Posamezna številka 6 vinarjev. ŠlEV. 91. Izvcn Ljubljane 8 vin. V LlimiM v torek, 22. aprila 1913, Leto XL1. Velja po pošti: === Za oelo leto naprej . . K 28 -za en meseo „ . • » 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . , K 2V— za en meaeb „ . . „ 2'— V spravi prejeman mesečno „ 1'70 = Sobotni izdaja: === za celo lete ...,.„ T— za Ifemčljo oeloletno . „ 9'— za oatalo inozemstvo „ 12-— Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice iti: euosiolpna potitvrsta po 13 vin. - Poslano: . enostolpna petitvrsta po 30 »in. Juhaja vsak dan, izvzemal ne. deije in praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni red K3T Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stav. 6/1II. Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-horo. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 1B8. Današnia številka obsega 6 strani. PriMjosi Turčije. Da pomeni balkanska vojska, za Turčijo udarec, od katerega sploh ne bo okrevala, o tem ni dvoma. Posest Carigrada je Turčijo dvignila do svetovne moči, posest Carigrada jo je upro-pastila. izven Carigrada in Evrope, v Anatoliji, Siriji in Mezopotamiji pa ni več kraja, kjer hi moglo osmanstvo zopet vzcveteti. Azijske, dežele so izžete, osmanski rod sani degeneriran, ostali narodi, ki imajo večino nad vladajočim, so turškega jarma naveličani, kjer pa je še mogoč napredek in koder so dani pogoji zanj, kakor na primer oh naturni trgovski poti iz Indijo preko Bassore in Bagdada v Damask in odtod k Sredozemskemu morju, tam je vse že pod vplivom tujega kapitala in diplomacije. Mnenje, da se ho Turčija, ko je izgubila Evropo, naznotraj kon-solidirala, je fraza, ki so jo vrgli v svet diplomati, ki itak ne mislijo tega, kar govore. Res je le, da bo spretna diplomacija Turčijo ravno na podlagi tiste evropske posesti, ki ji še ostane, lahko v svoje namene še izrabljala in da bo vsled tega Turčija tudi še na Balkanu nekaj časa igrala važnejšo vlogo, nego ji gre. Ne da bi se delj spuščali v ta problem, ki je vreden znanstvenega raz-motrivanja, se hočemo z nekim bolj praktičnim vprašanjem baviti. Turki premišljujejo zdaj, kni s Carigradom. Mejna črta Enos — Muratli — Rodosto, ki zdaj Turčijo od Bulgarijo loči, je bolj neugodna za Turčijo kakor za Bulgarijo. Bulgari pridejo tako provažne-mu Rodostu 40 km biizu in zgradila so bo proga Muratli — Rodoslo, ki jc stra-tegično in gospodarsko silnega pomena, a se Turki za. to zvezo seveda niso nikoli zmenili. Rodosto postane tako za bulgarsko trgovino najpripravnejše pristanišče in Carigrad izgubi vsled tega veliko na. pomenu. Lepega dne so bodo Bulgari seveda polastili Rodosta in jih ne bo nobeden mogel iz njega pregnati. Pa. tudi od Črnega morja, sem Carigrad ni več a aren. Sovražna armada, ki bi so ua primer pri Skilu na maloazijski strani izkrcala, bi lahko prodirala do Skutarija, ne. da bi zadela na najmanjšo utrdbo. Svojega vojnega brodovja. pa Turki vsled bulgarskih uspehov ne morejo več, kakor so nameravali, prenesti iz Zlatega roga v Izmid, med ožinami ni več prostora za vojno pristanišče. Zato je turška javnost uverjena, da se bo morala rezidenca cesarstva preložiti. Eni priporočajo Brusso, drugi Konijo (Ikonieh). Goltz paša pa je že precl loti predlagal, naj so središče cesarstva prenese na turško - arabsko jezikovno mejp, v Aleppo ali Damask. Mnogi upajo, da bi se s tem Arabci bolj priklenili na osmanstvo, zakaj arabsko vprašanje je po splošnem prepričanju zdaj najvažnejše vprašanje obstoja turške državo. Misel Arabce pridobiti s tem, da se prestolica Turčije preloži bližje k njim, ni napačna, seveda bi pa morali Osrnani Arabcem dati enake politično pravico. Ali je to sploh mogoče, kar so Turkov tiče, in bi li to Arabce trajno na Turčijo navezalo, jo pa zopet drugo vprašanje. Iz Aleppa bi so. za čas lažje vladalo ludi Kurdistan in Mezopotamijo in tudi prometne zveze so tu zelo ugodne, kajti Aleppo je zvezan z Anatolijo in Sredozemskim morjem pri Alexandretti, s Sirijo preko Bajruta in Damaska, z Mezopotamijo pa po bodoči bagdadski železnici. Ce bi se zvezal Aleppo po takozvanem Chcstcrjevem projektu še s Kurclistanom, bi postal res središče države. Za tem načrtom, ki se zelo diskuti-ra, pa tiči seveda še nekaj drugega: namreč želja Nemčijo pridobiti si zopet odločilni vpliv na Turčijo, zlasti vsled bagdadske proge, ki je tam v rokah •nemškega kapitala. Pravo regeneracije, pa Turčija tudi z Aleppom ne bo doživela. OhCnl zlor fcaioL društvu roMeiskiH pomočnikov V LjUDijiTii. Ljubljansko K. I). R. P. je imelo v nedeljo, 20. t. m., v dvorani »Rokodelskega doma« občni zbor, katerega, se je udeležilo lopo število mojstrov in )>o-rnočnikov. Otvoril ga je društveni predsednik,- vč. g. Alojzij Stroj, ki je v svojem nagovoru povdarjal, da nudijo K. D. R. P. svojim članom strokovno in splošno izobrazbo, cla jim svetujejo stanovsko organizacijo iu da uspešno rešujejo velik del socialnega vprašanja, ker oskrbujejo svojim članom stanovanja, so jim v vsestransko podporo na potovanju in sploh store vse, tla jili vzgojo v dobre, strokovno izobražene mojstre. V uadaljnem izvajanju je društveni predsednik poročal, kaj je storilo ljubljansko K. D. R. P. v J preteklem letu za svoje člane. Delo K, D. R P. za izobrazbo. Ljubljansko K. D. U. P. prireja za strokovno izobrazbo svojih članov ocl časa do časa poučne, strokovne tečaje za posamezne obrti. Lani je zaključilo štiri take poučne tečaje: za knjigoveze, čevljarje, krojače in poseben tečaj za obrtno knjigovodstvo. Letos nadaljuje poučni in strokovni tečaj za čevljarje, ki ga vodi g. čevljarski delovodja Ivan Pobeška. Voditelj knjigo-veškega tečaja, g. poslovodja knjigoveznice kat. tiskovnega društva, Ivan Dežman. jo obljubil nadaljevati knjigo-voški tečaj. — Kot nekak poučni tečaj smemo imenovati tudi predavanja o stavbinskih slogih in o izvršitvi stavb v dotičnih slogih, ki jih jo imel v društvu svetnik trgovsko in" obrtne zbornice, g. Ivan Ogrin. Predavanja so bila jako koristna obrtnikom stavbenih obrti. — Priprave za mizarski tečaj se vrše in se bo tečaj kmalu otvoril. Kakor za strokovno skrbi pa K. D. I!. P. tudi za s' p 1 o š n o i z o b r a z b o. Društvo je dalo priliko svojim članom ! priučiti se nemščine pod vodstvom pro-i tesorja 1. drž. gimnazije, gosp. Antona, i Sušnika. Ispehi tečaja so bili prav po-! voljni. — Posebno važen pripomoček izobrazbo so govori in predavanja v društvu. K. D. R. P. je imelo pri svojih javnih prireditvah štiri govore, pri meseč-nib shodili -— prvo nedeljo v mesecu — predavanje in ocl f. oktobra do Velike noči vsak ponedeljek zvečer tudi predavanje. Govore pri javnih prireditvah sta imela. g. prof. dr. Jerše in društveni predsednik; pri mesečnih shodih sta govorila g. ing. V. Homec, ravnatelj obrtno-pospeševalnega zavoda, o mojstrskih preizkušnjah, in g. svetnik Ivan Ogrin o delavskem zavarovanju zoper nezgode, in društveni predsednik je imel več predavanj. Tedenska predavanja. je vodil vč. g. prof. dr. Alfonz Levičnik, ki je tudi sam imel večino predavanj; nekaterikrat je govoril vč. g. dr. Josip Jerše. Nada lj no izobraževalno sredstvo jc skrit a gojitev petja v društvu pod vodstvom g. mestnega učitelja P. Gor-jupa. Pevski zbor K. D. R. P. jo dobro znan v našem mestu, ker nastopa pri cerkvenih svečanostih, pri javnih društvenih prireditvah in o drugih prilikah. -- Izobrazilne so tudi igre, ki jiii prireja K. D. R. P. Vodstvo pri igrali je imel g. Rudolf Vrančič; pomagala sta LISTEK. Gora Atos, republiko meiiov. Potopisna črtica z balkanskega polotoka. Spisal N. vitez pl. GutinansthaJ. — Poslovenil K. Cik. (Konec.) Oče Ksenofon jo imel poleg tega tudi nalogo, sprejemati plujcc in jih čast-no pozdravljati v imenu samostana. Ker je bila nedelja, mi jo predlagal udeležiti sc najprej službe božje, potem mi pa hoče. pokazati notranjost samostana. Ta predlog sem sprejel z veseljem. Glavna cerkev sv. Pantelojmona je izredno bogata in obilica pozlačenih predmetov skoraj teži. Službi božji je prisostvovala številna asistenca, skoraj sami ruski kmetje v škornjih iz juhtine in v kaftanih. Bili so večinoma romarji ali samostanski uslužbenci. Jaz sem dobil časten prostor pj-i oltarju in sem iz najbližje bližine lahko sledil duhovnemu opravilu, ki so jo žal bližalo svojemu sklepu. Opat arhimandrit Andrej, obdan od številnih duhovnikov, je' maševal. Petje, ki je. spremljalo službo božjo, jc bilo čudovito lepo in mašila oblačila, mu kot samostojna režiserja jiosamez-nih iger gg. Iv. Peterlin in Iv. Vrečar. Društveni igralci so nastopili petkrat v »Rokodelskem clomu«, vrhu tega pa še. v Domžalah, pri D. M. v Polju, na. Jožici in posamezni skupno z mladeni-škim društvom v Mengšu in na Brezovici. — Izobrazbi služi bogata knjižnica, s strokovnimi in leposlovnimi deli v slovenskem in nemškem jeziku. X. D. R. P. — izbornn stanovska orga« nizacija. Poročevalec opisuje dalje, kako se je ljubljansko društvo trudilo, cla imajo člani v K. D. R. P. dobro urejeno stanovsko organizacijo. V društveni hiši imajo svoj dom, v društvonikih zvesto brate. Ljubljansko društvo je sprejelo gostoljubno pod svojo streho nad pol stotine popotnih članov drugih rokodelskih društev; v zameno so pa našli ljubljanski društveniki, ki so šli za krajšo ali daljšo dobo v tujino, v tamoš.njih rokodelskih domovih gostoljubno zavetje. In takih domov imajo Iv. D. R. P. 406 — dokaz, kako močna jo ta organizacija. Za podporo popotnim članom so pa izdala'društva v preteklem letu 80.000 kron, kar je zopet dokaz, kako požrtvovalno sc podpirajo društva, med seboj. Ljubljansko K. D. II. P. jo ustanovilo v korist svojim članom skupino -T. S. Z., ki daje svojim članom podporo za čas bolezni, za brezposelnost, za selitev itd. Blagajnik skupine i*' društve-nik k. Anton Znidaršič, l: očetom lvsonofo-nom sva pričela obhod po samostanu. Najprejo sva videla velikanski refek-torij. kjer vsak dan jo nad tisoč menihov, milu sva sla skozi drevored rožna (o iu belo bogato cvetočega lovorja v stransko poslopje, kjer se nahaja prav bogata, velika knjižnica, potoni h grški cerkvi, nato h grdemu velikemu poslopju na morskem bregu, kjer som ogledoval veliko bolnico in slikarsko šolo. Poslednja io prav hvalevredni Dandanes se zlasti povdarja skrb za zdrava stanovanja. K. D. R. P. nudijo v svojih domovih rokodelskim pomočnikom primerna, zdrava stanovanja. V 106 društvenih domovih je lani imelo 5670 članov K. D. R. P. udobno stanovanje. Ljubljansko društvo je v svojih prostorih moglo dati trajno bivališče le devetim pomočnikom; mnogo slovenskih rokodelskih pomočnikov jc pa imelo v tujih mestih, kjer so bili radi nadaljnje strokovne izobrazbe, v tamošnjih društvenih domovih za nizko ceno prav dobro stanovanje. — Prav tako se dandanes povdarja skrb za rojake, ki bivajo v tujini. Izmed vseh stanov pa je primeroma največ rokodelskih pomočnikov, ki si morajo iskati kruha v tujini, ali pa potujejo, da se izurijo v svoji stroki. Za tako preseljevanje v okviru države ali v okviru kontinenta je pač izredno koristna ureditev v K. D. R. P., ko ima vsak član, ki se izkaže z društveno knjižico, pravico do prenočišča in podpore v bratskem društvu. Vseh društev pa je sedaj 1221; v Avstriji 166, druga so v Nemčiji, v Švici, pa tudi na Angleškem, v Italiji in v Ameriki. V K. D. R. P. jc tudi posredovalnica za delo, kar je v veliko korist pomočnikom, pa tudi mojstrom. Eminentno socialnega pomena — pravi poročevalec — so K. D. R. P. za rokodelstvo in tudi sploh za človeško družbo. Ko je leta 1863, dne 12. aprila, presv. cesar Franc Jožef I. s svojim obiskom odlikoval dunajsko K. D. R. P. in se prepričal o »njegovi uredbi, je rekel: »Katoliška društva rokodelskih pomočnikov so velika dobrota za rokodelstvo.« In slavni vodja nemških katoličanov Windhorst je izjavil: »Več kot postavne določbe so storila K. D. R. P. za razvoj obrtnega stanu.« X s/ Društveni predsednik sc je nato v iskrenih besedah spominjal rajnih pokroviteljev, dobrotnikov in članov društva. Avstrijska K. D. R. P. so izgubila svojega vrhovnega predsednika kardinala dr. Fr. Nagla, vrhniško K. D. R. P. je izgubilo svojega prezaslužnega predsednika, rajnega dekana Lovro Gantarja, ki je bil poseben prijatelj tudi ljubljanskemu K. D. R. P., in ljubljansko društvo žaluje za vzornim rajnim svojim članom, bivšim pekovskim mojstrom in kontrolorjem Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico, g. Alojzijem Jenko, ki se je tudi v oporoki društva spominjal. Blage rajnike, prijatelje rokodelstva, bo ohranilo društvo v hvaležnem spominu. Nato je sledilo poročilo o dohodkih in stroških K. D. R. P. v preteklem letu. Društvo je veliko žrtvovalo za izobrazbo svojih članov, poravnalo 1430 kron letnih obresti od dolga, ki je na »Rokodelskem domu«, in vrhu tega plačalo 1200 K dolga. Poleg darov, ki jih je prejelo društvo zlasti od preča-stite duhovščine, so bili vir dohodkov tudi društveni bloki s potrdili za majhna darila v korist K. D. R. P., razglednice in nabiralnik v društveni restavraciji. Starosta g. Ivan Fernus je poročal o vplačilih društvenikov, dalje o keg-Jjiški in veseliški blagajni. — V imenu pregledovalcev računov jc poročal gospod R. Vrančič in je občni zbor dal odboru absolutorij. V v/ V A X A Nato jc bil razglašen izid volitev. Starosta je Ivan Kimovee, podstarosta Ivan štrus, odborniki: Ludovik Bajde, Mihael Bajec, Ivan Fernus, Franc Ja-ger, Avgust Jeločnik, Blaž Novak, Jakob Zrimc in Lovro Zupan. Namestnika sta: Ivan Papež in Adolf Stecker. Režiserja iger: Rudolf Vrančič in Ivan Peterlin. Za revizorja sta bila zopet izvoljena: slikar Matej Trpin in ključavničar v deželni bolnišnici Rud. Vrančič. Glavni blagajnik je ključavničarski mojster Jakob Martinčič in glavni tajnik podobarski mojster Iv. Pengov. Pri slučajnostih sta stavila predloge gg. občinski svetnik Jernej Ložar in Rudolf Vrančič o agitaciji za društvo potom tiska, o eventualni udeležbi društva pri praznovanju Kolpingove stoletnice, v Kolinu in o agitaciji za J. S. Z. Občni zbor je vse predloge odka-zal društvenemu odboru. y A poizkus povzdigniti in razviti atoško umetnost, vendar doslej z zelo slabimi uspehi. S trdim, hieratiškim bizantinskim okusom so bili sicer pomedli, ampak do prostega, samostojnega umeva-nja se šc niso povspeli dobri menihi. Potem sem prosil očeta Ksenofona, da me je peljal še k puščavniški naselbini, ki bi bila v bližini. Storil je to zelo rad. Žal, nisva mogla govoriti s pu-ščavnikom, ker se je po kosilu vlegel nekoliko počivat, ampak vrt je bil prav čedno in dobro oskrbovan in moji bogoslovni pogovori z očetom Ksenofo-nom so bili silno zanimivi, tako da sem imel velik užitek od svojega izpreho-da. Vrnivšega se komaj v samostan, so me klicali k popoldanskemu čaju v sprejemno dvorano in po čaju so mi povedali, da je čoln pripravljen, kateri naj bi mene in druge gospode popeljal v Dafne, kamor mora kmalu dospeti ruski parnik, s katerim sem se hotel vrniti v Solun. Ko sem sc bil prisrčno poslovil od očeta Ksenofona in drugih menihov, smo sc odpeljali. Oče Paisi nas jc spremljal. Bila je 3 ura popoldne. Junijsko solnce jc hudo pripekalo. V Dafneju se je bila nabrala neverjetna množica ruskih romarjev, večinoma revnih ljudi, ki so v zelo priprosti gostilni povsod polegali in počivali, dokler ni prispel parnik, ki Na predlog predsednikov je konečno občni zbor izrekel zahvalo vis. deželnemu odboru za podporo strokovnih tečajev v društvu, sl. mestni občini za podporo 200 K, sl. Kranjski hranilnici za podporo 400 K, obrtnemu pomožnemu društvu za dar 40 K, preč. g. duh. svetniku župniku v p. Henriku Dejaku za stružnico in raznovrstno orodje (v vrednosti 700 K) za domačo delavnico obrtnemu naraščaju, gg. profesorjema dr. Alf. Levičniku in dr. J. Jeršetu za poučne govore, sl. uredništvoma »Slovenca« in »Laibachcr Zeitung« za pri-občevanjc poročil o društvenem gibanju, odstopivšemu starosti Iv. Fernusu in odstopivšim odbornikom Iv. Bede-nu, Iv. Raukarju in Ant. Završniku in vsem požrtvovalnim dobrotnikom društva. Društveni predsednik zaključi občni zbor z željo, da bi K. D. R. P. zlasti lepo razvijalo letos, ko obhajamo stoletnico rojstva ustanovitelja rokodelskih društev Aclolfa Kolpinga, in da bi moglo ljubljansko društvo potem leta 1915 toliko lepše praznovati svoj 60-letni, diamantni jubilej. Balkanski dogodki. MIROVNO VPRAŠANJE. Belgrad, 21. aprila. Odgovor balkanskih zaveznikov na posredovalne mirovne predloge velesil se je izročil zastopnikom velesil danes. PREMIRJE. Carigrad, 21. aprila. Zunanji minister dementira poročila, ki trde da sta generalissimus Izzet paša in general Zia paša, ki sta sc v Carigrad vrnila, ^podpisala zapisnik o premirju z dvema v Bulgarijo došlima delegatoma Grške in Srbske. Kljub dementiju pa pi izključeno, da so se o ustavljenju sovražnosti Turki tudi z Grško in Srbsko pogodili pod istimi pogoji kakor se je Bulgarija. NASPROTUJOČA SI POROČILA O SKADRSKEM VPRAŠANJU. Cetinje, 21. aprila. Tu se govori, da se skadrski poveljnik Efesad paša pogaja o predaji z generalom Martinovi-čem. Zdi s», da je poročilo istinito in i da sc jc z ozirom na to, ker čakajo na padec Skadra. odgovor velesilam za-, vlekel. Črnagora je od danes zju»raj meje zaprla, prekinjen«; r/> tudi brzojavne in telefonične zveze. Črnagora se naj bi jih prepelji' n Od< »o. Oče Paisi mi je predlagal, ust j v.h grem kopat v morje, kar vm ve&el storil, ker je bilo silno vroče in se nisem bil že štiri dni dovolj urnil. Voda je bila. krasno čista in topla; na romantično razjedenem bregu so se pojavile helobradate metliške postave, ki so kakor stara morska božanstva polegle po skalovju. Iz srednjega v oka sem sc smatral premeščenega v davni pravljični stari vek! Toda ni dolgo trajala ta iluzija, kajti ruska ladja Azow sc je že bližala; zato sc je bilo treba hitro obleči in posloviti od gostoljubnega polotoka, kjer sem žal le štiri dni preživel ločen ocl sveta ob najčistejših naravnih užitkih, ki mi bodo ostali nepozabni. Na parniku sem dobil prav dostojno angleško rodbino, s katero sem se takoj seznanil, imenitnega Turka z njegovim haremom, jude, ruske romarje i. dr. Ladja je bila zelo snažna, jed prav dobra, postelja brez mrčesov, reči, katerih vrednost sem sc bil sedaj naučil ceniti. Po obedu sem šel na krov in sem otožen videl ponosni atoški stožce žc v sinji daljavi, le še fantom. Prihodnje jutro sem bil žc zopet v hotelu »Ko-lombo« v Solunu, bogatejši za lep spomin. najbrže boji, da bi poročilo o padcu Skadra pospešilo izkrcanje mednarodnega odelka. Danes dopoldne je zopet zboroval kronski svet. Cetinje, 21. aprila. Princ Peter je danes odpotoval v glavni stan. Trdi se, da mu je ukazano obvestiti vojake, da v sedanjem težavnem položaju ne preostane drugega kakor se udati volji velesil. Ta naloga se je poverila princu Petru za to, ker vživa med vojaki največje simpatije. Nc more se pa trditi, če ostane armada mirna. Trcli se, cla so zavezniki zahtevali v svbji noti, naj se Taraboš priklopi Črnigori in naj se breg Bojane internacionalizira. Dunaj, 21. aprila. »Siidsl. Kor.« poroča iz Cetinja: Uradno se izjavlja, da niso istinite v inozemstvu razširjene govorice, češ, da jc Črnagora prisiljena prekiniti obleganje Skadra, ker so Srbi odšli. Črnogorci umevajo nagibe, ki so vodili srbske poveljnike in v postopanju Srbije ne vidijo nobenega neprijaznega dejanja. Položaj se s tem tudi ni nič izpremenil, ker glede na vprašanje Skaclra kralj in vlada svojega stališča ne moreta izpreineniti. Najboljše to dokazuje dejstvo, ker črnogorski vojaki Skader še vedno oblegajo. Iz trte izvita so poročila, da sta sprta kralj Nikolaj in vlada kakor tudi, da se namerava kralj prestolu v prilog dednemu princu Danilu odpovedati. Vsa poročila o bojih med srbskimi in črnogorskimi vojaki kakor tudi poročilo, da je neki srbski oddelek pomotoma na Črnogorce streljal, ni istinito. Bar, 21. aprila. V črnogorskem vojnem svetu, ki je zboroval v petek zvečer, se je sklenilo izvesti glavni napad na Taraboš. Včeraj je prišlo iz tabora v Vrani pred Skader 6 bataljonov. General Martinovič je. brzojavno povabil korespondenta »Corriera della Sera«, cla naj bo ob napadu na Taraboš, ki se najkasneje pojutrišnjem izvede, navzoč. Zadnje dni so se čuli posamezni streli topov iz Brdice in Bardanjola. Govori se tudi, da sc bodo naskoka udeležile srbske čete v črnogorskih uniformah. ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Peterburg, 21. aprila. »Rusko Slovo« poroča, cla je ruskima poslanikoma v Belgradu in v Sofiji naročeno, naj obema vladama odločno in prijateljsko svetujeta, naj vprašanje o-mejah in o razdelitvi osvojenega ozemlja ne poostrita. Sofija, 21. aprila. General Papri-kov, ki jc bil dozdaj dodeljen srbskemu glavnemu stanu, se je vrnil v Sofijo, da, kakor se trdi, poroča o sporu glede, na revizijo delitvene pogodbe. London, 21. aprila. Belgrajski dopisnik »Dail Maila« trdi, da je iz di-plomatičnih krogov izvedel, cla obstoja med Bulgarijo in Avstro - Ogrsko tajna pogodba za medsebojno pomoč v slučaju konflikta s Srbijo. SRBSKI BOJKOT. Belgrad, 21. aprila. Na včerajšnjem shodu srbskih trgovcev se je po kratkem sklepanju soglasno sklenila resolucija, ki želi, naj se. pospeši izpeljava bojkota avStro - ogrskega blaga. Ker očita dunajsko časopisje srbskim trgovcem, da so nehvaležni svojim trgovinskim prijateljem, se proti temu očitanju najodločnejše protestira in izjavlja, cla so srbski trgovci korektno svoje obveznosti proti vsem upnikom, pred vsem nasproti avstro - ogrskim, izpolnjevali. ALBANSKO VPRAŠANJE. Carigrad, 21. aprila. Listi poročajo, da sta avstrijski in italijanski poslanik velikemu vezirju prijateljsko svetovala, naj ukaže turškim četam v Valoni, katerim Džavicl paša poveljuje, da se umaknejo in prepuste usodo tega mesta velesilam. Listi nadaljujejo kampanjo proti avtonomiji Albanije in trde, da se nahajajo v Carigradu dokumenti, ki dokazujejo, da je Janina padla le vslecl izdajalstva nekega voditelja sedanje začasne albanske vlade. DROBNE VESTI. Belgrad, 21. aprila. Skupščina je s 7i glasovi proti 60 sprejela zakon, po katerem velja lanski proračun tudi za letošnje leto. Mladoradikalec Draško-vič je ugovarjal, češ, da nasprotuje vladna metoda duhu ustave. Socialist Kaclerovič je opozarjal, da se zaradi vojne neprimerno protežira častništvo napram civilistom. Ostro jc kritiziral opajanje z militarizmom ter notranjo i.-i zunanjo politiko vlade. Sedanja balkanska zveza ni zveza balkanskih narodov, ampak zveza dinastičnih, kapitalističnih in utilitarističnih interesov. Trajna bo balkanska zveza šele tedaj, ko bo zgrajena lia solidarnosti ljudstva, ki si bo ustanovilo svobodno in trajno balkansko republiko. Veijkovič odklanja predlogo zaradi zunanje politike. Ministrski predsednik 1'ašič je zagovarjal politiko vlade in jemal armado in oficirje v zaščito. Atene, 21. aprila. »Agence Athe« nes« poroča: Potrjuje se, da križari grška križarica »Hydra« z dvema torpe-dnima rušilcema pred Port Sajdom, da zabrani izpad križarice »Hamidie«. Sofija, 21. aprila. Nemški cesar jo bulgarskemu caru poslal štirinajst odlikovanj, da jih razdeli med udeležence napada na Odrin. Carigrad, 21. aprila. »Ikdam« po« roča, da je naročila Bulgarija v italijanskih ladjedelnicah tri moderno vojne ladje. Carigrad, 21. aprila. Porta je nemškemu poslaniku javila, cla sprejme pogoje, ki jih jc stavila Grška, da sc vrnejo vojni vjetniki. 5000 turških vojnih vjetnikov izkrcajo v Mersini. Grki umikajo svoje čete z otoka Chios. SRBSKI RAZLOGI ZA REVIZIJO POGODBE. Belgrad, 21. aprila. V sedanji vojni je Srbija zavzela — uračunši Albanijo — 52.000 kv. km; Bulgarija — deloma s pomočjo Srbije — 52.000 kv. km; Črnagora 8000 kv. km; Grška z otoki 45.000 kv. km. Ako bi vsaka država obdržala, kar je okupirala, bi bila Bulgarija še vedno za 48.000 kv. km Večja nego Srbija, ker je bila že doslej dvakrat večja nego le ta. Ako pa se usta-novi avtonomna Albanija, ki bo me-9 rila okroglo 30.000 kv. km, potem ostane Srbiji samo še 39.000 kv. km, Bolgariji pa vse, kar je zavzela, t. j. 52.000 kv. km. Potemtakem je Bulgariji že danes brezpogojno zagotovljenega za 13 tisoč kv. km več okupiranega ozemlja, nego Srbiji. Razširjena Bulgarija bo torej že po tem za 61.000 kv. km večja nego razširjena Srbija; Srbija bi namreč merila vsega vkup 87.000 kv. km, Bulgarska pa 148.000 kv. km. Ako bi pa Srbija morala Bulgariji odstopiti tudi vse tisto, kar Bulgarija zahteva, potem bi Srbiji ocl cele okupirane cone ostalo le 28.000 kv. km, medtem ko bi Bulgarija dobila 62.000 kv. km, tako da bi Bulgarija merila vsega vkup 158.000 kv. km, Srbija pa samo 76.000 kv. km. Skupaj s Črnogoro bi Srbija imela krog 86.000 kv. km. Vojaštva je ob sedanji vojmi postavila na bojno polje Bulgarija 2i0.000, Srbija 260.000? Dnevne novice. -r »Dan« in jugoslovanska radikalna mladina. »Dan« seveda z vsemi kriplji podpira gibanje radikalne jugoslovanske mladine. Že ve zakaj. Upa dobiti s tem čim več naročnikov in >Narodu« odvzeti odjemalcev. Toda pri tej stvari je tudi nekaj drugega merodajno. V svoji veliki naivnosti razkriva namreč »Dan- v svoji 473. številki sledeče: »Prej je bilo žalostno z našo mladino. Kakor da sc že pripravljajo, da postanejo orodje za reakcijo in klerikalizem. Tu je prišel med mladino preporod ... Kakor da je padla iskra med nje. Mladi ljudje so spoznali: če pojde na Slovenskem tako naprej, kakor sedaj — potem bo vsega konec. Povedali so, da s klečeplaztvom ne pridemo nikamor. Lc ako v narodu uničimo suženjskega duha, bo zmožen velikega življenja. Treba se je preroditi — treba je začeti novo življenje. Tega navdušenja so se pa na vladi grozno ustrašili. Na meji že nismo drugega zahtevali, kakor duhovnika, da opravi zadnje molitve in smo čakali, da mrliču zatisnemo oči. Tak narod brez odporne sile jc zelo lahko potujčevati. Vladi se je vse posrečilo, delala je kakor se ji je ljubilo. S. L. S. itak ne sme biti proti nji — napredna stranka pa je nekako obračala oči navzgor, naj bi ji milostno rešili življenje. Prerojenje mladine in celega naroda pa bi napravilo konec tem razmeram.« — »Dan-; se zelo moti, če misli, da se S. L. S. kaj vznemirja zaradi teh namenov njegovih mladeničev. Pač pa utegne »Dan« s tem pridobiti zopet naklonjenost oficielne na-rodno-napredne stranke. Za to ga seveda nc zavidamo. Všeč pa nam je naivnost tega lista, ki s tako ljubko odkritosrčnostjo raz-krinkujc svoje svobodomiselne namene. Značilno jc, kako ljudje, ki so te dni s tako navdušenostjo kričali, da hočejo s »skupnimi narodovimi močmi« zavzeti gospo-svetsko polje in morebiti še celo osvojiti južno Bavarsko, ki jc tudi bila nekdaj slovenska, ne morejo zakrivati svojega stran-karstva. Ne gre se pač za gosposvetsko polje, ampak za to, cla se vjamejo kakšni mladi kalini na lim polomljenega svobodo-miselstva na Kranjskem. To pa sc bo seveda izjalovilo in ti čudni reševalci slovenskega naroda bodo ostali sami — v uredništvu >Dneva«. — Častni občani v št. Petru pri Novem mestu. Iz Št. Petra pri Novem mestu se nam piše: Tukajšnji občinski odbor je imenoval v svoji seji dne 20. t. m. za častne občane poslanca Jarca, novomeškega okr. glavarja barona Rechbacha ter domačega obč. odbornika grofa Margherija — vse radi zaslug, pridobljenih za občino^ -Slovenski rimski romarji cesarju. O tem se nam še poroča: Navdušeni smo iz Rima Njegovemu Veličanstvu tako-ie brzojavili: 648 slovenskih romarjev moli na grobu apostolov za Vaše Veličanstvo in za predrago Avstrijo, naj bi vse notranje in zunanje sovražnike srečno premagala.«- — Žc zvečer srno iz Schonbruna prejeli sledeči ganljivi odgovor: Njegovo Veličanstvo je s posebno zadovoljnostjo blago-naklonjeno vzelo na znanje poročilo o pobožnih molitvah slovenskih romarjev na grobovih sv. apostolov za cesarja in za domovino, ter se Vaši knezoškotovski milosti in vsem romarjem premilostno zahvaljuje za izraz tako lojalnih in domoljubnih čuvstev. Po najvišjem ukazu baron Schiessl.« -t Vode so napravili časniki o rimskem romanju veliko več kakor jo jc bilo v resnici, lako da zdaj »Narod« od veselja plava v njej. Resnici na ljubo bod. konst&tirano, da je bil resnično deževen samo en dan, namreč ponedeljek, sicer pa je dež lc časih malo priletel. Vreme je bilo v obče nestanovitno: toda. mnogo več je bilo suhega kakor mokrega. Nobene primere z deže-vanjem za časa evharističncga kongresa. Toliko v prilog resnici, da se nam ne bodo neprijatelji brez vzroka postne-hovali, prijatelji pa milovali. Vprašajte romarje: vsi so polni veselja in zaclo-voljrosl i! Romar. Deželni železniški svet jc danes sklenil, da se železniško ministrstvo naprosi, naj vse ukrene, da se čimprejc odpravijo neznosne razmere na ljubljanskem južnem kolodvoru in zgradi nov kolodvor. Dalje jc bil sprejet predlog komerčnega svetnika Povšeta, ki se glasi: »Deželni železniški svet dežele Kranjske, zbran v svoji seji dne 22. aprila se obrača na c. kr. železniško ministrstvo z nujno prošnjo, da vendar že železniško ministrstvo odredi ter tako že dolgoletni občni zahtevi ptebi-valstva in tujskega prometa ugodi, da bodo osebni vlaki s kamniške proge prihajali na južnoželeznični kolodvor, oziroma odhajali s tega. Dalje sla bila sprejeta predlog dr. Lampeta, da sc čimprejc vpelje na Dolenjski železnici brzovlak in predlog poslanca Pcrhavca, cla sc čimprejc zgradi vipavska železnica. Za predsednika je bil namesto odstopivšega glavarja Šukljeta izvoljen dr. Šusteršič. — Premeščeni so gg.: Valentin Mihe-lič, župni upravitelj na Kočevski Planini (Stockendorf) za kaplana v Črmošnjice; kaplan Franc Skvarča iz Črmošnjic na Kočevsko Planino za-župnega upravitelja; Ignacij Oberstar. iz Bohinjske Bistrice v Sodražico; Viktor Kragl iz Sodražice na Bohinjsko Bistrico; Josip Bambič iz Polhovega Gradca na Koroško Belo; Frar.c Sedcj s Koroške Bele v Polhov Gradec. — Pokojnina je dovoljena gosp. Nikolaju Križaju, župniku v Ovsišah. Prvi avstrijski katoliški protialkoholni shod bo zboroval dne 4. maja. — Spored: 1. Mi katoličani in alkoholno vprašanje (duhovni svetnik Janez Kalan, Ljubljana), 2. Mladinska vzgoja in alkohol: a) iz šol odpuščena mladina (Janez Schodl, Dunaj); b) šolska mladina, zveze angela variha (vseučiliški profesor dr. Janez Ude, Gradec). 3. Sredstva v protialkoiiolnem boju. — Zvečer ob 6. uri: Zborovanje avstrijske zveze katoliških križarjev, — Od 1, do 8. majnika razstava proti alkoholizmu. — Kamniška podružnica Slomškove zveze ne bo zborovala dne 8. maja v Vodicah, ampak v Z g o r. T u b i n j u. Predaval bo tovariš Malenšek o domišljiji. Pričetek ob 2. uri popoldne. Posebna vabila se ne bodo poslala. — Glavna skupščina »Matice Hrvatske«. Včeraj sc je vršil v Zagrebu občni zbor »Matice Hrvatske . Članov ima 10 tisoč. Aktiva znašajo 805.500 K, pasiva S04.000 K. Malica bo izdajala tudi popularne poučne knjige. Storili so sc sklepi glede literarnega programa z dalmatinsko, srbsko in slovensko -Matico' . — Nova šolska knjiga. Ministrstvo za bogočastje in nauk jc z odlokom z dne 3. aprila 1913, št. 49.783, odobrilo knjigo: Latinska vadnica za četrti razred gimnazij in realnih gimnazij, sestavil dr. Jos. Pipen-hacher. Cena vezani knjigi 2 K 20 vin. — Založil L. Schcveivtncr v Ljubljani. — Slovenec — župan v Ameriki. Iz Wis., največje kmetijske slovenske naselbine v Ameriki, poročajo: Na Willardu, Wis., je bil pri volitvah z veliko večino izvoljen za župana Slovenec Ignac Če sni k. To jc nedvomno izvanreden slučaj, da jc Slovenec dosegel to čast v Ameriki. Razen Čcsnika so bili izvoljeni tudi drugi rojaki, ki so kandidirali za kak urad. Ti so: Frank Francelj in Anton Zupančič, supervizorja; S. J. l.cgat. občinski lajnik; Frank Perovšck, mirovni sodnik; •losip Pckolj in Steve Plaulz sta občinska konstablerja. Vodstvo naselbine jc torej prišlo v slovenske roke, kar bo za tamo-šnjc številne slovenske farmarje vciike važnosti. Njihove zahteve in potrebe sc ne bodo zapostavljale za potrebami drugih narodnosti, kakor sc lo dela po farmarskih naselbinah, kjer nasi rojaki nimajo politične moči, — Vinogradi v Hercegovini uničeni. Sneg in mraz je v Hercegovini uničil vse, kar jc bilo zelenega, zlasti pa vinograde. Polja so pod vodo. — Vremenske nezgode v Dalmaciji. Iz vseh krajev Dalmacije, zlasti pa iz zadr-skega okraja, prihajajo žalostna poročila 0 škodi, ki jo je povzročilo nevreme zadnjih dni. Šel je sneg in toča, bilo jc mraz, vihar jc razsajal in končno jc padla slana. Setve, sadje in trle so ponekod popolnoma uničene, — Avtomobilna vožnja kranjskega in koDškega avtomobilnega kluba. Kranjski avtomobilni klub nam poroča, cla so se vršile tozadevne seje in sc jo v sporazumu doseglo, cla se bode vršila dvadnevna konkurenčna vožnja, ki bodo vozila večji del po naši deželi. Prvi dan prenočujejo tekmovalci v našem mestu, kjer se jim priredi družabni večer v hotelu »Union«. Za vožnjo, ki so vrši dne 10. in 17. avgusta bode razpisanih 8 lepih daril. — Ogenj, Zalog pri Goričah: V nedeljo. 20. t. m. zjutraj okoli pol 4. ure je začelo goreti v Zalogu pri Balantu . V hipu jc bilo vse v ognju. Rešili so ljudi in živino. Hiša in gospodarska poslopja so do lal pogorela. Ker jc poslopje Zalesnika tik Balanta«, je tudi to pogorelo do lal, stavbe so bile lesene in s slamo krite. Neumornemu delovanju sosedov in drugih na pomoč prihitelih sovaščanov se jc zahvaliti, da se ni ogenj razširil, zlasti da sc ni vnelo pri Brsnjaku«, čegar s slamo krito poslopje jc bilo v skrajni nevarnosti. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Oba pogorelca sla revna, ker jima je zgorelo tudi pohištvo in vsa obleka, sta res usmiljenja vredna, Zavarovana sta baje oba, — Obešenega so našli danes zjutraj na Črnučah blizu železniške proge v gozdiču neznanega moškega, rujavih brk in črnih las. Samomorilec je slabo ol jčen, brez vseh listin, star kakih 40 do -i.« let, najbrže kak delavec. Kaj ga. jo gnalo v smrt, so ne ve. Soditi po zunanjo najbrže alkohol. — Na črnučali je danes umrl najstarejši mož, 91 letni Franc Dobrove«; včeraj pa 81 letna Reza Pečar. Naj počivata v miru! — Krasne vrtnice In lepo sadja imajo v Kartuzijanskcm samostanu v Pleterjah. Nad 80 najlepših vrst. Znano, j o, da ima vsak duhovnik pri svoji hišici tudi vrtiček ter goji cvetlice, in sadjarstvo. Saclje tako dobro shranijo, da je še zdaj popolnoma sveže. Breskve iz špalirjev imajo že sredi julija na jkrasnejše. — Promet čez Kolpo. Na ponovno zahtevo kranjskega deželnega odbora, da bi sc pri Gribljah zgradil most čc./. Kolpo, je sedaj hrvaška vlada odgovorila, da odklanja most, pač pa rc naj zgradi med Krasin-cem in Pravutino prevoz čez Kolpo. Dne 10. maja se bo vršila v ta namen obravnava. — Kolavdacija cirkniškega vodovoda sc prične dne 5. maja t. i. — Slovenec ponesrečil z aeropla- rom. Iz Ilomesleada N. .1. v Ameriki poročajo: Da. sc zanima v mostu TIo-mestead N. J. nekaj Slovencev za- zra-koplovstvo. o tem smo že svoječasno poročali. V vrsto Zoppelinovih in VVrightovih učencev vstopil .ie nudi tudi naš rojak Ivan Bizjak, 13 let star, po poklicu kovač, oženjen, doma iz Sežane na Krasu. Ivan Bizjak ima v Ho-mesteadu že nekaj let svojo hišo z dobro idočo kovačnico. V tej kovačnici so ! se delali zadnji čas naerU za nov aoro-! plan po Bizjakovem obrisu. Za to se je j potrošilo mnogo novcev in žrtvovalo 1 dosti truda,-a mnogim izumiteljem žo. | ni bila sreča mila, taka usoda jo zadela tudi našega Bizjaka. Zadnja sobota jo bila določena za prvo poizkušnjo Bizjnkovega umotvora na dvorišču blizu njegove kovačnico. V družbi nekoga John Handa se jo hotel Bizjak spustiti v zrak z novim letalnim strojem, pri tem jima jo pa odrekel motorni stroj, da se nista dvignila nad zemljo niti za ono ped. Največ preglavice sin. imela z gonilnim vre.ionom v ozadju novozgrajenega ae r o pla na. Pri č 11 j oč i sosedje, so obema branili, naj no delala tako drzne poizkušnjo, a vse zaman. Bizjak je konečno zaklieal svojemu tovarišu. »Dalje;« John lland jo nato odprl stroj, - pa razočaranje in nesreča! Aeroplan so ni hotel dvigniti uiti za pod nad zemljo, pač pa je eksplodiral slabo zgrajeni motor, vsled česar ga jo vrglo več metrov Visoko. Po nesreči jo padel za tem Bizjak ravno ua lopato propi ierja ali vijaka, iu si je vsled padca zlomil več reber in levo roko; zelo opasno jc poškodovan tudi notranjo. Takoj zatoni so prenesli ponesrečenca popolnoma nezavestnega na njegov dom, kjer jo poklicani zdravnik izjavil, da bo Bizjak težko okreval. Pomilovanja vredno je pri lom tucli, da jo potrošil Bizjak za ta. letalni stroj skoraj vse svoje premoženje, ker jc delal na njem več let. — Utonil je ob izviru Vipave brat dež. poslanca Perhavca, Ludovik Per-havc. Bil je božjasten." — Umrl je v Zagrebu Armin Koričič, pravnik in hrvaški književnik. — Tiskarski škrat nam je včeraj iz imena krškega odvetnika dr, Dimnika napravil dr. Dominika. NEMŠKI GENERAL ZAHTEVAL PO-MNOŽITEV AVSTRIJSKE ARMADE. V Monakovcm jc dne 20. aprila leta 1913 zborovalo načelstvo vsenemške zveze. To zborovanje samo kol lako bi nas ne zanimalo več kolikor nas kot časnikarje mora vsaka politična novica zanimati, da so niso na tern shodu vmešavali tucli v avstrijske politične zadeve in pritiskali, da moramo Avstrijci svojo armado pomnožiti. Prvi je govoril predsednik, neki odvetnik Clasz iz Moguncije. Političen položaj je strašno črno naslikal. Tožil jo, da Nemcev pravzaprav nihče ne mara in povedal, da morata Nemčija in Rusija v najbližnjoni času poravnati svoje račune. Pohvalil je nemško vlado, ker je vložila brambno predlogo, ki bo stala, milijardo, a obenem je vprašal. čo tudi zaveznik (Avstro - Ogrska) za oboroževanje proti skupnim sovražnikom skrbi, kakor Nemčija. Vprašanje je zanikal in zahteval, da mora biti Avstro - Ogrska za vojsko ravno tako kakor Nemčija pripravljena. O brambni predlogi jo poročal nato general Koim iz Borolina. Tožil je, da sla Nemčija in Avstrija desetletja zasledovali slabotno vojaško politiko, pred vsem zato, ker so sc na razmero v parlamentih ozirali, kar jc vplivalo tudi na zunanjo politiko Avstrijo. Iver so postale razmere nevzclržljive, so se konečno lani odločili, da, armado pomno-žc, a se ni dovolj pomnožila. Nova vojaška predloga, o kateri so zdaj v Avstriji govori, mora biti velikopotezna in pivce j' brezobzirna nasproti strankarsko političnemu kričanju, čc ne, svojega namena zopet no bo izpolnila. Jtuk rana avstrijske.armadno, organizacije je malo mirovno stanje, osobito pri pehoti, kar so odpravi lo, če sc znatno število rekrutov zviša. Reforma se mora. hitro izpeljati.in ne zopet na trj ali na štiri lota razdeliti. Zvezni državi dveh cesarjev morata imeti v bodoče odprte oči, ker če nastane zopet kaka kriza, dvomim,da so konča, brez svetovno vojske, o kateri jo Bethmann govoril. Ta svetovna vojska bo pa usodo Nemčije, in Avstrije odločila iu tucli usodo narodov. Admiral Breusing (Berolin) je. odklanjal angleški predlog, da naj bi so cuo leto vojne, ladjo gradile. Govori so bili z velikanskim navdušenjem sprejeli. Sprejeta je bila resolucija, ki izraža, da Nemci v rajhu pričakujejo, cla se avstro - ogrska vojna moč izpopolnjuj hitro in uspešno! PODKUPOVANJE NEMŠKIH OROŽ-NIH TVORNIC, »Vonvtirts« poroča, da se je Krup-p.ov uradnik Deivitz, ki je spravljal podkupljenim uradnikom izvabi jena poročila, nekaj časa nahajal v preisk. zaporu in so ga na svobodo šolo pioii kavciji izpustili. »Lokalanzeiger« poroča. da bo nemški vojni minister Ifecringen moral odstopili, kov so mu ua dvoru zamerili, ker se jc sploh v državnem zboru spustil v zadevo in kotni izjavil, da ne more ničesar izjaviti, kor vso zadevo se sodišče preiskuje. Proslava prapaiične sankcije. Slovesna proslavitev pragmatične sankcije se jc minulo soboto vršila na vseh srednjih in ljudskih šolah na Kranjskem ' Icr se jc učencem razložil pomen tega vc-i likega državnega akta za nadaljni razvoj : enotnega in nedeljivega avstrijskega cc-i sarstva. Zlasti naše srednje šole so dostoj-i no obhajale zgodovinski dan. Na prvi i državni gimnaziji v Ljubljani sc jc slovesnost pričela s službo božjo, ki jo jc daroval g. prof. dr. Svetina. Nato jc v praznično okinčani slavnostni dvorani proizvajal dijaški pevski zbor pesem Do-movje moje, Avstrija«, nakar jc povzel besedo slavnostni govornik g. prof. dr. Žma-vec ler polnoštcvilno zbrani mladini raz-tolmačil pomen slavlja, pozivajoč zbrane k stari ljubezni iti zvestobi do vladarske hiše. Ko so dijaki zapeli himno Bog čuvaj le, o Avstrija«, jc gimnazijski ravnatelj g. dr. Požar, omenjajoč prestanih hudih viharjev, ki so tekom zadnjih 200 let drvili preko naše avstrijske domovine, poudarjal potrebo, cla. sc tesno in z zaupanjem oklenemo habsburške hiše, ki edina more družili mnogoštevilne narode monarhije ter jim zajamčiti srečen dom. Ob Živio-klicih na vladarja in petju cesarske himne sc je slovesnost zaključila. Dijaki dtuge državne g i m -n a z i i c ljubljanske so sc po cerkvenem opravilu zbrali v okrašeni telovadnici svojega zavoda. Pevci so prav lepo pred-našali spev O Avstrija, ti dom si moj , nakar je gimnazijski ravnatelj g. A. Štritof slavil pomenljivi temeljni zakon cesarja Karola VI., s katerim je ta modri vladar tesno združil širno cesarstvo in mu za vse čase dal enega vladarja ler končal svoj govor z Živio-klici na ccsarja. Patriotična slavnost se jc završila ob petju ccsarske himne. Tudi tukajšnja realka jc svečano proslavila spomin dvestoletnice pragmatične sankcijc. Slovesnost sc je vršila v telovadnici, ki jo jc v ta namen okrasil prof. Koželj. Po uvodni pesmi je povzel svoj slavnostni govor prol. Pajk in pokazal postanek ter razvoj habsburške države. Posebno slavljc jc priredila tudi naša c. k r. o b r t n a šola v Ljubljani. Kot govornik jc nastopil prof. Omcrza. Ravnatelj Šubic jc pozival mladino k ljubezni, in spoštovanju do vladarja, ki bodi zgled neumornega dela in truda. Tudi na državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom so slavili spomin in pomen zgodovinskega akta, ki ga je dijakom opisal profesor dr. Jauker. Posebno lepo sc jc proslavil zgodovinski praznik v knezoškofijski gimnaziji v Š c n t Vid u. Po skupni fclužbi božji, se je otvorito slavnostno zborovanje v ozaljšani veliki dvorani s prednašanjem Bizetove koračnice iz opere Carmen«. Orkester jc vodil prof. Hybašek. Nato jc sledila oduševljena pesem Foerstcrjeva Živela Avstrija-. Glavni govor v proslavo zgodovinskega dne je imel prof. Kržišnik. Cesarsko pesem je efcklno proizvajal zbor petih violinistov ob spremljavi klavirja in harmonija. Sledilo jc še šest orkestralnih ločk, nakar je bila bogata slavnost izčrpana. S posebnimi programi so se tudi odlikovale slavnosti, ki so jih priredile novomeška gimnazija, državna realka v Idriji in gimnazija v Kranju. Merske novice. š Naše prireditve. : Slov. kmečko zveza je zborovala v nedeljo, 20. t. m. v Višnji vasi pri. Yojniku. Shod jo bil izredno dobro obiskan in jo uspel nad vse krasno. Govorili so poslanci dr. Korošec. dr. Rcnkovič in Torglav, kateri jo tudi vodil zborovanje. Kmečki zvozi in vsem našim poslancem se jo izreklo popolno zaupanje. Par liberalcev, ki so bili navzoči, je bilo lopo tiho. — Pri Veliki »deljj so zborovali mladeniči ormoškega okraja. Govorili so: Fr. Žel>o.t, č. g. GrobJjnr in mladenič Sever. — Pri Sv. Magdaleni v Mariboru jc zborovala podružnica »Slov. Stražo.. s Nevarno obolela sin: vlč. gospod Ognjesiav Skun.der, župnik v Leskovem v Halozah in č. g. Fr. Planine, kaplan pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Č. g. Skanile.e. leži v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu. Danes, dno 21. aprila, se poioča iz Gradca, tla je stanje č. g. Škamleea skrajno kritično leži baje v agoniji. Priporočamo delavnega in priljubljenega gospoda sobratom v molitev. š »Zarja« jc izvolila na 1, letnem občnem zboru za XXV. društveni tečaj sledeči odbor: predsednik: pbiL Josip Som-botz; popredsednik: med. Stanko Velka-vrh; tajnik: med. Ivan Drobnič; blagajnik: med. Josip. Paulin; knjižničar: med. Pave! Janežič; gospodar: iur. Jakob Proniko; odb. namestnik: med. Jakob Rchesnik. š Izprememba poštnih okrajev na Sta« jerskem. Vas Skalovje, občina Sv. Krištof, jc spadala do najnovejšega časa v poštni okraj Laški trg, odslej pa spada k c. kr. poštnemu uradu v Celju. Primorske vesli. p V celici od tovariša okraden. Voznik Rudolf Sprehar iz Ljubljane in t«1-žnk Valentin Kopitar i/. Postojne sla bila v soboto po Trstu nekoliko poraz-grajala in zato so ju zaprli. V nedeljo so ju pa žo zopet izpustili, a pri loj priliki je našel Sprehar, da. mu je. nekdo ukradel 13 kron in la nekdo jo mogel biti samo — Kopitar. Pri njem so ros našli 26 kron, a on trdi, da jo to njegova tedenska mezdo, ki je še ni bil mogel zapiti, kor zavitkov K 41—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10— franko. Zavitek «/« kg po 60 vin. tucli pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnk6czy, SchSnbrunner-strafle 109, Radeckyplatz 4, Joseistadter-strafle 25. V Gradcu: Sackstrafle 4. 109 m mm vi domaČega pridelka starejših letnikov, z 8—10% alkohola, garantirano naravno čvrsto, se proda pri oskrbnlštvu Nemška vas, p. Krško. tt74 Sprejmeta se dva 1224 3-1 Naslov na upravništvo lista pod št. 1224. (Znamka za odgovor.) Domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Komp. Franca Jožefa cesta 3 sc priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup narejenih oblek. Sprejemajo se naročila po meri. ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priv. Juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene. Proda se dobro idoča petaRn z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 00—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795. Izgotouljene obleke površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini jubllana, na vosalii Medarshe ulice in Pred Šhotiio 3 nasproti gostilne „Fri Silil" t podružnici Mit L lin 767 aio iti 12» M Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite iu ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokter ne poznate naših cen za lelo 1913. =najboljši In najcenejši nakup = v pri tvrdki Karel Camernik & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. trsovina s KoIbsK motorji, automobili in posamoziii deli. - ffaiiaiiičaa Uctavnlca in garaža. Cena 2 obliki pa še ima n razlik v nem da ne nas tu K vsaj v telja", D dosegi nalogo se obič nego š Pl predne Zi Novak« ki obse 1.1 10 vin. nemščii znal po II. J Cena 1 K »m. jjudu ju v m. vecj. Oba dela skupaj vezana v celo platno veljata 2 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več). Drugi del obsega razgovore potrebne v javnem občevanju, da izhaja z njimi vsak Slovenec, ki pride z Nemcem v neposredno do-tiko. Razgovori so prirejeni za najrazličnejše prilike in potrebe: tako bo našlo n. pr. slovensko dekle, ki služi pri nemški družini, razgovore, ki jih rabi v službi, slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo tudi našel v knjigi potrebne razgovore za občevanja z Nemcem v svojem poklicu. II. del priporočamo pa še posebej nemščino se učeči šolski mladini, kateri manjka često praktične vaje in se mora zato hudo boriti s težavami nemškega jezika. Šesti natis izdala S. M. Fellcita Kalinškek. To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu. Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6— (po pošti 30 vin. več). Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3 —•. vezana K 3-60 (po pošti 30 vin. več). Knjiga o lepem vedeniii. Spisal Urbanus. Cena K 3'—, elegantno vezana K 4-—. — Ta knjiga nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga je tudi neprekosljiva, ker najde v njej sveta tako olikanec, kakor preprost človek, tako odraščeni kakor nedorasla mladina. . . . . , Ctnlotna nrafilra dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1*30, vezana JlUlKIlia piflima K 2 „. _ To je knjiga, ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju, predvsem nas pa uči s pravimi očmi opazovati prirodo in njeno lepoto. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih podrobnosti za praktično življenje. UmhliianP 1:10.000 zelo natančno izvršen. Cena načrtu v nam htupiirfng, dveh barvah 30vin v petih barvah BOvin Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki sc. mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah. 7fi)?tllipvfll (taronfcfro z novo bohinjsko iu tržiško železnico. Ta fcEUilKV U zemljevid? ki imu slovenska krajevna imena, obsega celo Gorenjsko ter je natančen do najmanjše vasice pregleden in priročen. S tem zemljevidom v roki se bo vsak naj-ložje orientiral po Gorenjski ter našel najpripravnejšo pot za posamezne izlete. Zemljevid je pridejan »Ilustriranemu vodniku po Gorenjskem" in stane z njim vred samo 1 K 20 vin. iMiio 9 Ljubllani. Nekaj drugih knjig za praktično porabo: Magdalene PIeiweisove Slovenska kuharica. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivon Štefe.