 17 podnebnih postaj državne meteorološke mreže. V Slovenskih goricah je to edina tovrstna postaja, poleg nje so štiri padavinske (Šentilj v Slovenskih Goricah, Kadrenci, Zagorci, Zgornji Kamenščak) in tri samodejne postaje, v Jeruzalemu, Kadrencih, poleg padavinske, in Gačniku. Slika 1. Lega postaje Jareninski Vrh, rdeča pika (vir: Atlas okolja1 in Interaktivni atlas Slovenije2) Figure 1. Location of station Jareninski Vrh, red dot (from: Atlas okolja1 and Interaktivni atlas Slovenije2) Postaja na Jareninskem Vrhu je na nadmorski višini 278 m, postavljena je v dolini Jareninskega potoka. V okolici so gospodarski objekti, posamezna drevesa, nekaj sosednjih hiš, njive, vrtovi, travniki in vinogradi. Postaja je na današnjem mestu od aprila 2008 (slika 1 - rdeča pika, slika 2). Pred tem, v obdobju avgust 1976–april 2008, je bila dobrih 30 m severneje. Od avgusta 1946 do avgusta 1976 je bila postaja na Poličkem Vrhu, na takratnem državnem posestvu; junija 1966 so opazovalno mesto prestavili z goric v dolino, 25 m nižje (slika 1 - temno rdeči piki, slika 3). Od februarja 1925 do avgusta 1946 je bila postaja v Jareninskem Dolu, takrat so jo imenovali Jarenina (slika 1 - črni piki); v obdobju 1925–1937 je bilo opazovalno mesto pri šoli (slika 4), potem so ga prestavili severneje. 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2014, orthophoto from 2014 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Z meteorološkimi opazovanji smo začeli februarja 1925 na padavinski postaji, takšna je bila postaja vse do novembra 1937 in v letu 1940 ter od julija do decembra 1945 in od junija 1950 do decembra 1953. Z opazovanji na podnebni postaji smo začeli avgusta 1946, potekala so do aprila 1948, ponovno so stekla maja 1954, vendar so bila do januarja 1968 občasno pomanjkljiva. Od februarja 1968 do danes opazovanja potekajo brez prekinitve. Danes na podnebni postaji merimo temperaturo zraka dva metra nad tlemi po suhem, maksimalnem in minimalnem termometru, vlažnost zraka, smer, hitrost in jakost vetra, višino padavin, višino skupne in nove snežne odeje ter opazujemo vremenske pojave, oblačnost in stanje tal. Višino padavin in snežne odeje opazovalec meri zjutraj ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času), vse ostalo pa trikrat dnevno, to je še ob 14. in 21. uri; izjema so opazovanja pojavov, ki jih spremlja ves čas. Podatki s postaje so digitalizirani, za obdobje po letu 1961 so dostopni na naših spletnih straneh, Slika 2. Opazovalni prostor postaje Jareninski Vrh, slikan v spletnem arhivu meteoroloških podatkov aprila 2008 (zgoraj), in leta 1976 (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site in Jareninski Vrh, photo taken in April (http://meteo.arso.gov.si/met/ 2008 (upper) and in 1976 (archive ARSO) sl/archive). Slika 3. Opazovalni prostor postaje Polički Vrh, slikan leta 1966 (arhiv ARSO) Figure 3. Observing site in Polički Vrh, photo taken in 1966 (archive ARSO) Slika 4. Skica meteorološke postaje Jarenina iz leta 1933 (arhiv ARSO) Figure 4. Sketch of meteorological station Jarenina made in 1933 (archive ARSO) Na podnebnih in padavinskih postajah opazovanja opravljajo prostovoljni meteorološki opazovalci. Današnja opazovalka je Zdenka Dežman, opazuje od novembra 2013, pred njo je opazovanja vršil Vinko Hanžič od avgusta 1976. V obdobju 1976–1925 so opazovanja opravljali še Marija Plesnik, Matija Pačnik, Ljudmila, Anka in Jože Pregl, Henrik Dovnik, Marija Vraz, Milan Strle, Anica Češek, Nace Ogrin, Martin Šumenjak, Janko Droč in Josip Čonč. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Za opis podnebnih razmer na območju Jareninskega Vrha smo uporabili vse izmerjene in digitalizirane podatke s postaje. Za opis temperaturnih razmer smo uporabili podatke iz obdobja maj 1954–julij 2018, v tem obdobju manjkajo nekateri mesečni podatki iz let 1962, 1963,1967 in 1968. Podatki o višini padavin so od februarja 1925 do danes, manjkajo od decembra 1937 do decembra 1939, od aprila 1941 do junija 1945, od novembra 1948 do maja 1950 in v nekaterih mesecih v letih od 1961 do 1965 ter 1967. Podatki o snežni odeji so od leta 1933, manjkajo pa v istih obdobjih kot padavinski. Podnebne razmere so prikazane s povprečnimi vrednostmi tridesetletja 1981–2010, obdobje imenujemo primerjalno ali referenčno. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja prikazuje petletno drseče povprečje izrisano na grafih. 12 temperatura (°C) 11 10 9 8 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 7 Slika 5. Letna povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1955– 2017 ter primerjalno povprečje (1981–2010 zelena črta) na Jareninskem Vrhu, razpoložljivi podatki Figure 5. Annual mean air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1955–2017 and mean reference value (1981–2010 green line) in Jareninski Vrh, available data Na Jareninskem Vrhu je letna povprečna temperatura zraka 9,4 °C, to je povprečje primerjalnega obdobja 1981–2010. Temperatura zraka se viša (slika 5). O leta 1992, ko je petletno drseče povprečje prvič preseglo primerjalnega, do 2017 smo našteli 20 toplejših in 6 hladnejših let kot je primerjalno povprečje. V tem obdobju (1992–2017) je bilo najbolj toplo leto 2014, ki je odstopalo od primerjalnega povprečja za 1,8 °C, leto 1996 pa je bilo najhladnejše, odstopalo je točno za eno stopinjo. Ravno nasprotno je bilo v obdobju 1955–1991, od razpoložljivih podatkov je povprečna letna temperatura zraka primerjalno povprečje presegla v sedmih letih, v 26-ih pa je bila nižja ali izenačena. Leto 1961 je bilo v tem obdobju najtoplejše, od primerjalnega povprečja je odstopalo za 1,2 °C; sorazmerno visoka povprečna temperatura zraka do leta 1966 je posledica lege postaje na pobočju griča, približno 25 m nad dolino. Najnižje letno povprečje temperature zraka ima leto 1985, pod povprečjem je bilo za stopinjo in pol. V obravnavanem obdobju smo najvišjo dnevno temperaturo zraka na postaji izmerili 8. avgusta 2013, 38,6 °C, najnižjo dnevno, −26,2 °C, pa 7. januarja 1985 (preglednica 1). Poletje3 ima povprečno temperaturo zraka 18,8 °C (slika 6). Zimska povprečna temperatura primerjalnega obdobja je −0,4 °C. Pomlad je na Jareninskem Vrhu v povprečju toplejša od jeseni. Povprečje zime 2017/18 in pomladi 2018 sta višji od pripadajočega primerjalnega povprečja. 3 Meteorološki letni časi: pomlad=marec, april, maj; poletje=junij, julij, avgust; jesen=september, oktober, november; zima=december, januar, februar Meteorological seasons: Spring=March, April, May; Summer=June, July, August; Autumn=September, October, November; Winter=December, January, February 38 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 18.8 9.9 Pomlad 2018 s povprečjem 11,5 °C zaseda četrto mesto najtoplejših pomladi na Jareninskem Vrhu, enako topli sta bili še pomladi 2009 in 2017. Najtoplejši pomladi obravnavanega obdobja sta bili v letih 1961 in 2000 (preglednica 1). Na drugem mestu je pomlad 2007, na tretjem pomlad 2014 in na petem pomlad 2012. 11.5 10 5 9.4 0 -5 -0.4 1981–2010 Slika 6. Povprečna temperatura zraka po letnih časih v obdobju ter leta 2018 na Jareninskem Vrhu; zima 2017/18 Figure 6. Mean seasonal air temperature in period and in 2018 in Jareninski Vrh; winter 2017/18 0.9 2018 150 25 150 20 120 20 120 15 90 15 90 10 60 10 60 5 30 5 30 0 0 0 0 -5 -5 -30 padavine (mm) 25 padavine (mm) temperatura (°C) Zima 2017/18 je s povprečjem 0,9 °C na 11. mestu najtoplejših zim. jesen autumn zima winter temperatura (°C) temperatura (°C) poletje summer pomlad spring 20 -30 J F MAM J J A S O ND J F MAM J J A S O N D Slika 7. Podnebni diagram - mesečna povprečna temperatura zraka (rdeča krivulja) in višina padavin (modri stolpci) v primerjalnem obdobju 1981–2010 (levo) in leta 2018 na Jareninskem Vrhu Figure 7. Mean monthly air temperature (red line) and mean precipitation (blue columns) in reference period 1981– 2010 (left) and in 2018 in Jareninski Vrh Podnebni diagram shematsko in poenostavljeno prikazuje osnovne podnebne značilnosti kraja (slika 7). Skala je na diagramu izbrana tako, da nakazuje mesece s pojavom zmerne suše, kadar so padavinski stolpci pod temperaturno krivuljo. Na Jareninskem Vrhu je v povprečju najtoplejši mesec leta julij, najhladnejši januar, največ padavin pade avgusta, najmanj pa januarja, zmerno sušo lahko pričakujemo julija. Za primerjavo s povprečnimi razmerami je prikazanih prvih sedem mesecev leta 2018. Razen februarja in marca, so bili vsi ostali meseci toplejši od pripadajočih povprečij, januarja in aprila je padla povprečna, februarja, marca in maja nadpovprečna, junija in julija pa podpovprečna višina padavin. Sušni so bili april, junij in julij. Stopinjo in pol pod lediščem je na Jareninskem Vrhu povprečje najhladnejšega meseca leta, januarja (slika 7). Januar 2018 je bil za 4,4 °C toplejši od primerjalnega povprečja, povprečna temperatura je bila 2,9 °C, kar je najvišja v obravnavanem obdobju. Enako topla sta bila na postaji še januarja 1994 in 2014. Primerjalno povprečje najtoplejšega meseca v letu, julija, je 19,7 °C. Julija 2018 je bila povprečna temperatura 21,0 °C, kar ga uvršča na sedmo mesto najtoplejših julijev na Jareninskem Vrhu. Najvišje julijsko povprečje je iz leta 2015, 22,0 °C. Le 16,6 °C je bila povprečna temperatura julija 1978, kar je tudi najmanj za julij na postaji (slika 8). 39 Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Slika 8. Julijska povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1954–2018 ter primerjalno povprečje (1981–2010 zelena črta) na Jareninskem Vrhu Figure 8. Mean air temperature in July (red) and five-year moving average (dark red) in period 1954–2018 and mean reference value (1981–2010 green line) in Jareninski Vrh temperatura (°C) 22 21 20 19 18 17 16 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 15 150 število dni 120 90 60 30 2015 2011 2007 2003 1999 1995 1991 1987 1983 1979 1975 1971 1967 1963 1959 1955 0 150 90 60 30 40 2015 2011 2007 2003 1999 1995 1991 1987 1983 1979 1975 1971 1967 1963 1959 0 1955 število dni 120 Slika 9. Letno število toplih (oranžni stolpci) in vročih dni (rdeči stolpci) ter pripadajoči 5-letni drseči povprečji (krivulja) v obdobju 1955– 2017 in primerjalni povprečji (1981–2010 zeleni črti) na Jareninskem Vrhu, razpoložljivi podatki Figure 9. Annual number of days with maximum temperature ≥ 25 °C (orange columns) and days with maximum temperature ≥ 30 °C (red columns) and fiveyear moving averages (curves) in 1955–2017 and mean reference values (1981–2010 green lines) in Jareninski Vrh, available data Slika 10. Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci), pripadajoči 5letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1955–2017 in primerjalni povprečji (1981– 2010 zeleni črti) na Jareninskem Vrhu, razpoložljivi podatki Figure 10. Annual number of days with minimum temperature below 0 °C (light blue columns) and days with maximum temperature below 0 °C (dark columns) with fiveyear moving averages (curves) in 1955–2017 and mean reference values (1981–2010 green lines) in Jareninski Vrh, available data Agencija Republike Slovenije za okolje Julija 2018 je bilo 24 toplih4 dni; to je na Jareninskem Vrhu že tretji julij zapored s takšnim številom toplih dni. V obravnavanem obdobju smo največ julijskih toplih dni našteli leta 1983, 29, najmanj pa leta 1960, le tri. V primerjalnem povprečju je na Jareninskem Vrhu julija toplih 19 dni. April je na postaji prvi mesec v letu, ko že zabeležimo tople dneve, aprila 2018 jih je bilo 8, toliko jih do sedaj še ni bilo nikoli. Najkasneje zabeležimo kakšen topel dan še v oktobru, največ pa smo jih našteli oktobra 2001 in 2014, po štiri. Julija 2018 smo na postaji zabeležili še eno tropsko noč in tri vroče dneve. Na postaji Jareninski Vrh je letno povprečje primerjalnega obdobja 61 toplih dni (slika 9). V letih 2016 in 2017 smo našteli 78 toplih dni; 70 ali več toplih dni v letu smo na postaji do sedaj našteli vsega skupaj 13 krat, to je še v letih 1983, 1992, 1994, 1997, 2000, 2001, 2003, 2007, 2011, 2012 in 2013. Od navedenih let je bilo največ toplih dni, kar 104, leta 2003 (preglednica 1). Na leto je v povprečju 11 vročih dni, do sedaj smo jih največ našteli tudi leta 2003, 47. 20 ali več takšnih dni smo na Jareninskem Vrhu našteli v osmih letih, poleg leta 2003 še v letih 1992, 2000, 2006, 2012, 2013, 2015 in 2017. Število toplih in vročih dni narašča (slika 9). V primerjalnem obdobju je na leto 110 hladnih in 19 ledenih dni (slika 10). Največ hladnih dni je bilo na Jareninskem Vrhu leta 1973, 144, najmanj pa leta 2014, 55. Manj kot 100 hladnih dni je bilo na Jareninskem Vrhu v 12 letih, poleg leta 2014 še v letih 1957, 1958, 1959, 1960, 1994, 2000, 2002, 2007, 2008, 2009 in 2016. Ledenih dni je bilo največ v letih 1956 in 1969, 44, leta 1974 pa sta bila le dva. Manj kot 10 ledenih dni je bilo še v letih 1958, 1975, 1988, 1989, 1994, 2015. V nasprotju s toplimi in vročimi dnevi, se število hladnih in ledenih dnih zmanjšuje. Slika 11. Letna povprečna višina padavin v Sloveniji, obdobje 1981– 2010; Jareninski Vrh je označen z rdečo piko Figure 11. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981–2010, Jareninski Vrh is marked with red dot Letno primerjalno povprečje padavin na Jareninskem Vrhu je 972 mm (sliki 11 in 12). Največ padavin smo na postaji namerili leta 1972, 1381 mm, najmanj pa leta 1932, 636 mm (preglednica 1). Leta 2017 je padlo 865 mm padavin, v sedmih mesecih leta 2018 pa 641 mm. V primerjavi s padavinami drugje po Sloveniji je postaja Jareninski Vrh na manj namočenem območju, manj padavin pade le še v Pomurju Podobno malo padavin dobijo v povprečju na leto le še na Obali (slika 11). 4 Dan je topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C, vroč, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C, tropska ali topla noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C, hladen, ko je najnižja temperatura zraka pod 0 °C in leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka pod 0 °C. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje padavine (mm) 1500 1200 900 600 300 1926 1929 1932 1935 1938 1941 1944 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 2013 2016 0 Slika 12. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1926–2017 ter primerjalno povprečje (1981–2010 zelena črta) na Jareninskem Vrhu, razpoložljivi podatki Figure 12. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1926–2017 and mean reference value (1981–2010 green line) in Jareninski Vrh, available data padavine (mm) 400 1981–2010 Od letnih časov pade na Jareninskem Vrhu največ padavin poleti, primerjalno povprečje je 352 mm (slika 13), najmanj jih pade pozimi, 142 mm; jesen prejme več padavin kot pomlad. 2018 300 Pozimi 2017/18 in spomladi 2018 smo na postaji namerili nadpovprečno višino padavin, pozimi 229 in spomladi 291 mm. Največ pomladnih padavin smo na Jareninskem Vrhu namerili leta 1985, 357 mm, najmanj, 65 mm, leta 1952. Največ zimskih padavin je padlo 2008/09, 308 mm, le 44 mm smo namerili v zimi 1988/89 (preglednica 1). 200 100 0 Mesec z najvišjim povprečjem padavin na Jareninskem Vrhu je avgust, 126 mm (slika 7), Slika 13. Povprečna višina padavin po letnih časih v junijsko povprečje je le za 5 mm nižje. Najnižje obdobju in izmerjena leta 2018, Jareninski Vrh; zima primerjalno povprečje padavin ima januar, 37 mm, 2017/18 februarsko pa je za tri milimetre višje. pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Figure 13. Mean monthly precipitation in period and measured in 2018 in Jareninski Vrh, winter 2017/18 Izmerjene vrednosti lahko zelo odstopajo od povprečij. Tak primer je februar 2018, ko smo namerili 124 mm padavin, kar je trikrat več od primerjalnega povprečja. Podobno veliko padavin smo na Jareninskem Vrhu izmerili še v februarjih 1931, 1947, 2013, 2014 in 2016. Julija 2018 je padlo 101 mm padavin, kar je malo manj kot je pripadajoče primerjalno povprečje, 105 mm (sliki 7, 14 in 15). Daleč največ julijskih padavin smo na postaji izmerili leta 1972, 327 mm (preglednica 1), najmanj pa dvajset let kasneje, ko je padlo skoraj 10 krat manj padavin, 34 mm (slika 16). Dnevna višina padavin (24-urna vsota padavin, merjena ob 7. uri) je bila na Jareninskem Vrhu najvišja 24. julija 2011, 107 mm (slika 17). V obravnavanem obdobju je to edini dnevni izmerek padavin čez 100 mm, 50 mm ali več pa smo do sedaj izmerili 98 krat. 42 330 300 270 240 210 180 150 120 90 60 30 0 1925 1928 1931 1934 1937 1940 1943 1946 1949 1952 1955 1958 1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015 2018 padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Julijska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1925–2018 ter primerjalno povprečje (1981–2010 zelena črta) na Jareninskem Vrhu, razpoložljivi podatki Figure 14. Precipitation in July (columns) and five-year moving average (curve) in 1925–2018 and mean reference value (1981–2010 green line) in Jareninski Vrh, available data 36 Letališče Portorož Kredarica Bohinjska Češnjica Babno Polje Letališče E. R. Maribor Gačnik Vogel Šalovci Maribor Tabor Dobliče Letališče J. P. Ljubljana Jareninski Vrh Lendava Nova vas (Bloke) Vojsko Bizeljsko Postojna Krvavec Kočevje Ljubljana Bežigrad Grosuplje Topol pri Medvodah Letališče Cerklje Malkovec Vinji Vrh 61 70 73 81 86 88 91 92 97 100 101 102 104 106 107 118 128 135 138 163 180 182 200 0 20 40 60 278 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 padavine (mm) Slika 15. Višina padavin julija 2018 na izbranih meteoroloških postajah po Sloveniji v primerjavi s postajo na Jareninskem Vrhu. Podatki so z izbranih padavinskih, podnebnih in samodejnih ter postaj 1. reda. Z roza sta označeni postaji občine Pesnica Figure 15. Precipitation in July 2018 on chosen stations in Slovenia and in Jareninski Vrh 43 Agencija Republike Slovenije za okolje 350 327 100 107 80 250 padavine (mm) padavine (mm) 300 200 150 100 79 83 81 86 83 69 60 40 52 47 51 49 40 20 50 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 16. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju februar 1925–julij 2018 na Jareninskem Vrhu, razpoložljivi podatki Figure 16. Maximum and minimum monthly precipitation in February 1925–July 2018 in Jareninski Vrh available data Slika 17. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju februar 1925–julij 2018 na Jareninskem Vrhu, razpoložljivi podatki Figure 17. Maximum daily precipitation per month in February 1925–July 2018 in Jareninski Vrh, available data Na Jareninskem Vrhu leži snežna odeja v povprečju primerjalnega obdobja 50 dni na leto. Med podatki obdobja 1933–2017 je snežna odeja najdlje ležala leta 1969, 112 dni; le dva dneva s snežno odejo pa smo zabeležili leta 1989 (preglednica 1 in slika 18). V prvih treh mesecih leta 2018, je snežna odeja ležala 42 dni. Najdebelejša snežna odeja je bila na Jareninskem Vrhu izmerjena 17. februarja 1969, 96 cm. Pol metra debelo snežno odejo smo zabeležili še v osmih letih 1935, 1947, 1955, 1971, 1984, 1986, 1987 in 1995. Le en centimeter je merila najdebelejša snežna odeja leta 1989 (slika 18, preglednica 1). število dni / odeja (cm) 100 75 50 25 2017 2013 2009 2005 2001 1997 1993 1989 1985 1981 1977 1973 1969 1965 1961 1957 1953 1949 1945 1941 1937 1933 0 Slika 18. Letno število dni s snežno odejo (krivulja), primerjalno povprečje (1981–2010 zelena črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1933–2017 na Jareninskem Vrhu, razpoložljivi podatki Figure 18. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean reference value (1981–2010 green line) and maximum depth of total snow cover (cm, columns) in 1933–2017 in Jareninski Vrh, available data Najzgodnejši datum s snežno odejo je 6. oktober 1936, ko je bila debela en centimeter. 6. maj 1957 pa je do sedaj najkasnejši datum s snežno odejo, debela je bila 11 cm. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Bel božič so na Jareninskem Vrhu do sedaj imeli v 26 letih: 1933, 1935, 1950, 1952, 1953, 1955, 1956, 1968, 1969, 1970, 1971, 1978, 1980, 1981, 1982, 1984, 1986, 1990, 1993, 1994, 1996, 1998, 1999, 2001, 2002 in 2007. Najdebelejša snežna odeja na božični dan je bila leta 1994, 45 cm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Jareninski Vrh v obdobju maj 1954–julij 2018 za temperaturne, februar 1925–julij 2018 za padavinske in 1933–julij 2018 za podatke o snegu, razpoložljivi podatki Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Jareninski Vrh in May 1954–July 2018 temperature data, February 1925–July 2018 precipitation data and 1933– July 2018 snow cover data, available data največ maximum letna povprečna temperatura zraka (°C) mean annual air temperature (°C) pomladna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in spring (°C) poletna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in summer (°C) jesenska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in autumn (°C) zimska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in winter (°C) dnevna najvišja temperatura zraka (°C) maximum daily air temperature (°C) dnevna najnižja temperatura zraka (°C) minimum daily air temperature (°C) letno število hladnih dni annual number of days with min. temperature < 0 °C letno število ledenih dni annual number of days with max. temperature < 0 °C letno število toplih dni annual number of days with max. temperature ≥ 25 °C letno število vročih dni annual number of days with max. temperature ≥ 30 °C letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 11,2 2014 7,9 1985 11,8 1961, 2000 8,4 1987 21,8 2003 16,3 1978 11,8 1961, 2014 7,3 1972 2,8 2006/07, 2013/14 −4,2 1964/47 38,6 8. avg. 2013 29,5 4. jul. 1997 −9,5 15. dec. 1974 −26,2 7. jan. 1985 144 1973 55 2014 44 1956, 1969 2 1974 104 2003 28 1984 47 2003 0 1989, 1997 1381 1972 636 1932 357 1985 65 1952 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 594 2009 181 2006 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 498 2012 87 1947 308 2008/09 44 1988/89 327 jul. 1972 0 jan. 1964;, feb. 1998, okt. 1965, dec. 2015 107 24. jul. 2011 — — 96 17. feb. 1969 1 1989 112 1969 2 1989 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover SUMMARY In Jareninski Vrh is climatological station. It is located in north eastern Slovenia, on elevation of 278 m. Station was established in February 1925 as precipitation station. Nowadays measured parameters are air temperature on 2 m above the ground with dry, maximum and minimum thermometers, humidity, wind direction and speed, precipitation, total snow cover and new snow cover. Meteorological phenomena, cloudiness and state of the ground are observed. Zdenka Dežman has been meteorological observer since November 2013. 45 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JULIJU 2018 Agrometeorological conditions in July 2018 Ana Žust P ovprečne julijske temperature zraka so v večjem delu Slovenije presegle 20 °C, na Obali in Goriškem so v posameznih dneh dosegle celo vrednosti med 23 in 24 °C. Z nekoliko nižjimi povprečnimi dnevnimi temperaturami zraka so izstopale le Notranjska, Kočevska in hriboviti predeli države. Povprečne mesečne temperature zraka so do 1 °C presegle dolgoletno povprečje. V zadnji dekadi julija je Slovenijo, tako kot tudi večji del srednje in severne Evrope, zajel vročinski val. Najvišje dnevne temperature zraka so se na severovzhodu države povzpele do 34 °C, še nekoliko višje, med 35 in 36 °C, so bile na Obali in Goriškem. Tudi v običajno hladnejših območjih, kot na primer v Zgornjesavski dolini ter na Notranjskem in Kočevskem, so se najvišje dnevne temperature zraka povzpele do 32 °C. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, julij 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, July 2018 Postaja Bilje* Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let.* Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec* Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 4,8 4,1 4,5 4,0 4,1 4,4 4,0 3,8 4,2 4,0 4,5 3,9 4,3 4,5 4,2 4,2 5,0 5,3 3,9 4,3 3,6 4,2 4,2 4,0 3,9 3,9 3,9 I. dekada max. Σ 5,7 48 5,0 41 5,4 41 5,4 40 5,2 41 5,4 44 4,9 40 5,2 38 5,3 42 5,2 40 5,7 45 5,0 39 5,2 43 5,5 45 5,1 42 5,3 42 6,1 50 6,0 53 4,7 39 5,5 43 4,5 36 4,9 42 5,0 37 5,2 40 5,3 40 5,0 39 5,3 39 pov. 4,5 4,0 4,0 3,6 4,0 4,4 4,0 3,4 4,2 4,3 4,3 3,9 3,9 4,6 4,0 3,8 4,8 5,4 3,8 4,1 3,7 4,4 3,7 4,0 4,4 3,6 4,0 II. dekada max. 5,7 5,7 5,6 5,0 5,2 5,9 5,1 4,9 5,4 6,3 6,2 5,2 5,5 6,2 5,6 5,4 6,6 6,6 5,1 6,2 4,9 6,0 5,4 5,6 5,6 5,5 5,6 *10 dnevnih podatkov za tretjo dekado julija 46 Σ 45 40 40 36 40 44 40 34 43 43 43 39 39 46 40 38 48 54 38 42 37 44 37 40 44 36 40 III. dekada pov. max. 4,9 6,0 4,3 5,1 4,6 5,6 4,0 4,8 4,1 4,9 4,7 5,8 4,3 5,2 4,1 4,9 4,5 5,2 4,7 5,7 4,6 5,9 4,1 5,1 4,4 5,4 4,8 5,9 4,4 5,3 4,1 5,3 5,2 6,6 5,8 6,6 4,5 5,1 4,6 5,4 3,9 5,0 4,4 5,3 3,9 4,9 4,4 5,3 4,6 5,6 4,3 5,5 4,5 5,6 Σ 49 47 51 44 45 52 47 45 50 52 46 45 49 53 49 45 57 64 49 50 43 48 43 44 50 48 49 mesec (M) pov. max. Σ 4,7 6,0 142 4,1 5,7 128 4,4 5,6 132 3,9 5,4 120 4,1 5,2 126 4,5 5,9 140 4,1 5,2 126 3,8 5,2 117 4,3 5,4 135 4,3 6,3 135 4,5 6,2 135 4,0 5,2 123 4,2 5,5 130 4,6 6,2 144 4,2 5,6 131 4,0 5,4 126 5,0 6,6 155 5,5 6,6 171 4,1 5,1 127 4,3 6,2 134 3,7 5,0 117 4,3 6,0 134 3,9 5,4 117 4,1 5,6 123 4,3 5,6 134 3,9 5,5 123 4,1 5,6 128 Agencija Republike Slovenije za okolje Med vročinskim valom so visoke temperature povzročile močan vročinski stres rastlinam in živalim. Toplotni vlažnostni indeks (THI) je v drugi polovici julija neprekinjeno vztrajal nad vrednostmi, ki izražajo veliko tveganje za govedo na prostem (za 15 regij v Sloveniji je potek THI s petdnevno napovedjo dostopen v dnevni agrometeorološki napovedi (http://meteo.arso.gov.si/met/ sl/agromet/forecast/). Toplotna obremenitev je bila še večja v urbanem okolju, kjer so razgrete ulice in stavbe sevale toploto, da je bila moč vročine še večja. Vročih dni (z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C) je bilo na Goriškem 20, na Obali 15, v urbanih okoljih osrednje Slovenije od 7 do 9, drugod od 3 do 7. Vsota akumulirane efektivne temperature je sicer presegala običajne vrednosti, odstopanja pa so bila večinoma nižja od 30 °C (preglednica 4). Ponekod so vsote efektivne temperature zraka ostale celo pod dolgoletnim povprečjem, kar je bila posledica hladnejše prve polovice meseca. V jugovzhodnem delu Slovenije so bili popolnoma suhi le posamezni dnevi, 22 dni je bilo deževnih. Le nekaj manj, od 16 do 18 deževnih dni, je bilo na Goriškem, slovenjegraškem in na celjskem območju. V večjem delu osrednje Slovenije pa smo lahko našteli od 14 do 15 deževnih dni. Število deževnih dni je preseglo julijsko povprečje, največ na Dolenjskem, kjer jih bilo kar 10 več od povprečja. V osrednji Sloveniji, na Kočevskem, Dolenjskem ter osrednjem Štajerskem je količina julijskih padavin presegla povprečje, drugod po Sloveniji pa je količina dežja kljub pogostim padavinam ostala celo nekoliko pod povprečjem. Količina mesečne potencialno izhlapele vode se je gibala med 150 in 170 mm na obalnem območju in v Vipavski dolini, drugod je izhlapelo od 120 do 140 mm vode (preglednica 1). Povprečno dnevno izhlapevanje se je v večjem delu Slovenije gibalo med 4 in 5 mm, na Primorskem med 5 in 6 mm. Na Primorskem so prevladovali dnevi z evapotranspiracijo nad 5 mm. Na Goriškem, v Beli krajini in na severovzhodu države je bilo takih dni 12, v notranjosti države pa od 3 do 8. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za julij 2018 in vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 31. julija 2018) Table 2. Ten days and monthly water balance in July 2018 and for the vegetation period (from April 1 to July 31, 2018) Vodna bilanca [mm] v juliju 2018 Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4.–31. 7. 2018) −21,9 −20,9 −36,5 −79,3 −160.2 Ljubljana −7,8 31,5 −22,2 1,5 −44.4 Novo mesto 35,1 58,2 3,2 96,6 −10,9 −20,5 78,7 −16,5 41,8 59,8 0,2 −39,5 −30,1 −33,7 −106,3 Maribor – let. −17,9 −14,0 −20,9 −52,7 −18,1 Murska Sobota −17,7 −25.2 −38,3 −81.3 −123,9 Portorož – let. −38,6 −41,6 −53,1 −133,3 −368,7 Bilje Celje Šmartno Slovenj Gradec Mesečna vodna bilanca je bila pozitivna na Dolenjskem, osrednjem Štajerskem ter ponekod v osrednji Sloveniji. Na Obali je primanjkljaj vode znašal 133 mm, na Goriškem in na severovzhodu pa se je gibal okoli 80 mm. Celo na slovenjegraškem, kamor je letos segal vpliv suše, ki je prizadela severno in del srednje Evrope smo v juliju zabeležili 33 mm primanjkljaja. Na sušne razmere v nekaterih območjih v Sloveniji je kazala tudi vodna bilanca za vegetacijsko obdobje z največjimi primanjkljaji na obalnem območju ter na Goriškem in tudi na severovzhodu in slovenjegraškem območju, kjer je primerjava z dolgoletnim nizom časovno primerljivih podatkov nakazovala na precej izražene sušne razmere, kakršne v geografsko razgibanem območju Koroške regije niso običajne (preglednica 2). 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, julij 2018 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, July 2018 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec 27,3 22,6 22,3 24,8 23,7 22,4 19,2 20,1 23,0 22,4 23,9 25,0 22,0 22,2 Tz10 Tz5 max Tz10 max 26,8 22,4 22,0 24,5 23,5 21,8 19,0 20,1 22,6 22,5 23,7 24,9 21,7 21,9 36,4 28,5 25,5 38,6 28,2 28,7 21,5 22,2 31,9 27,8 31,2 26,9 29,6 31,8 32,6 26,5 24,1 33,8 26,6 25,1 20,5 22,1 28,1 26,8 28,7 26,4 26,6 28,7 II. dekada Tz5 min 21,4 18,3 19,6 17,1 20,4 17,7 17,6 18,6 16,6 17,8 18,8 23,1 16,7 15,5 Tz10 min 22,6 19,0 20,4 18,6 20,6 18,8 17,8 18,7 18,7 18,5 19,7 23,2 17,7 16,9 Tz5 27,7 23,4 22,0 24,0 23,9 23,2 19,4 20,3 23,5 22,6 23,5 25,8 22,3 21,9 Tz10 27,3 23,3 21,8 24,1 23,7 22,4 19,1 20,4 23,1 22,6 23,4 25,7 22,0 21,7 Tz5 max 38,2 29,8 26,1 38,1 28,4 31,9 20,9 22,3 34,2 30,1 31,3 27,8 30,4 32,3 Tz10 max 34,7 28,2 24,5 33,5 26,9 26,6 20,1 22,3 29,8 28,4 28,8 27,1 27,4 29,0 III. dekada Tz5 min 20,0 18,8 19,1 17,7 20,2 18,8 18,0 18,4 17,9 19,3 18,9 23,8 16,4 16,1 Tz10 min 21,0 19,6 19,7 19,7 20,9 19,5 18,1 18,4 19,1 19,7 19,7 24,0 17,2 17,5 Tz5 28,9 24,3 23,9 26,4 25,0 25,6 20,4 21,1 24,2 25,2 24,9 26,1 25,0 24,2 Tz10 28,4 24,0 23,5 26,1 24,7 24,7 20,1 21,2 23,8 25,1 24,7 26,0 24,4 23,8 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 48 Tz5 max 39,2 32,8 28,4 40,6 29,8 38,4 25,5 24,0 35,0 34,6 32,4 28,9 38,6 35,2 Tz10 max 36,2 30,5 26,6 36,2 28,2 32,8 24,4 24,0 31,4 32,8 30,0 28,3 34,3 32,3 mesec (M) Tz5 min 21,6 18,8 20,3 16,6 21,4 18,5 17,7 18,7 17,6 18,2 19,1 23,9 16,6 15,9 Tz10 min 22,7 19,4 20,9 18,5 21,8 19,8 18,0 19,0 19,1 19,0 20,2 24,3 18,1 17,1 Tz5 28,0 23,5 22,8 25,1 24,2 23,8 19,7 20,5 23,5 23,5 24,1 25,6 23,2 22,8 Tz10 27,0 23,0 22,0 24,0 23,0 23,0 19,0 20,0 23,0 23,0 23,0 25,0 22,0 22,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, julij 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, July 2018 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Murska Sobota I. II. 233 217 187 181 166 196 186 196 216 207 213 198 209 203 237 232 191 177 166 197 190 195 216 204 210 195 212 208 Tef > 0 °C III. 277 237 230 215 213 243 230 235 259 240 250 234 257 256 M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm 747 686 607 572 545 636 607 626 691 651 673 628 679 667 29 −6 24 −7 22 50 26 16 34 10 10 −3 28 30 183 167 137 131 116 146 136 146 166 157 163 148 159 153 187 182 141 127 116 147 140 145 166 154 160 145 162 158 222 182 175 160 158 188 175 180 204 185 195 179 202 201 592 531 452 417 390 481 452 471 536 496 518 473 524 512 29 −6 24 −7 22 50 26 16 34 10 10 −3 28 30 133 117 87 81 66 96 86 96 116 107 113 98 109 103 137 132 91 77 66 97 90 95 116 104 110 95 112 108 167 131 120 105 103 133 120 125 149 130 140 124 147 146 437 381 297 262 235 326 297 316 381 341 363 318 369 357 29 −1 24 −7 22 50 26 16 34 10 10 −3 28 30 Tef od 1. 1. 2018 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 3072 2788 2253 2051 1794 2264 2226 2282 2666 2544 2665 2427 2570 2557 2063 1851 1441 1289 1131 1490 1473 1507 1804 1705 1806 1610 1742 1742 1289 1156 796 669 571 871 847 881 1121 1024 1102 934 1070 1073 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 49 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Pogosto deževno vreme je v juliju najbolj oviralo košnjo in žetev. Iz skoraj vse države so kmetovalci poročali, da je košnja za seno kasnila za več kot dva tedna. Ozimna žita so letos dozorela skoraj 14 prej kot običajno. Klasenje je nastopilo že konec aprila, skoraj mesec dni prej kot običajno. Podobno je prehitevalo tudi cvetenje. O mlečni dozorelosti so iz žitorodnih predelov poročali že prve dni junija, več kot 10 dni prej kot običajno. Voščena zrelost je nastopila ob koncu druge dekade junija, polna dozorelost pa zadnje dni junija. Deževno vreme ob koncu junija in v juliju je žetev močno oviralo. Na primer, na meteorološki postaji Lendava so bili v zadnji dekadi junija le trije suhi dnevi primerni za košnjo, v začetku julija je sledilo štiridnevno okno brez padavin, nato še tridnevno okno suhega vremena med 8. in 10. julijem in med 16. do 21. julijem še šestdnevno okno suhega vremena. Po 24. juliju pa je do konca meseca prevladovalo suho vreme a je je bil v vseh primerih optimalen čas za žetev zamujen. Na klasju, ki je čakalo primernih vremenskih razmer za žetev, so se razvili toksini, ki so zmanjšali kvaliteto pridelka. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY The average monthly air temperature in July exceeded the long-term average in most of Slovenia by around 1 ° C. In the last third of the month, the country was hit by heat wave. The highest daily air temperatures rose up to 34 °C, on the coastal area up to almost 36 °C. In the south-eastern part of the country 22 rainy days were recorded in most other regions the number of rainy days ranged from 14 and 18. On the coastal area, Goriška and in the northeast of the country water shortage was recorded while in other parts of the country the monthly water balance resulted positive. The water balance for the vegetation period (from April 1) indicated the drought conditions on the coastal area and in north and the north-eastern part of the country like in Koroška region, where the drought is not usual in this period. Prevailing rainy weather has been most disturbing for hay cutting and wheat harvesting. At least two weeks or even more of delayed hay cutting was reported. Winter wheat matured almost 14 earlier than usual. Wheat harvesting was delayed due to unsuitable weather conditions, therefore the reduced quality of the crop was reported. 50 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JULIJU 2018 Discharges of Slovenian rivers in July 2018 Igor Strojan J ulijsko stanje rek je bilo dokaj značilno za poletni čas. Porasti večjih rek so izostali (povprečne obdobne velike pretoke sta presegli le Krka in Reka), bilo pa je več primerov porastov hudourniških voda. 5. julija sta se razlila potoka v Prevaljah, 13. julija pa potoka blizu Ljubljane in Litije. V treh drugih primerih močnih julijskih nalivov dežja vodotoki niso povzročali težav. Vodnatost rek je bila v celoti 12 odstotkov manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju, najmanjši pretoki v mesecu so le malo odstopali od dolgoletnega povprečja. GORNJA RADGONA 0,70 DRAVOGRAD 0,74 VIDEM RADOVLJICA 1,06 0,39 SUHA SOLKAN 0,58 0,82 0,58 HRASTNIK 0,84 VELIKO ŠIRJE 0,71 0,83 PODBOČJE 1,21 1,44 0,88 CERKVENIKOV MLIN 1,43 RAKOVEC 1,13 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB ČATEŽ 0,92 METLIKA 0,72 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek julija 2018 in povprečnimi srednjimi julijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the July 2018 mean discharges of Slovenian rivers compared to the July mean discharges of the long-term period SUMMARY In July the average monthly discharges of rivers were 12 percent lower if compared to the long-term period 1981–2010. There was no higher increase of rivers, some torrent streams flooded. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v juliju 2018 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in July 2018 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki julija 2018 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in July 2018 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki julija 2018 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in July 2018 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Julij 2018 m3/s dan MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 92,0 162 3,4 11,0 1,6 9,1 30,0 65,0 88,0 3,9 16,0 14,0 9,4 23,0 3,3 2,1 1,1 Qs7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 130 240 6,6 23,7 5,1 15,0 37,7 95,2 164 6,1 39,7 17,7 21,1 47,7 4,6 4,3 2,7 Qvk7h Qn7h 30 26 31 10 31 31 19 27 31 30 3 31 31 1 2 28 26 Julij 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 60,9 129 0,8 4,7 0,4 8,3 20,0 35,1 50,8 2,5 5,5 6,3 5,4 14,3 1,4 1,2 0,2 nQs 116 229 2,4 13,1 1,4 20,1 38,2 62,3 99,4 4,9 14,0 11,8 11,9 29,1 2,1 1,9 1,0 sQs 190 432 5,2 20,6 3,2 41,2 60,1 94,4 158 8,0 33,0 20,1 24,2 50,1 3,2 2,7 1,7 vQs 73,1 213 1,5 6,6 0,5 18,5 31,2 46,4 65,8 3,5 7,9 9,8 8,5 24,0 1,8 1,6 0,7 nQvk 184 327 6,3 33,3 4,5 37,9 65,5 113 178 10,6 27,5 24,6 25,3 58,0 5,2 3,5 1,8 sQvk 368 513 21,1 79,9 20,9 72,8 123 228 359 24,2 83,6 88,6 60,8 122 9,9 8,7 4,3 vQvk 131 328 6,9 24,8 430 624 36,7 226 1078 1379 147 853 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE 175 383 29,0 121 11 13 12 12 SOTLA RAKOVEC 13,0 13 0,7 33,3 264 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 32,0 60,0 201 445 19,0 137 29,0 78,0 133 18,0 19,0 15,0 8 12 13 12 12 14 14 12 3 12 12 6 42,0 70,6 93,5 143 11,0 12,4 16,1 21,0 69,5 3,8 2,0 1,6 130 242 391 562 73,6 78,9 121 97,6 297 29,6 30,4 13,2 313 758 1156 2117 250 283 710 232 1075 63,7 130 58,5 54 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V JULIJU 2018 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2018 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila julija 2018 v povprečju za 0,3 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 2 °C višjo mesečno temperaturo, Blejsko jezero pa podobno kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperature rek so v juliju počasi naraščale. Najvišjo temperaturo so imele ob koncu meseca. Najnižje temperature pa so bile prvi dan meseca ali pa sredi meseca, med 12. in 15. julijem, ko so se mnoge reke opazno ohladile. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek je bila 5 °C. Srednja dnevna temperatura Blejskega in Bohinjskega jezera je v juliju počasi naraščala. Tako je bila srednja dnevna temperatura najnižja v začetku meseca in zadnjega julija najvišja. Razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo Bohinjskega jezera je bila 5,6 °C in Blejskega jezera 3,8 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v juliju 2018 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average July 2018 and long-term 1981–2010 temperature in °C postaja / location Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * JULIJ 2018 obdobje / period 1981–2010 18,9 19,4 16,8 19,0 razlika / difference 2,1 0,4 Drava - Ptuj * 19,2 19,1 0,1 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 20,9 19,7 1,2 Sava - Radovljica 14,5 12,8 1,7 Sava - Šentjakob 17,1 15,2 1,9 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 21,6 22,1 −0,5 Kolpa - Metlika 20,9 21,9 −1,0 Ljubljanica - Moste 16,6 16,8 −0,2 Savinja - Laško 20,2 18,0 2,2 Krka - Podbočje 18,4 20,0 −1,6 Soča - Solkan 15,3 15,2 0,1 Vipava - Dolenje * 11,9 13,3 −1,4 Nadiža - Potoki * 18,6 18,2 0,4 Reka - Cerkvenikov mlin 18,2 19,5 −1,3 Bohinjsko jezero 20,4 18,4 2,0 Blejsko jezero 22,3 22,2 0,1 *obdobje krajše od 30 let / period shorter than 30 years 55 24 26 22 24 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 18 16 14 22 20 18 16 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj Sava Jesenice na Dol. 22 26 24 20 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Šentjakob 20 18 16 18 16 14 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Ljubljanica Moste Soča Solkan Krka Podbočje 26 26 24 24 22 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Savinja Laško 20 18 16 Reka Cerkvenikov mlin 20 18 16 14 14 12 12 10 Vipava Dolenje 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v juliju 2018 Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in July 2018 56 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juliju 2018, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in July 2018 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in July 2018 was 5 °C. The average river’s temperature was 0.3 °C higher as a longterm average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2 °C higher as a long-term average and Bled Lake average monthly temperature was similar as a long-term average. 57 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JULIJU 2018 Sea dynamics and temperature in July 2018 Igor Strojan J ulija je bilo morje večinoma mirno. Gladina morja je bila ponovno višja kot v dolgoletni preteklosti, tokrat 10 cm. Zgornji sloj morja je okoli 2 °C toplejši kot v predhodnem 30-letnem obdobju 1981–2010. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juliju 2018 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in July 2018 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v juliju 2018 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in July 2018 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Srednja mesečna višina morja julija 225 cm je bila 10 cm višja od povprečja med leti 1961 in 1990. Kot je običajno, morje julija ni poplavljalo. Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v juliju 2018. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Geodetsko izhodišče 0 m.n.m. je na mareografski postaji Koper na višini 208,5 cm. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in July 2018 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v juliju 2018 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in July 2018 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juliju 2018 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of July 2018 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV Julij/July 2018 cm Julij/July 1961–1990 Min Sr Max cm cm cm SMV 225 205 215 228 NVVV NNNV A 286 142 256 107 149 279 135 144 314 147 167 144 59 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v septembru 2018. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in September 2018. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/ morje. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Valovanje morja Julija je bilo morje malo vzvalovano. Srednja višina valov 19 cm je bila še 5 cm nižja kot v juniju, najvišji izmerjen val je bil visok 1,2 metra. Slika 6. Roža valovanja v juliju 2018. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Julij je ob slovenski obali minil brez višjih valov. Prevladovalo je valovanje iz jugozahoda, zahoda in severozahoda, torej iz smeri 2. in 3. kvadranta, v katerih je morje na lokaciji merilnega mesta najbolj odprto. Figure 6. Sea waves in July 2018. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Valovanje morja v juliju 2018. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in July 2018. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Julija se je morje, z izjemo 12. in 27. julija, ko je temperatura padla za dve do tri stopinje Celzija, postopoma ogrevalo. V začetku meseca je imelo morje nekaj pod 23 °C, ob koncu meseca pa nekaj več kot 28 °C (slika 8). Povprečna julijska temperatura morja 25,7 °C je bila 2 °C višja kot v juniju in 2,8 °C višja od dolgoletnega povprečja (preglednica 2). Najvišja temperatura 29 °C je presegla najvišjo temperaturo v primerjalnem obdobju. Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v juliju 2018. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in July 2018. Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juliju 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in July 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981– 2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. Tmin Tsr Tmax TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Julij/July Julij/July 1981–2010 2018 Min Sr Max °C °C °C °C 21,1 19,3 21,3 23,0 25,7 22,7 23,8 24,6 29,0 24,8 26,1 28,0 SUMMARY The average monthly sea level in July was 225 cm. There was no high waves, the average was 19 cm. The sea was 1.9 °C warmer if compared to the long-term period 1981–2010. 62 KOLIČINE PODZEMNE VODE V JULIJU 2018 Groundwater qantity in July 2018 Urška Pavlič V severovzhodnem delu države in na območju Krško Brežiške kotline so v medzrnskih vodonosnikih julija prevladovale visoke vodne gladine, ki so bile predvsem posledica ugodnih vremenskih razmer za obnavljanje podzemne vode iz predhodnega obdobja. V teh območjih so bile gladine podzemne vode višje od 10. percentila upoštevajoč dolgoletni niz meritev na posameznem reprezentativnem merilnem mestu. V ostalih medzrnskih vodonosnikih smo spremljali običajne vodne razmere z izjemo vodonosnikov Čateškega, Sorškega in Vodiškega polja ter Vipavske doline, kjer smo spremljali nizke gladine med 75. in 90. percentilom dolgoletnega obdobja meritev. Izdatnosti kraških izvirov so bile večji del meseca nekoliko podpovprečne z izjemo območja izvirov Kamniških Alp, kjer je bilo količinsko stanje podzemne vode nad dolgoletnim povprečjem. Slika 1. Merilna postaja za spremljanje podzemne vode v Gornjem Lakošu, julij 2018 Figure 1. Groundwater measuring station in Gornji Lakoš, July 2018 Prostorska in časovna porazdelitev padavin je bila julija, podobno kot mesec pred tem, neenakomerna. Na območju medzrnskih vodonosnikov ob reki Muri in Vipavsko Soške doline ter v prispevnem zaledju izvira Veliki Obrh v povodju Ljubljanice je padlo za skoraj eno polovico padavin manj kot je značilno za julij. Manj od značilnih količin napajanja so z infiltracijo padavin v tem mesecu prejeli tudi medzrnski vodonosniki ob reki Dravi in prispevni zaledji izvirov Krupe in Dobličice. Več padavin kot je običajno, so julija prejeli predvsem medzrnski vodonosniki na območju spodnje Savinjske doline in Krško Brežiške kotline. Na tem delu Dolenjske je padlo skoraj dvakrat toliko dežja, kot znaša dolgoletno povprečje za julij. Padavine so se pojavljale v obliki ploh in neviht, dnevna vsota padavin pa ni presegala 50 L/m2. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Julija smo v medzrnskih vodonosnikih po državi spremljali podobno stanje gladin podzemne vode kot junija. Izjema je so bili deli vodonosnikov severovzhoda države in Vodiškega polja, kjer so se gladine od visokega vodnega stanja pred enim mesecem znižale do normalnih vodnih količin. V jugozahodnem delu vodonosnika Krškega polja se je podzemna voda v enem mesecu od normalnega stanja julija dvignila do visokih vodnih razmer. Tudi v primerjavi z značilnimi sezonskimi odkloni na posameznih območjih v tem mesecu ni bilo ugotovljenih izrazitejših negativnih odklonov (slika5). Odklon povprečne gladine podzemne vode julija 2018 od mediane dolgoletnih julijskih gladin v obdobju 1981– 2010 je bil na območju medzrnskih vodonosnikov na severovzhodu države, podobno kot meseca junija, pozitiven (slika 4). Najizraziteje so od značilnih majskih vodnih količin odstopala območja vodonosnikov Murskega polja, Podravja in Krško Brežiške kotline. Negativni odkloni mediane julijskih gladin v primerjavi z dolgoletnimi julijskimi vrednostmi dolgoletnega obdobja meritev niso bili izraziti, ugotovljeni pa so bili predvsem na območju vodonosnikov doline Kamniške Bistrice in Kranjskega polja. Večji del meseca so bile izdatnosti kraških izvirov nižje od dolgoletnega povprečja, časovni trend je izkazoval zmanjševanje vodnih količin (Slika 3). Izjema je bilo območje Kamniških Alp, kjer so gladine vode nihale blizu povprečnih višin. Padavinski dogodki so bili razvidni le iz nekaterih hidrogramov izvirov, kot sta izvira Studene in Kamniška Bistrica. Izražen je bil trend zviševanja temperature podzemne vode z izjemo območja Krasa (merilno mesto v Brestovici pri Komnu) in izvira Studene v Globočicah. Vrednost specifične električne prevodnosti izvirske vode se je julija na območju izvirov Veliki Obrh in podzemne vode Krasa postopoma zniževala, na območju izvirov Mošenika in Kamniške Bistrice pa se je vrednost tega parametra zviševala, kar nakazuje na končano sezono taljenja snega v visokogorskem prispevnem zaledju. Slika 2. Merjenje pretoka na območju izvira Studene v Globočicah, julij 2018 Figure 2. Spring discharge measurement of Studena in Globočice, July 2018 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih izvirov in podzemne vode v Klaričih na območju Krasa med majem in julijem 2018 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of springs and groundwater in Klariči, Kras between May and July 2018 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode julija 2018 od mediane dolgoletnih julijskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in July 2018 in relation from median of longterm July groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2016 in 2018 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2016 and 2018 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Normal and high groundwater quantity status prevailed in alluvial aquifers in July. Exceptions were observed predominantly in Kranjsko, Vodiško and Čateško polje aquifers as well as in Vipava valey aquifer. Discharges of karstic springs below longterm average prevailed in July. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu juliju 2018 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in July 2018 in important alluvial aquifers 68 EKOLOŠKO STANJE POVRŠINSKIH VODA ECOLOGICAL STATUS OF SURFACE WATERS SPREMLJANJE EKOLOŠKEGA STANJA VODA NA PODLAGI MAKROFITOV Monitoring of ecological status of waters in Slovenia based on macrophytes Urška Kuhar P oletna osvežitev v rekah ali jezerih nam pogosto ponuja priložnost za opazovanje vodnih rastlin, ali – kot jim tudi rečemo – makrofitov. S pojmom makrofiti označujemo vodne rastline, opazne s prostim očesom (slika 1). Opredelitev ni taksonomska, saj skupina vključuje semenke, praprotnice, mahove in makroskopske alge. Vodne vrste praprotnic in semenk so se razvile iz kopenskih vrst. Na življenje v vodnem okolju so se prilagodile z redukcijo kopenskih značilnosti ali pa z razvojem sekundarnih prilagoditev. Slika 1. Pestra združba makrofitov v počasi tekoči nižinski reki Ščavnici. Obrežni pas naseljujejo različne močvirske vrste, globljo vodo pa vrste s plavajočimi listi in potopljene vrste. Figure 1. Species-rich macrophyte community in slow flowing lowland Ščavnica River. Emergent species grow along stream banks while floating-leaved and submerged species occur in deeper water. Makrofiti se pojavljajo v različnih rastnih oblikah. Mnoge vrste rastejo povsem potopljene pod vodno gladino. Večinoma so ukoreninjene, kot npr. klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum) (sliki 2 in 3) in številni dristavci (rod Potamogeton) (slika 2), nekatere med njim, npr. navadni rogolist (Ceratophyllum demersum) in trižilna vodna leča (Lemna trisulca), pa niso pritrjene v substrat, pač pa prosto plavajo v vodi. Pogosti so ukoreninjeni makrofiti s plavajočimi listi, takšna sta npr. plavajoči dristavec 69 Agencija Republike Slovenije za okolje (Potamogeton natans) (slika 5) in rumeni blatnik (Nuphar luteum) (slika 6), poznamo pa tudi vrste, ki prosto plavajo na vodni gladini, kot sta npr. mala vodna leča (Lemna minor) in praprot plavajoči plavček (Salvinia natans) (slika 4). K makrofitom prištevamo tudi vrste, ki so ukoreninjene v potopljenih ali občasno poplavljenih tleh, večino listov pa imajo nad vodno gladino. To so močvirski oz. emerzni makrofiti, med katere spadata npr. navadni trst (Phragmites australis) (slika 7) in širokolistni rogoz (Typha latifolia). Nekatere vrste rastejo tako v vodi kot na kopnem. Pravimo jim amfibijske rastline. Za nekatere od njih, npr. vodno dresen (Polygonum amphibium), sta značilni dve obliki, vodna in kopenska, druge pa na isti rastlini razvijejo različne tipe listov, npr. širokolistna koščica (Sium latifolium) potopljene in zračne liste. Slika 2. Združba potopljenih makrofitov (klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum) in preraslolistni dristavec (Potamogeton perfoliatus)) v Bohinjskem jezeru. Klasasti rmanec je bil najden tudi na globini 7 m. Figure 2. Submerged macrophyte community (Eurasian Watermilfoil (Myriophyllum spicatum) and Perfoliate Pondweed (Potamogeton perfoliatus)) in Lake Bohinj. Eurasian Watermilfoil was found at the maximum depth of 7 m. Slika 3. Klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum) in mah Fontinalis antipyretica v reki Sotli na vzorčnem mestu Rigonce. Klasasti rmanec je vrsta, na katero v slovenskih rekah naletimo najpogosteje. Figure 3. Eurasian Watermilfoil (Myriophyllum spicatum) and moss Fontinalis antipyretica in Sotla River at sampling site Rigonce. Eurasian Watermilfoil is the most frequent species in Slovenian rivers. Slika 4. Vodna praprot plavajoči plavček (Salvinia natans) prosto plava na vodni gladini mrtvice v Murski šumi. Figure 4. Floating Fern (Salvinia natans) freely floats on oxbow surface in Murska šuma. Slika 5. Plavajoči listi plavajočega (Potamogeton natans) in kolenčastega (P. nodosus) dristavca v reki Ščavnici na vzorčnem mestu Veščica. Figure 5. Floating leaves of Broad-leaved (Potamogeton natans) and Loddon (P. nodosus) Pondweed in Ščavnica River at sampling site Veščica. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Združbe makrofitov so bistven del vodnih ekosistemov. Vplivajo na hitrost vode, stabilizirajo sediment, sodelujejo pri kroženju hranil ter vplivajo na kvaliteto vode. Živalim nudijo zatočišče ter predstavljajo vir hrane. Pomembno prispevajo k diverziteti vodnega okolja in organizmov, strukturi habitatov ter delovanju vodnih ekosistemov. Na pojavljanje makrofitov vplivajo številni dejavniki, ki delujejo na različnih prostorskih nivojih, od celotnega porečja oz. pojezerja do posameznih habitatov znotraj reke ali jezera. Za razporeditev makrofitov so tako pomembne geografske značilnosti regije, nadmorska višina, velikost reke oz. jezera, značilnosti obrežnega pasu, količina svetlobe, globina vode, hitrost vodnega toka, nihanje vodne gladine, značilnosti substrata, temperatura, pH in kemizem vode, dostopnost hranil ter različne motnje zaradi vplivov človeka. Slika 6. Plavajoči listi rumenega blatnika (Nuphar luteum) na gladini Stržena na vzorčnem mestu Dolenje Jezero. Figure 6. Floating leaves of Yellow Water-lily (Nuphar luteum) on the Stržen River surface at sampling site Dolenje Jezero. Slika 7. Sestoj navadnega trsta (Phragmites australis) na obali Bohinjskega jezera. Figure 7. Common Reed (Phragmites australis) on the Lake Bohinj shore. Posegi v vodno in obvodno okolje ter obremenjevanje voda vodijo v spremembe v razširjenosti in pogostosti makrofitov ter v homogenizacijo združb. Raziskave kažejo, da sta slabšanje fizičnega okolja rek in jezer ter evtrofikacija povzročila spremembe v razporeditvi makrofitov, zmanjšala njihovo vrstno pestrost ter povzročila večjo zastopanost bolj odpornih vrst. Makrofiti so torej uporabni kot indikator razmer v okolju, iz njihove prisotnosti, pogostosti in oblike lahko sklepamo na stanje okolja. Zaradi ključne vloge, ki jo imajo makrofiti v zgradbi in delovanju vodnih ekosistemov, lahko imajo spremembe makrofitskih združb posledice tudi za ostale vodne organizme. Makrofiti kot indikatorski organizmi Makrofiti imajo kot indikatorji nekaj prednosti pred nekaterimi drugimi organizmi. Ena od njih je, da živijo več let, zaradi česar kažejo na razmere v daljšem časovnem obdobju in dolgotrajnejše obremenitve. Gostota sestojev makrofitov se namreč v novih razmerah spremeni razmeroma hitro, spremembe v vrstni sestavi in globinski razporeditvi vrst pa so počasnejše. Ker so makrofiti pritrjeni, se obremenitvam ne morejo izogniti, kažejo torej lokalne spremembe okolja in omogočajo lokalizacijo virov obremenitev ter obseg vpliva obremenitev vzdolž reke ali jezera. Prednosti makrofitov sta tudi njihova velikost, torej da so vidni s prostim očesom, kar omogoča lažjo identifikacijo, in število vrst, ki je v primerjavi z drugimi skupinami organizmov relativno majhno. Makrofite se najpogosteje uporablja kot indikatorje evtrofikacije oz. obremenitve s hranili. V ta namen je razvitih več različnih indeksov, ki temeljijo na tem, da različne vrste makrofitov tolerirajo različno količino hranil. Uporabni so tudi kot indikatorji hidromorfoloških sprememb, kot so kanaliziranje in 71 Agencija Republike Slovenije za okolje zajezitve rek, ter sprememb v hidrologiji in hidrodinamiki, kot so spremembe v nihanju vodne gladine ali valovanju. Nekateri indeksi vključujejo različne pritiske, tako obremenitev s hranili kot npr. spremembe struge in bregov ali obale ter hidroloških značilnosti, in tako omogočajo, da ocenimo stanje reke ali jezera v celoti. Vrednotenje ekološkega stanja voda na podlagi makrofitov Makrofite je v Sloveniji v vrednotenje stanja rek vpeljala Vodna direktiva (Direktiva 2000/60/ES), medtem ko se jih v naravnih jezerih spremlja že dalj časa. Uporabljamo jih za vrednotenje obremenjenosti voda s hranili, in sicer v rekah na osnovi Indeksa rečnih makrofitov (RMI), v jezerih pa na osnovi Slovenskega indeksa za vrednotenje ekološkega stanja jezerskih ekosistemov na podlagi makrofitov (SMILE). Makrofite se vzorči v obdobju, ko so optimalno razviti, običajno od sredine junija do konca septembra, najprimernejša meseca sta julij in avgust. V rekah se na vsakem vzorčnem mestu pregleda odsek dolžine 100 m. Če voda ni pregloboka in tok prehiter, se prehodi celotno strugo (slika 8), drugače pa se opravi opazovanje z brega in vzorčenje z raztegljivo palico s kavlji. Odseke z globljo vodo se lahko pregleda tudi iz čolna. Vzorčenje makrofitov v jezerih poteka iz čolna (slika 9). Pomagamo si z uporabo kukala, grabilca za makrofite in raztegljive palice s kavlji. Na vsakem vzorčnem mestu se pregleda transekt širine 6 m, ki je pravokoten na obalo ter sega od obale do največje globine uspevanja makrofitov. Tako v rekah kot v jezerih se zabeleži vse vrste, ki rastejo v vodi, in to iz vseh skupin ter vse rastne oblike. Za vsako vrsto se oceni njeno pogostost po petstopenjski lestvici. Pogostost 1 pomeni, da je v odseku oz. transektu prisotnih le nekaj primerkov vrste, pogostost 5 pa, da je vrsta v odseku oz. transektu zelo pogosta. V jezerih se razen pogostosti vrste na celoten transekt oceni tudi pogostost vrste v posameznih globinskih conah transekta. Globinske cone se določi med vzorčenjem glede na naravne meje med različnimi tipi vegetacije (npr. pas trstičja, pas dristavcev, pas parožnic). Slika 8. Vzorčenje makrofitov v reki Ledavi na vzorčnem mestu Murska šuma. Plitva vzorčna mesta s počasnim vodnim tokom in stabilnim substratom se pregleduje z bredenjem po strugi. Figure 8. Macrophytes sampling in Ledava River at sampling site Murska šuma. Shallow sampling sites with slow flow and stable substrate are surveyed with wading across the channel. Slika 9. Vzorčenje makrofitov v Gajševskem jezeru. Vodna gladina je povsem prekrita z listi navadnega vodnega oreška (Trapa natans). Figure 9. Macrophytes sampling in Lake Gajševsko. Water surface is completely overgrown with European Water Chestnut (Trapa natans). Podatki o prisotnih vrstah ter njihova pogostost so osnova za izračun indeksa RMI oz. SMILE. Oba indeksa temeljita na pogostosti indikatorskih taksonov. Indeks RMI vključuje 80 indikatorskih taksonov, ki so uvrščeni v eno izmed petih ekoloških skupin (A, AB, B, BC, C). Taksoni iz skupin A in AB so tako imenovani dobri taksoni, prisotni so le na neobremenjenih oz. neobremenjenih in srednje obremenjenih mestih. Taksoni iz skupin BC in C so tako imenovani slabi taksoni, prisotni so na srednje 72 Agencija Republike Slovenije za okolje in močno obremenjenih mestih oz. le na močno obremenjenih mestih. Indeks SMILE vključuje 45 indikatorskih taksonov, ki so uvrščeni v eno izmed devetih indikatorskih skupin (1,0, 1,5, 2,0, … , 4,5, 5,0) glede na to, kako občutljivi so na povišano količino hranil. Taksoni iz skupine 1,0 so prisotni le v oligotrofnih jezerih, taksoni iz skupine 5,0 pa le v evtrofnih, s hranili bogatih jezerih. V izračun indeksa SMILE sta vključeni tudi največja globina uspevanja makrofitov ter največja globina uspevanja makroskopskih alg har. Iz izračunanih vrednosti indeksa RMI oz. SMILE nato izračunamo razmerje ekološke kakovosti, ki nam pove, koliko izračunana vrednost indeksa odstopa od vrednosti, ki je značilna za referenčne razmere. Na osnovi vrednosti razmerja ekološke kakovosti vzorčno mesto razvrstimo v enega od petih razredov ekološkega stanja. SUMMARY Aquatic macrophytes are aquatic plants, large enough to be seen with the naked eye. They comprise different taxonomic groups, namely spermatophytes, pteridophytes, bryophytes and macroscopic algae. Macrophytes are important components of freshwater ecosystems, being involved in sediment stabilization and nutrient cycling, affecting water quality and providing habitat and food for aquatic animals. Distribution and abundance of macrophytes is regulated by many factors and on different spatial scales, from watershed to single habitat. Nutrient enrichment, water quality changes and modification of water and riparian environment alter the composition of macrophyte communities. Thus macrophytes can be used as indicators of environmental conditions. They are mainly used as trophic status indicators. River Macrophyte Index (RMI) and Slovenian Macrophyte-based Index for Lake Ecosystems (SMILE) are used for the assessment of trophic status of rivers and lakes on the basis of macrophytes in Slovenia. Both indices are based on presence and abundance of indicator taxa. 73 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JULIJU 2018 Air pollution in July 2018 Tanja Koleša V juliju je bilo vreme precej spremenljivo, s pogostimi padavinami, ki so spirale ozračje. Obdobja suhega vremena so bila kratka. Eno, malo daljše je bilo okoli 20. julija, drugo pa ob koncu meseca. V teh dveh obdobjih so se povišale predvsem ravni ozona, ki so na Goriškem večkrat presegle urno opozorilno vrednost. Kot je pričakovati v poletnem čas pa so bile ravni ostalih onesnaževal nizke. Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila nizka in na nobenem merilnem mestu ni presegla dnevne mejne vrednosti. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti od začetka leta do konca julija je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva (25). Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v juliju na vseh merilnih mestih pod dovoljeno povprečno letno vrednostjo. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v juliju nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so bile v juliju nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 ni prišlo na nobenem merilnem mestu Najvišja dnevna raven PM10 (48 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 od začetka leta do konca meseca julija še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 25 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti na Cankarjevi. Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v juliju nizke na vseh merilnih mestih. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V juliju smo zabeležili šest preseganj urne opozorilne vrednosti za ozon 180 µg/m3, pet v Novi Gorici in eno na Otlici. Do vseh preseganj je prišlo 19. in 20. julija. Najvišja urna vrednost 195 µg/m3 je bila izmerjena 20. julija ob 14. uri v Novi Gorici, ko so zračne mase dotekale iz jugozahoda. Na Goriško je tako zrak prihajal preko področja Furlanije v Italiji, kjer so bile prav tako na več merilnih mestih izmerjene visoke vrednosti ozona. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila v juliju presežena na vseh merilnih mestih, razen na prometnem merilnem mestu v Zagorju. Največ, 18 preseganj 8-urne ciljne vrednosti je bilo zabeleženih v Kopru. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu v Novi Gorici (65 µg/m3). Na prometnem merilnem mestu v Zagorju pa je bila izmerjena najvišja povprečna mesečna raven (23 µg/m3) tega onesnaževala. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila julija na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 39 µg/m3 je bila izmerjena na Graški gori, ki je pod vplivnim območjem TEŠ. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Zaradi okvare merilnika, ni podatkov z merilnega mesta Maribor Center. Na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center je bila julija povprečna mesečna raven benzena 2,0 µg/m3, kar je nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v juliju 2018 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in July 2018 Mesec MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Dan / 24 hours Podr LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna CE Mariborska MS Cankarjeva LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT UT UT UT SB SB SB SI UB UB % pod 100 100 100 100 100 100 100 97 100 87 100 100 100 100 100 97 58 100 100 100 100 96 97 99 100 100 Cp 19 18 16 16 14 14 19 14 15 14 16 15 14 14 14 15 16 17 15 25 19 16 15 17 13 16 Cmax 27 23 30 23 22 22 43 22 22 24 23 23 23 26 22 23 23 27 20 48 27 25 22 27 24 24 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 11 17 18 19 6 11 14 5 4 1 4 6 10 17 1 8 5 23 25 23 0 3 3 4 21 7 TB 97 19 29 0 14 UB RB RB RB 84 97 100 100 18 15 13 14 27 26 18 22 0 0 0 0 12 9 3 3 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v juliju 2018 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in July 2018 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. UB RB UB UB % pod 100 100 100 55 Cp 11 9 10 8 76 Cmax 24 ur 19 21 15 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v juliju 2018 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in July 2018 MERILNA MREŽA Postaja DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp 100 100 100 98 99 99 99 100 100 94 99 100 100 100 99 95 68 64 75 76 52 48 60 100 100 112 54 80 104 57 82 100 UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB AOT40 8 ur / 8 hours Cmax > O V >AV Cmax >CV 157 142 149 195 139 128 145 174 182 149 153 151 155 131 144 139 0 0 0 5 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 145 130 143 177 122 114 130 166 171 142 143 145 151 122 132 137 9 4 9 14 2 0 5 18 11 15 7 11 14 1 6 8 >CV ∑od 1. jan. 16 9 20 29 7 1 9 35 39 50 14 18 26 1 21 15 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v juliju 2018 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in July 2018 NO2 MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 99 100 100 100 100 100 99 98 100 95 17 13 16 7 20 10 23 13 13 9 3 4 3 10 7 63 35 55 26 65 33 56 51 44 36 29 15 21 28 24 77 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 21 30 20 11 28 12 29 14 49 21 4 2 4 24 9 16407 13133 22623 22905 10816 5891 15259 28468 28561 26253 15016 20691 22356 6917 17295 7353 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v juliju 2018 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in July 2018 MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje Mesec / Month Postaja LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Sv. Mohor AMP Gaji 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour po dr % pod Cp Cmax UB UB SB UT UB UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 99 92 99 100 100 100 100 99 99 98 96 99 99 99 100 100 2 9 3 4 1 1 2 3 1 9 5 6 1 2 5 6 10 14 5 5 4 3 7 29 13 18 39 11 11 8 19 22 Dan / 24 hours >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 11 4 4 2 1 3 5 6 12 7 10 9 4 10 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v juliju 2018 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in July 2018 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Podr UB UT SB RB LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Mesec / Month %pod Cp 100 0,2 100 0,2 99 0,1 98 0,1 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,3 0 0,3 0 0,3 0 0,2 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v juliju 2018 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in July 2018 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Ljubljana Maribor LJ Center Podr . UB UT UT %pod od. 92 — 100 Benzen 0,4 — 2,0 78 Toluen 1,1 — 4,6 Etil-benzen 0,5 — 0,4 M,p-ksilen 0,2 — 3,5 o-ksilen 0,0 — 0,4 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v juliju 2018 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2018 Figure 1. Mean PM10 pollution level in July 2018 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2018 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v juliju 2018 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in July 2018 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v juliju 2018 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in July 2018 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v juliju 2018 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2018 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in July 2018 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2018 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v juliju 2018 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in July 2018 with the number of 1-hr limit value exceedences. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v juliju 2018 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in July 2018 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 1 350 (MV) 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 125 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 82 40 (MV) 25 (MV) Agencija Republike Slovenije za okolje 1 3 2 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in July was on the level of June. This is typical summer relatively low level of pollution. Weather was quite changeable with dry and hot periods of maximum five days. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM2,5 were low at all monitoring sites. Ozone concentrations exceeded the information threshold in the Goriška: Nova Gorica (5) and Otlica (1). The highest one hour concentration of ozone was measured in Nova Gorica (195 µg/m3) on 20. July. The 8-hours target value was exceeded at almost all stations. NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest concentrations of nitrogen oxides and benzene were as usually measured at Ljubljana Center traffic measuring site. 83 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JULIJU 2018 Earthquakes in Slovenia in July 2018 Tamara Jesenko, Anita Jerše S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2018 zapisali 202 lokalna potresa. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 32 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za tri šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juliju 2018 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, julij 2018 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, July 2018 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, julij 2018 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, July 2018 h UTC m Zem. širina °N 2018 7 1 2 49 46,07 14,20 15 2018 7 1 14 29 45,90 14,67 3 2018 7 2 20 53 45,28 14,52 10 1,6 2018 7 5 17 48 45,90 15,91 8 1,0 2018 7 6 11 20 45,47 14,34 11 1,0 2018 7 7 4 52 45,48 14,36 10 1,0 Lisac, Hrvaška 2018 7 7 12 33 45,46 14,35 12 1,3 Lisac, Hrvaška 2018 7 7 12 43 45,47 14,35 14 1,3 Lisac, Hrvaška 2018 7 7 13 59 45,47 14,36 9 1,1 Lisac, Hrvaška 2018 7 7 17 4 45,47 14,36 9 1,0 Lisac, Hrvaška 2018 7 7 19 23 46,52 14,94 7 1,1 Podkraj 2018 7 9 3 0 46,74 14,17 1 1,0 Agsdorf, Avstrija 2018 7 9 23 57 45,93 14,84 10 1,2 Velike Pece 2018 7 14 2 35 45,56 14,85 15 1,1 Mokri Potok 2018 7 15 3 54 45,27 14,85 17 2,1 2018 7 16 1 55 45,61 15,29 8 1,0 2018 7 16 11 17 46,40 15,19 10 1,2 Mrkopalj, Hrvaška Zemelj, meja Slovenija Hrvaška Kozjak 2018 7 17 6 4 45,55 14,85 15 1,1 Morava 2018 7 17 6 46 45,64 15,34 9 1,3 Rosalnice 2018 7 17 13 0 46,03 15,00 9 1,4 Preženjske Njive 2018 7 18 9 10 46,35 13,58 0 1,0 2018 7 18 12 24 46,48 13,43 8 1,0 2018 7 20 13 37 46,33 13,60 9 čutili 0,8 2018 7 21 11 18 45,46 14,84 12 III−IV 1,2 2018 7 22 2 54 46,86 16,31 7 1,1 2018 7 22 21 36 46,02 15,13 11 1,9 Kal - Koritnica Malborghetto (Naborjet), Italija Kal - Koritnica Gusti Laz, meja Hrvaška Slovenija Sola, meja Madžarska Slovenija Kal pri Krmelju 2018 7 23 6 22 45,96 14,41 17 2018 7 25 17 37 45,64 14,33 13 2018 7 25 21 07 45,99 14,38 6 2018 7 26 9 29 45,39 15,75 12 2,4 Utinja Vrelo, Hrvaška 2018 7 26 10 32 45,71 14,85 4 1,0 Mala Gora 2018 7 26 12 28 45,82 15,62 1 1,0 Javorek, Hrvaška 2018 7 27 1 13 46,02 15,09 11 2018 7 30 2 4 46,93 14,75 2018 7 30 9 4 46,24 13,28 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta km EMS-98 čutili III IV III Magnituda Področje ML 1,5 Prelesje 0,4 Velika Račna pod morskim dnom, blizu Urinja, Hrvaška Poljanica Bistranska, Hrvaška Lisac, Hrvaška 2,3 Kamnik pod Krimom 1,0 Koritnice 0,2 Podplešivica 1,6 Kostanjevica 1 1,6 Gräbrn, Avstrija 11 1,3 Borgo di Mezzo, Italija čutili V mesecu juliju so prebivalci Slovenije čutili sedem potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici. Potres 23. julija ob 6.22 po UTC (8.22 po lokalnem času; Mlv = 2,3) z nadžariščem pri Borovnici je po preliminarni oceni dosegel intenziteto IV EMS-98. Največ učinkov potresa so nam sporočili prebivalci naselij Jezero, Prevalje pod Krimom in Kamnik pod Krimom. Poročali so o kratkem blagem tresenju in ropotu, kot bi nekaj velikega padlo na tla. Potres so čutili le v bližnjih krajih, v območju do 25 km od nadžarišča. 85 SVETOVNI POTRESI V JULIJU 2018 World earthquakes in July 2018 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2018 Table 1. The world strongest earthquakes, July 2018 Datum Čas (UTC) ura.min Koordinati širina (°) dolžina (°) Magnituda Mw Globina Št. žrtev Območje (km) 21. 7. 7.58 0,98 S 100,77 E 5,2 10 1 Sirukam, Indonezija 28. 7. 22.47 8,24 S 116,51 E 6,4 14 20 Obelobel, indonezija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2018. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2018 Figure 1. The world strongest earthquakes, July 2018 86 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2018 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN JULY 2018 Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2018 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, v času cvetenja ambrozije tudi v Brežiški kotlini, kjer smo letos začeli z merjenjem ambrozije 3. julija. Največ cvetnega prahu smo julija namerili v Lendavi (7015 zrn) in Brežiški kotlini (6953 zrn), sledil je Maribor s 5709 zrni, Ljubljana s 3145 zrni in Izola z 2963 zrni. V Lendavi manjkajo podatki od 2. do vključno 8. julija. Zabeležili smo cvetni prah 29 različnih skupin rastlin. Prevladoval je cvetni prah koprivovk in trav, delež koprivovk se je gibal od 61 % do 82 % vsega zabeleženega cvetnega prahu, trav od 5 % do 10 %. Med pogostejšimi vrstami je bil še cvetni prah kostanja, bora in trpotca. Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku julija 2018 v Ljubljani, Izoli, Lendavi, Mariboru in Brežiški kotlini. 600 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 500 Število zrn/m3 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, julij 2018 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2018 Mesečni indeks cvetnega prahu ambrozije je bil v Lendavi za 81 % večji kot v lanskem letu, na ostalih postajah pa primerljiv z lanskim. Prva zrna cvetnega prahu pelina so se letos začela pojavljati že v sredini prve dekade julija, obremenitev se je nato postopoma povečevala. V lanskem letu so bila prva zrna v zraku v začetku tretje dekade meseca, do konca meseca se obremenitev zraka ni bistveno povečala, opazili smo le posamezna zrna. Poleg ambrozije in pelina je bil v zraku tudi cvetni prah drugih vrst košarnic, ki jih oprašujejo žuželke. Cvetni prah se navadno oprime žuželčjih teles, v zraku pa se znajde le malo njihovega cvetnega prahu, čeprav preko poletja cveti veliko vrst. Cvetni prah je lahko vzrok za alergije. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Brežiški kotlini, Izoli, Ljubljani, Lendavi in Mariboru, julij 2018 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Brežiška kotlina, Izola, Ljubljana, Lendava and Maribor in %, July 2018 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor pravi kostanj 0,6 6,1 0,1 3,8 1,5 košarnice 1,1 0,7 0,8 0,6 1,1 trpotec trave 4,7 6,0 3,0 6,5 4,5 6,2 10,2 4,6 8,6 7,3 koprivovke 79,8 60,9 81,5 67,6 78,9 ambrozija 0,7 0,1 3,8 0,3 0,2 pelin bor 1,1 0,9 1,3 1,7 1,1 0,4 3,6 0,4 2,2 0,8 60 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 50 Pravi kostanj Število zrn/m3 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, julij 2018 Figure 2. Average daily concentration of Sweet Chestnut (Castanea sativa) pollen, July 2018 50 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 40 Število zrn/m3 Trave 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, julij 2018 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, July 2018 88 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m3 30 Trpotec 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, julij 2018 Figure 4. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2018 Julij je bil nadpovprečno topel, presežek je bil večinoma okoli 1 °C, le na Dolenjskem je bil odklon manjši. V Pomurju je bilo več sončnega vremena kot običajno, drugod so za njim zaostajali, najbolj v osrednji Sloveniji. Kljub temu, da so bile julija pogoste krajevne plohe in nevihte, so padavine presegle dolgoletno povprečje le v osrednji Sloveniji, na Kočevskem, Dolenjskem in jugozahodu Štajerske ter ponekod v Pomurju. Največji presežek je bil na Dolenjskem. 500 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 Število zrn/m3 Koprivovke 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, julij 2018 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2018 Na Štajerskem in v Pomurju je bil prvi julijski dan sončen, na Obali, Dolenjskem in Ljubljani pa precej oblačen. Tudi naslednji dan je bilo precej oblačno, vendar brez padavin, še največ sončnega vremena je bilo na Obali in na severovzhodu države. 3. julij je bil razen na Obali precej oblačen. Na Obali je bilo od 4. do 10. julija sončno. Na ostalih merilnih mestih je bil 4. julij deloma sončen, 5. julija je bilo sončno. V tem obdobju so največ cvetnega prahu prispevale koprive, v Ljubljani in Primorju tudi pravi kostanj, 89 Agencija Republike Slovenije za okolje na drugih postajah ga je bilo v zraku malo. Obremenjenost s cvetnim prahom trav je bila značilna za poletje, ko le redko preseže dnevno povprečno obremenitev 30 zrn v m3 zraka. 6. julij pa je bil oblačen. Občasno so se pojavljale krajevne padavine, a večinoma le popoldne ali zvečer. Tega dne smo na vseh merilnih mestih zabeležili občutno znižanje obremenitve. Opazno je bilo zmanjšanje obremenitve s pravim kostanjem, katerega sezona se je po tem datumu začela iztekati. Od 7. do 10. julija pa je bilo sončno z nekoliko večjimi obremenitvami zraka s cvetnim prahom. V Brežiški kotlini je bilo več trpotca, kot je običajno, le ta požene in ponovno zacveti po košnji. Obseg ponovne rasti je odvisen od padavin. Kot povsem oblačen dan z obilnejšimi padavinami izstopa 11. julij. Zaradi obilnih padavin ta dan v Ljubljani v zraku nismo opazili nobenega zrna cvetnega prahu. 20 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m3 15 Pelin 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina, julij 2018 Figure 6. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, July 2018 70 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 60 Ambrozija Število zrn/m3 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, julij 2018 Figure 7. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, July 2018 Naslednja dva dneva sta bila dokaj sončna, le v Ljubljani in na Dolenjskem so se del dneva še zadrževali oblaki. 14. julij je bil sončen. Naslednja dva dneva sta bila v večjem delu celinske Slovenije dokaj oblačna, sončno vreme pa je prevladovalo Pomurju in na Obali. Od 17. do 19. julija je bilo sončno, le 90 Agencija Republike Slovenije za okolje na Dolenjskem se je prva dva dneva tega obdobja občasno pooblačilo. V Lendavi se je začela povečevati obremenitev s cvetnim prahom ambrozije, nizke obremenitve so bile tudi v Brežiški kotlini, medtem ko so bila na ostalih merilnih mestih občasno v zraku le posamezna zrna. Povečala se je tudi obremenitev s cvetnim prahom pelina. 20. julij je še bil večinoma sončen, čeprav se je oblačnost občasno zgostila. 21. julij je bil le deloma sončen. 22. in 23. julij sta bila na Obali dokaj sončna, drugod pa je prevladovalo oblačno vreme, občasno so bile krajevne padavine. ki so le začasno zmanjšale obremenitev zraka. 24. in 25. julij sta bila sončna. Naslednji dan je bilo nekaj sonca in nekaj oblakov. 26. julija pa je prevladovalo sončno vreme z nekaj občasne oblačnosti. Zadnji štirje julijski dnevi so bili sončni in vroči. V tem obdobju so v Lendavi obremenitve z ambrozijo močno presegle mejno vrednost za pojav simptomov alergijske bolezni. 28. v mesecu smo izmerili najvišjo povprečno dnevno koncentracijo v juliju. Dodatno obremenitev s sorodnimi alergeni je prispeval pelin. Navadni pelin je v Sloveniji splošno razširjena domorodna vrsta, raste od nižin do montanskega pasu, oprašuje ga veter. Deljeni listi so temno zeleni, na spodnji strani sivkasto beli kar ga ločuje od ambrozije, ki ima liste svetlejše in na obeh straneh enake barve. Poleg te vrste Mala flora Slovenije za ozemlje naše države navaja še 12 vrst, med njimi so tudi gojene, nekatere uporabljamo kot zdravilne rastline ali začimbe: pehtran, pravi pelin, abrašica. Slika 8. Rastlina, cvetni prah in cvet navadnega pelina (foto: Andreja Kofol Seliger, Anja Simčič) Figure 8. Mugwort (Artemisia vulgaris L.), (Photo: Andreja Kofol Seliger, Anja Simčič) Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v septembru 2018 V septembru se bo zaključila sezona alergenega cvetnega prahu večine vrst rastlin, ki so povzročale poletno jesenske alergije. Izjema je ambrozija, katere druga polovica sezone se bo odvijala v septembru. Visoke obremenitve pričakujemo ob lepem vremenu v prvih dveh tretjinah meseca, cvetni prah pa bo vztrajal v zraku do prvih slan, vendar bodo obremenitve nizke. Druge vrste alergenih rastlin so do konca avgusta zaključile glavno sezono pojavljanja cvetnega prahu. V septembru bo v nižinah v zraku manjša količina cvetnega prahu koprivovk, posamezna zrna trav, metlikovk in pelina, ki pa alergikom ne bodo več povzročale zdravstvenih težav. Cvetel bo bršljan, v zraku bodo le manjše količine cvetnega prahu, ki pa ni alergen. V Primorju se bo poleg ambrozije sezona trav, pelina, metlikovk in koprivovk podaljšala v september, obremenitve zraka bodo nizke. SUMMARY In this article the pollen measurement has been reported for measuring sites in the Štajerska Region (Maribor), in Prekmurje in Lendava, the central part of the country (Ljubljana), and the Coast (Izola). Complementary measurements in Krška kotlina started on 3 July. In July the following airborne pollen types were detected: Sweet Chestnut, Pine, Grass family, Plantain, Ragweed, Mugwort, and Nettle family. An outlook for September is included. 91 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001–2017 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten.arso@gmail.com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.