it. i/o ftfltiM HitMi igttUiDMM amincH h mu
tf jr—v torti si. julu* 1925.
Posamezna (tevflka 20 cent.
Letnik L
Uhaja, Uvc«mii pondeljek, vsak A«ttk«ga it. 30, I. nadstropja. Do pisma t« ne sprejemajo, rok PrdL F. Paria. — Lastnik tiskarna snala za mesec L 7.—, 3 meseca L Za inosemstvo mesečno 5 lir več. —•
J|gj|traj. Uredništvo: ulica it. Frantiika
V	uredništvu. Hafrankir-'	- .
vračajo. — Odtfov*- * ^
..v a	~<Mrf , . i
- - —* -
. _ „». tt-ST.
ailNOST
Posamezne Številka v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 c«nt osmrtnica, zahval«, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zayo4ov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. besede, najmanj pa L naročnina in reklamacije se poiiljajo isključno upravi Edinosti, v Trstu, uliafc sv. FranČilka Asiikega Stav. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-51.
Resnica I
Bivši prestolonaslednik Nemčije, »in
cesarja Viljema zadnjega, je i »dal nedavno posebno knjigo pod naslovom: «Jaz tičem resnico*. Resnico namreč, kdo da je zakrivil svetovno vojno. To njegovo iskanje
resnice pa obstoj v resnici le v tem, da se — mimo in preko resnice —- trudi z dokazovanjem, da so drugi krivi, ne pa Nemci. Ameriška Hst «Newyork Times* pa je priobčil te dni neka pisma, ki jih je pisal isti nemški prestolonaslednik neki gospici Silvifi Cushmann v Bostonu, v katerih tudi «išče resnico*: pa ne glede krivde na izbruhu svetovne vojne, marveč o tem, kdo da je zakrivil poraz Nemčije v svetovni vojni.
Tu pa je njegova «resnica» res zanimiva, presenetljiva. Navaja dva krivca. V enem pismu trdi, da je socijatizem strmoglavil Nemčijo v propad, v drugem pa — njegov ljubljeni oče Viljem. Pose namreč:
«Moj oče je imel šanso. Izgubil je igro, ker se ni hotel odločiti za zvezo z Anglijo ali Rusijo. Tisočkrat sem ga svaril in mu rekel, da bomo osamljeni in končno uničeni od vsega sveta, ker smo imeli za zaveznico le Avstrijo, državo, ki je v razsulu vedno bolj. Toda on je veroval v prijateljstvo z vsem svetom in ni hotel priznati, da se bliža svetovna vojna. Poizkusil sem vse, da bi svojemu očetu odprl oči. Bilo je brezupno in končno so mi, ker sem bil pruski častnik, veleli, da se moram pokoriti in da naj držim jezik za zobmi. Z na široko odprtimi očmi sem videl, kako se bliža naše uničenje. No, kakor sem rekel, on je imel svojo šanso, meni pa niso nikdar dali možnosti, da bi pokazal, jcai znam. Ta usoda je istotako grenka^ kakor je posledica prenašanja \lastniTi pogrešk. Morda me smatrajo za preeej brezsrčnega, toda preveč sem moral p>-goltniti v teh zadnjih dvajsetih letih.»
Tako odkriva bivši nemški prestolonaslednik svoje nesrečno srce najprej v knfligi, v kateri «išče resnico*, a potem v pismih ameriški gospici. Kar pripoveduje gospici Siluiji Cushmannovi v Bostonu, je notranja sivar rodbne Hohenzollerncev, stvar razmerja med gospodom očetom itz gospodom sinom. K večjemu je neka pikantni;« t v tem, da je sin tako mogočnega ooeta, ki si je domišljal, da bo gospodova-lec vsega sveta, v pisemskih zaupnih zvezah z žensko, ki m rcesarska visokost», ali vsaj kaka kneginja.
Drugače pa je s knjigo, v kateri Viljem junior «išče resnico*. To je poglavje, ki je zanimive tudi za široki svet. Vprašanja namreč: Kdo ima na vesti izbruh svetovne vojne, te neizmerne nesreče, ki je zadela človeštvo, njegove vrednote in njegove kulturne dobrine?! Naslov oni knjigi ie zgrešen. Kajti pisec v resnici ne išče resnice, marveč pripoveduje le, da jo že ima in ki naj bi bila: Nemci niso krivi! Nesreča zanj pa je v tem, da se je o tem vprašanju že nagromadila cela literatura in to iz peres vse drugače avtoritativnih in verodostojnih prič, diplomatov, državnikov, politikov, ki vsi dokazujejo, da resnica ni tam, kjer jo hoče imeti mladi Viljem, H gjromadi te literature se pridružujejo še vedno niovi dokazi.
Ravno te dni je zOpet objavil v dunajski «Arbeiter-Zeitung» dva članka moža, ki se sicer ne ponaša, da išče resnico, pač pa j o pozna in govori. Ta poznavalec resnice je poznani publicist Hermann Wendel.
Na podlagi konkretnih dejstev in doku-mentarično izpodbija We«ndet posebno trditev, da bi bila Srbija kriva na izbruhu vojne. Kaj nazorno opisuje nesrečno avstrijsko upravo v Bosni in Hercegovini: kako so upravitelji znali korumpirati politične stranke, da so se vedno bolj pogrezale v močvirje oportunizma, da so bile slednjič Ie mehko testo, ki so ga predstavniki režima oblikovali pO svoji ljubi in neljubi volji. Ker pa so bile tudi kmetske mase nedostopne za revolucionarno snubljenje, je v glavah mladine dozorelo uverjenje, da je pomoč edino v tcindivi1 dualni akciji». Ta mladina se je zbirala v tajnem udruženju «Mlada Rosna» in ^Ujedinjenje ili smrt». Pripadniki so bili visoko- in srednješolci, malomeščani in delavci. Prvi čin take «individualne akcije je bil atentat Bogdana Šerajića na deželnega načelnika generala Varešanina na dan otvoritve takozvanga deželnega zbora, te karikature ustave, ki jo je Dunaj narinil Bosni. Bilo je to dne 18. juniia 1914. Izrvr-šivši atentat, ki pa se ni posrečil, si je Seraiič pognal krogljo v lastno sence. Ta etn samožrtvovanja je silno deloval na njegove somišljenike in <^Mlada Bosna» se si kii la za terCrri9tično taktiko. S tem r VT* — Pravi Wendel — usoda Frana Ferdinanda zapečatena!
Nato opisuje Wendel tajno organizacijo «n ukrepanja mladih zarotnikov, ki so vide u najhujše izzivanje v tem, da je hotel Fran Ferdinand ravno na Vidovdan, dan narodne žalosti Srbov, vkorakati! v Sarajevo kot triumfator. Zlasti še, ker so dobivali vesti, da se Avstrija pripravlja Se v tem letu za napad na Srbijo: Sodu dno Pa je izbila vest, ki so jo zarotniki zaupno dobili od strani ruske diplomacije, da je namreč na sestanku v Konopištu, gradu Frana Ferdinanda na Češkem, cesar Vi-U- pritrdil načrtom Frana Ferdinanda za neposreden napad na Srbijo!« Pri teh svojih načrtih je Fran Ferdinand posebno računal z dejstvom, da je Srbija v balkanskih vojnah tako izkrvavela in da je bila
neoborožena, da bi se nt mogla upreti napadu mogočne sosede. Tefa dejstva ao srn dobro zavedali tudi odločon krogi v Beogradu in ž« to je neizpodbiten dokaz, da oni niso hoteli vojne ter da je isključeno, da bi bUi oni podpirali akcijo, Id bi moda spraviti ▼ nevarnost obstanek srbske države!	*
Prišlo pa je vendar do atentata v Sarajevu proti volji Srbije. Pač pa ga je izzvalo sovraštvo dunajske diplomacije proti Srbiji in srbskemu narodu. Prvi in glavni krivec je vsa vnanja politika Avstrije proti Srbiji in posebej še avstrijski režim v Besni in Hercegovini. V večini prebivalstva teh
dvek pokrajin Je ufntb in prekipelo, Jević piše v svojem spira »Sarajevski atentat*:
« Sarajevski atentat ni Mi 6in kakega posameznika, kakega narodnega prenapc-teža marveč vse mladine Bo*d* Ni izšel torej iz enega trenutka, marve6 je bil dolgo pripravljeno Mo ene cele generacije, ki je bila odločena na boj s sovražnikom na žiivtyeftje in smrt za svoje fciove-čanske in narodne pravioe.*	___
Fran Fen*«and je botri to bol in Viljem n. je pritrdu njegovim načrtom! To je resnica, ki je pa Viftem mlajši — noče najti!
Podpis italijansko-]u9Klo venskih konvencij
Nettutkke konvencije
RIM, 20. Italijanska in jugoslovenska podpisane v Nettumi, vsebujejo rešitev delegacija srta odpotovati iz Rima proti vprašanj, ki so bila odločena na s. marghe-Nettuno s posebnim vlakom ob 9.i0. Vlak ritski konferenci. Glede zaščite lastninske je prispel ob 10.15. Postaja je bila okrase- pravice italijanskih državljanov v Dalma-na z italijanskimi in jugosiovenskind zastar ciji je določeno, da se ne sme z ozirom
vami. Jugoslovensko delegacijo je sprejel generalni tajnik v zunanjem ministrstvu sen. Contarini. Ob rivijeri Amzio-Nettuno so.bili uvrščeni fašisti iz mesta Anzio, nadalje šolski otroci z zastavami in ogromna množica ljudstva, ki je pozdravljala* delegaciji. ^
Ministrski predsednik on. Museotini, ki je prispel že včeraj v Nettuno, je pričakoval- delegate na dvorišču grada. Ob 10.30 so se vsi člani delegacij podpisali v album. Nato se je izvršil podpis konvencij, sklenjenih t v Firencah in Benetkah. Za Italija je najprej podpisal on. Mussolini, za Jugoslavijo sta podpisala poslanik Auto-njevič in predsednik delegacije dr. Rybar. Ker je konvencij mnogo, je trajalo podpisovanje okoli pol ure. Konvencije so napisane na z zlatom obrobljenem papirju, ki je v navadi za mednarodne pogodbe. Posamezni zvezki so zvezani z vrvico, pobarvano z barvami italijanske in jugoslavenske državne zastave, Pečati nosijo liktorski sveženj in začetnice jugosloven-skih delegatov.
Po podpisu se je vršila bogata zakuska v dvorani, iz katere se nudi krasen pogled na morje. Ob 11.40 sta se delegaciji vrniK s posebnim vlakom v Rim.
Stjepan Radić v avdijenci pri krilju
Izreden optimizem obeh RadICtv. Samostojnost samostojnih demokratov. Pailf zopet zboleL
LJUBLJANA, 20. (Izv.) Danes sta se peljala skozi Ljubljano v salonskem vozu minister Pavle Radić in njegov stric Stjepan Radič. Odpeljala sta se na Bled, kjer je kralj popoldne sprejel v avdijenci Stjepana Radića. Po avdijenci sta bila oba glavna voditelja radićevcev izredno dobre volje; Stjepanu Radiću je zadovoljstvo kar sijalo z obraza.
V vili «Epos» je Stjepan Radič sprejel novinarje ter jim podal naslednjo izjavo:
Nisem mogel pričakovati boljšega izida avdijence kakor je bil. S kraljem sem se razgovarjal o vseh mogočih stvareh, posebno pa O sporazumu med nami in radikali. Kralj se je zelo zanimal za to Vprašanje. Naš kralj je naš človek. Jaz bi se bil z radikali že davno sporazumel, a sem hotel vedeti, kakega naztranja je krali v tem pogledu. Priznati moram, da nisem našel takega razumevanja za to vprašanje
t	-	»niti pri najboljših naših Hudeh.
na agrarno reformo y Jugoslaviji nič me-; R^dte ie ob ' * -iU1 - 1 njati brez medsebojnega sporazuma. Zajamčen je prost nakup nepremičnin od Strani italijanskih optamtov v Dalmaciji in od strani Rečanov, ki bi optirali za Jugoslavijo. Raba- italijanskega jezika v Dalmaciji in arbo-hiroatskefa na Reki je zagotovljena italijanskim in jugoslovenskim Optantom za ttattpo, odroma za Jugosla v rjo na sodn&jah in pri upravno-poli Učnih in državnih uradtti, razen v carinarnicah; to velja aa ustmetri in |»sm«ni jezik. Ista določba velja za notarske apiae, zemljiške knjige in druge joftie registre. Sedanji ita kjanski odvetniki v Dalmaciji in jugoslo-,venski na Reki bodo lahko prosto vršili svoij poklic.
Promet med Zadrom in jugoslavenskim ozadjem je urejen. Jugoslavija ima p^rost prehod preko redkepristanišča ne samo za svoje lastne Izdelke, junpak tudi za tranzitno blago. JUtfotiiAvija dobi lahko prosto luko na Reki. Na bazenu Tkaon di Revel se poetavi^a javtta skladišča (Ma-gazzim genei rali). Tairifi se določijo sporazumno. Italijanskim delavcem v Jugoslaviji in jugoslovenslftm v Italiji je dana svoboda jezika in deia.
Državljanom obeh dršav je zagotovljeno
JugCHslovenska delegacija je odpotovala j a4iU) $kode ki so |o povzročile itali-iz Rima proti Beo^adu ob 17.40.	| janske aM	6etc z rc.
■■■Glavne določbe konvencij
Italijansko - jugoslovenske konvencije, i Sedaj v redu.
, . ___ __________ _ na sestanku samostojnih demokratov v
kvizicijaml Tudft zadeva zavarovanja , al hotelu «Imperial», in Stjepan Radić na
Prati CunKooemu režimu
Novi procesi in nove aretacije - Obtožen tudi bivši notranji minister Hristov - Krvav roparski napad
SOFIJA, 19. Glasilo radikalne stranke «Radikal» je pričelo ostro kampanjo proti Cankovu in njegovemu režimu. List piže med drugim:
Cankova vlada se opira na večino, sestavljena iz skupin najrazličnejših ideologij. Cankov nima za seboj nobene enotne stranke. Delovanje oblasti je brez vsakega pravnega čuta. Vsled pomanjkanja takta
ne sme priti do ponovnega konflikta. Vsled tega mora vlada pri pogajanjih z Vatikanom opozoriti, da je Husov praznik smatrati kot državni praznik po obstoječem zakonu in da je določanje značaja in načina te proslave ob udeležbi državnih oblasti notranje-poKtična zadeva republike. o kateri bodo <odločati edino zakoniti zastopniki čehoalovaškega naroda.»
Ho vi vojaita vstala m Portugalskem
udniena po par arah
LONDON, 30. «Times* poroča iz Lisa-T ....	i* ~ j j bone: Včeraj je v prvik jutranjih urah iz-
pn profesorjih m generalih vlada se vedno bruhnila 'vojaška vstaja proti vladi. Vstajo notranja negotovost. Vlada si do sedaj se SQ povzročiSToftcirii, ki so ubežati iz trd-m znala pridobiti širokih kmetskih mao- n|ave Julian, kjer so bili zaprti, žic. Diktatorsko razjpolozena vlada oma-j Vlada ^ j# ^^ v ^^ v c^^ huje med parlamentarizmom in diktaturo, j ter jc iadaIa ^j^o porođoT v katerem Pred voijnim sodiščem se je pričela ob- j pravi, da bo ukrenila vse potrebno za žara vnava proti obtožencem radi napada na | ščito republikanskih ustanov. Železniški most pri Slivnici. Glavna obto- j p0 vsem Portugalskem je bilo progla-ženca sta biv&i notranjB minister Hristo i §eno obsedno stanje. Pološaj v glarvnem Stojstnov in poslanec Spasov. Hristo Sto-: mestu je navidezno miran, janov, ki je v Beogradu, bo obsojen in I	**•
contumaciam.	i Vlada, ki je vsled nezaupnice, ki ji jo
V burgaškem okraju t»o aretirali več je izrekla poislanaka zbornica na svio^i seji članov komunistične organizacije, ki so iz- od rninolega petka, imela demtsijonirati, ,	... . .. .
dali svoje voditelje in so izpovedali, da 9o'je vsled zaupnice, ki jo ie dobila v senatu	,pre1VD ™ WSl .n so fe
se udeležili atentata v katedrali sv. Ne-j z 28 glasovi proti 10, sklenila ostati na blh v valovih- Resil° se l"1 I« le delje. Po atentatu so pobegnili v Turčijo, • svojem mestu In je ie v soboto predlagala ki jih je na zahtevo bolgarske vlade are-, predsedniku republike razpustitev p osla n-tirala.	ske zbornice in razpis novih nroHtev.
Sinoči je tolpa štirih roparjev napadla I LISABONA, 20. Včeraj zjutraj ob 10. uri vas Veliki 2eleznik. Iz poslopja vaškega!®« je vdalo 5 kolovodij ▼ vstaji Sploh se sodišča so odnesli roparji okro£ 400.000; g&anje že smatra za ponesrečeno in se levov nakar so poslopje zažgali. Roparji pričakuje vsak čas, da se uda moštvo so_ izvršili tudi več umorov. Po njihovem križarke «Vasoo de Gama», ki je v prvem
tej priliki poklonil kralju tri svoje knjige. Na vprašanje, ali se mu bo vrnil poslanski mandat, je Radić odgovoril novinarjem: Slišal sem, da želijo map prijatelji radikali, da bi prišel v Beograd; kljub temu pa nočem tega vprašanja komplicirati. Vsekakor sem mišljenja, da mora biti v skupščini vse zastopstvo hrvatskega naroda. V Beogradu nočem biti samo kibic, ampak hočem delati z vso silo. Nobena država se danes ne nahaja v tako dobrem položaju kakor Jugoslavija.
Tudi Pavle Radić je podal zelo optimistične izjave. Po njegovem mnenju ne bo težko izvesti sporazuma, ker mu ne nasprotuje niti kralj, niti vlada, niti Pašić, niti radićevci. Politika vlade je v dobrem
Stjepan Radić je v Zagrebu govoril oela. dve uri. V svojem govoru je Radić posebno poudarjal dobre lastnosti kralja Aleksandra, ki zna biti priprost seljak in obenem velik diplomat.
Včeraj se je v Zagrebu vršilo zborovanje zajedničarjev. Glavna govornika sta bila dr. Lorković in dr, Trumbić. Nato sta bili sprejeti dve resoluciji. Prva obsoja dosedanjo Radićevo pdlitiko in se izreka proti sporazumu; druga izreka zaupnico vodstvu. Iz stranke je bil izkijučen sedanji minister Krajač, ki je prešel v radićevski tabor.
Vso javnost je zelo razburila vest, da je moral Nikola Pašić odložiti svoi odhod na letovišče, ker je zopet zbolel. Pašić se je zopet prehladil. Poleg tega pa ga je naporno delo zadnjih dni simo utrudilo. Danes se je vršil pri njem sestanek ministrov, na katerem so se ministri sporazumeli glede vladne deklaracije.
Prve RadiCeve brzojavke
BEOGRAD, 19. Takoj po izpustitvi jo Stjepan Radič — kakor znano — poslal vdanostno brzojavko kralju Aleksandru, nadalje ministrskemu predsedniku Pašiču in predsedniku radikalnega kluba Ljubi Živkoviću. V prvi brzojavki se Radič zahvaljuje za abolicijo procesa in za veliko zaupanje. Pozdravlja Aleksandra Kara-gjorgjevića, kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, velikega siina velikega očeta, človeka, ki se je največ trudil za sporazum, kralja svobodne volje naroda in pravde. Brzojavka zaključuje ► vzklikom: «Živio kralj, živio kraljevski dom!*
Brzojavko je poslal St. Radič tudi mini-
tiru. Med opozicijo pride do nove grupa- strskemu predsedniku Pašiču, v kateri
cije strank, ker se sedanja negativna politika opozicije ne da vzdržati.
Jutri odpotujeta oba Radića v Zagreb, imto v Beograd, kjer se sestane Stjepan Radić s Pašićem.
BEOGRAD, 20. (lav.) Po sklenitvi sporazuma in nastopu nove vlade je napetost v političnih krogih precej polegla. Danes ni bilo i se je narodne skupščine, ki se bo vršila jutri.
Veliko zanimanja sta vzbudila govorta, ki sta ju imela včeraj Svetozar Pribičević sestanku
sestanku radićevcev v Zagrebu. Ob klfučku svojega govora je Pribičević poudaril, da hočejo samostojni demokrati voditi svojo politiko popolnoma samostojno. Težišče svoje akcije bodo samostojni demokrati prenesli med narod in se ne bodo vezali z nikomur, ne na desno, ne na levo.
pravi: «Skozi dosedanjo gosto meglo nepoznavanja in nezaupanja in skozi še gostejšo mrežo laži in zablod, ste Vi po božji prosvetljenosti svojega uma -spoznali vso veličinJo, pa tudi vso težino narodnega sporazuma. To veliko a nevidno1 delo ste utrdili in končali. Mi Hrvati in Srbi moramo kot hrbtenica vsega našega naroda in naše skupne države v urejeni svobodi, napredku in blagostanju biti s skupnim delom vzor slovanske kmetske države v popolni izvedbi človečanskih pravic in miru. Naj Vam Bog da doživeti bogate sadove iz tega Vašega velikega dela.
zioijavka predsedniku radikalnega klu^ ba Ljubi Živkoviću se glasi: «Zahvaljujem se Vam in klubu za globoko razumevanje za potrebe in stremljenja našega skupnega kmetskega naroda in države, za slogo in odločnost, s katero sta sprejela narodni sporazum. Zahvaljujem se stranki, Bogu in kralju.»
Slavnostna petdesetletnica jugoslovenskega .Udruženja dobrovoljcev
BEOGRAD, 19. Danes se v Beogradu začno svečanosti povodom 50-letnice obstoja Udruženja dobrovoljcev Jugoslavije. Proslava 'bo trajala tri dni in bo izredno svečana. Udeleži se je kakih 3000 delega-tc'v iz Jugoslavije. Doznava se tudi, da pride iv Beograd mnogo inozemskih dobrovoljcev in invalidov, tako iz Čehotslo-vaške, Francije, Belgije in Švice, od katerih jih je nekaj že prišlo v Beograd.
Velika nesreča na Savi
50 ljudi v valovih reke
BEOGRAD, 20. (Izv.) Včeraj se je pri proslavi 50-letnice olbstoja Udruženja dobrovoljcev dogodila strašna nesreča na Savi. Na nekem splavu se je hotelo prepeljati z desnega brega na levi breg Save okoH 50 ljudi. Sredi Save se je splav ne-
odihodu so naznanili kmetje napad oblasti, ki je takoj pričela zasledovati roparje z orožniki in vojaki. V Trojanskem gozdu se je vnel hud bc<j med roparji in zasledovalci. Trije roparji so bili ubiti.
Stalffte CehoslovoSke vlade
Času stoJpilo na stran vstaiev.
Za NlKlb min m Balkona
Nobenih pogajanj za adr
PARIZ, 20. General Jordana je izjavil madridskemu dopisniku «Journala», da so vse govorice o pogajanjih Francije In Španije z Abd-el-Krknom za sklenitev miru izmišljene. Madridska konferenca da je postavila le temelje za sklenitev miru, ka-
▼ sporu z Vatikanom
PRAGA, 20. Ministrski svet je vzel na	^ ^^ __ ^^
svoji ** na znanje poročilo zunanjega mi-j "bi n^rJ br^pogo^^pVej^^o^a nistra dr^a. Benesa o sporu z Vatikanom	^ ' voaja
in tsklenil sledečo izjavo:
« Via da ne more biti odgovorna za dogodke, ki so nastali vsled demonstrativnega odhoda papeževega nuncija. Vsled od-potovanja papeškega nuncija se je razmerje med našo državo in Vatikanom skalilo. Vlada je stremila za tem, da bi se razmerje med cerkvijo in državo reStfc* brez boja. Ker se zaveda i svojih dolžnosti i svojih polnih pravic ter hoče obenem respektirati čustva katoliškega prebivalstva v republiki, bo počakala nadaljaega razvoja dogodkov. Vlada želi skorajšmega poravnanja konflikta in bo nastopala za mirno in vsem konfesijam pravično rešitev cerkveno-političnih vprašanj. Po overitvi konflikta je treba predvsem misliti na to, da* pri prihodnji proslavi Huaovega praznika
vstašev.	_
Izjave grfktgt zunanjega ministra
ATENE, 20. V narodni skupščini je podal minister za zunanje zadeve Rendis kot odgovor na neko interpelacijo glede odnašaj ev med balkanskimi državami sledečo izjavo:
«Proučil sem podnobtio diplomatični položaj in sem a tem prišel do prepričanja^, da so stara metoda diplomacije ostale večkrat brez uspeha na Balkanu. Radi tega bo po mojem mnenja treba ustanoviti obvezno razsodišče, potom katerega bo pač lahko sklanM dogovor za garancijo, pa tudi zveze med Gitijo, Jugoslavijo in Romunijo. Razsodišče bo tudi odstranilo vaa nesporazumJjenja, Id obstojajo mogoče danes med Jugodavi^o hi Grčijo.»
Dogodki no moroikem bojišču
Abd-el-Krim meri na Fez
FEZ, 20. Položaj je še vedno resen, ampak ne predstavlja več tiste opasnosti, ki jo >e izdajal pred dvemi tedni. Fez je se vedno cilj rifanskih napadov; čini z orožjem tvorijo bolj posamezne epizode in ■se dobro čuti, da se bliža z naglico temeljita sprememba položaja. Abd-el-Krim napada mesto z dveh strani; od Uezzana v zapadni smeri in od Uerge ter skuša priti z Visokega Loebena v dolino po naravni poti.
V	tej drugi smeri leži težišče rifanskih prizadevanj, kakor to dokazujejo Številni napadi zadnjih dni proti postojankam okoli Ain M al ufa ter gibanja Aina Hiche v coni Ouerge z jasnim namenom, da se odreže Franootzom pot za oskrbovanje z živili in da se preplaši zvesta in neutralna plemena. Medtem vztraja Abd-el-Krim v svoji poHtiki pritiska ter skuša s prigovarjanji in s terorjem spraviti razna plemena na svojo stran. Zajedanja v francosko bojno linijo se nadaljujejo večinoma v nočnem času.
V	Tazja, ki je bila le deloma evakuirana, se je povrnil mir. Sploh so Hsti trdili da je bila izpraznitev Taze preuranjena.
Akcija francoskega glavnega stana napreduje naglo in točno. Sultan organizira med rrancozom zvestimi plemeni oddelke konjenice, ki se končentrujejo z nagkastjo. V sektorjih Dahotija se nadaljuje izpražnje-vanje. Francoski napad pretekle noči je osvobodil skupino, ki je ostala obkoljena
od sovražnika. Sovražnik je napadel obe postojanki pri Bab Oceine in Oued Ham-brune, a je bil vržen nazaj; vsled tega se je moral umakniti in je utrpel pri tem težke izgube in je v sektorju Ouerge izpraznil postojanko Orti.
Vest o dohodih novih francoskih ojačenj ter o prihoidu novega vrhovnega poveljnika generala N'aulina ira maršala Petaina je napravila pni prebivalstvu najboljši vtis. Javno mnenje in maroški tisk se strinjata v tem, da je treba izvesti akcijo do skrajnosti, ter nasprotujeta 'vsaki misli na pogajanja z Abd-el-Krimom, dokler ne b*o na bojišču popolnoma poražen. Skleniti danes mir — piše neki list — bi pomenilo obnoviti v najbližji bodočnosti številne vstaje, kakor se to sedaj dogaja z ozirom na gotova plemena. Drugi list predvideva možnost nove grožnje Rifancev z vzhoda, vendar pa se na splošno upa, da se Abd-el-Krimu ne bo posrečilo prekoračiti Visoki Loeben.
Katastrofa v Hongkongu
BERLIN, 20. «Vossische Zeitung » javlja iz Londona: V Hongkongu so se vsled neprestanega deževja utrgale ogromne plasti zemlje. 150 oseb in številne hiše v kitajskem okraju so postale žrtev katastrofe. Skoraj ravno toliko žrtev leži baje še pod razvalinami.
Nov poraz konservativnih strank v Franciji
Izid pokrajinskih volitev
PARIZ, 20. Ob 14. uri so bili znani naslednji podatki glede izida pokrajinskih volitev:
Levičarske stranke so pridobile 80 novih mest in sicer 59 radikali in socijalistični radikali, 2 socijalistični republikanci in 19 socijalisti.
Druge stranke so imele naslednje zgube; konservativci 6, liberalci 49, levičarski republikanci 28, komunisti 4.
Francija za skupen nastop proti Kitajski
LONDON, 19. Včeraj je bila v zunanjem ministrstvu važna konferenca o položaju na Kitajskem. Konference, kateri je predsedoval Chamberlain, so se udeležili francoski, ameriški in japonski poslanik. Na konferenci se je razpravljalo o skupni politiki napram Kitajski in o programu kitajske konference, ki naj bi se vršila že v kratkem.
Kakor poroča a Times*, je tudi Francija naklonjena skupnemu političnemu sodelovanju.
H.
-EDINOST,
V Trstu, dne 21. ftilifa 1925
DNEVNE VESTI
AiM tempi — miri tostuml I
I Podprefekt Ansaldo zapušča Postojno. V »lovo so mu priredili banket, seveda z navdušenimi govori. Govorniki so slavili vrline po-•lavlfajočega se podpreiekta. V svojem zahvalnem odgovoru se je — kakor čitamo v Piccolu — g. Ansaldo spominjal tudi domačega sloven-
—	Hazfcna «Val» - «Ponziana» 4 : 2 v prid «Valu».	—
—	Rokometna tekma «Ilirija* — «Adria»:
15:4. Ob precejšnji udeležbi občinstva se je vršila v nedeljo popoldne na igrišču S- d.
izdihnil. Truplo je bUo prepeljano ▼ mrtvašnico voLaSke bolnišnice.
— Spoomor t hotfl«. Preteklo soboto se je nastanil v hotelu «iMonoenitio» t nlici Gia-cinto Gallina tfoapod srednjih let, ki se je izkazal za 504einega knjigovodjo Marija Carli, iz Benetk: Predno je šel v odkas&no mu sobo*
popoldne na igrišču 4. je Pr*šlcc. ki je bil videti orecef zamišljen, de-Adria» v ulici Cal vola napovedana tekma iaj' ^a potrebuje nič «er bo kmalu zopet
med hazenašitami ljubl^c^k* «11'rije » in tržaške «Aarie». Tekma je A^nčala z lepo zmago
«kega prebivalstva. Naglašal je, da so bili za vrlih ljubljanskih hazenašic, tki so razvile lepo iasa njegovega poslovanja v Postojni Slovenci j kombinirano ;gro; obvladale so «Adrio» s
n^bilžji njegovi misli, želeč, da bi se v blago- j 15 : 5	_
đenem delu miru utrcfiJo pobratinstvo med!
Sto^sio^l^^^^""to"I<0" tržaškega fivllenia
2elii g. podprefekta. da bi prišlo do brat-
i Pr Slo
»kega sožitja med Italijani in Slovenci, se pri-gružuemo tudi mi z vso iskrenostjo. Tudi bi
odpotoval. Naslednje jutro zarana je neka po-strežnica, ki je pospravljala na hodniku, začula iz Carlijeve sob« oster pok. Sluteč nekaj nenavadnega, je vznemirjena poklicala druge po-strežnike, ki so vdrli zaklenjena vrata. Našli so Carli j a napol oblečenega m krvavega na postelj; .kri mu je curljala iz rane na desnem sencu; revolver, ki ga je tiSčal v otrpli desaši
— Vojak utonil pri kopanja. Lep solnčni dan i & dovolj jasno pričalo, da je nesrečnik izvršil je zvabil predvčerajšn jim nenavadno mnogo | samomor. Na lice mesta poklicani policijski l>udi .k morju; kdor je le mogel, je iskal blago- ! organi so zaplenili par pisem razne osebne li-vlsoko cenili njegovo zatrdilo, da so bili Slo- j dejnega hlada v osvežujočih valovih. Tako 1 st ne ter nekatere druge samomorilčeve pred-vanci najbliži njegovi misli, toda obžalovati je storil tudi 21-letni vojak Avgust Pucci, do- i mete. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo moramo, da je kot podlago pobratimstva ozna- i deljen kolesarskemu bersalijersicemu oddelku i prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice, čil primer od Nadiže iz leta 1866. Pobratim- armadnetfa zbora. Šel se !«» knnat na valnlnm I Vzrok sam stvo na taki podlagi je danes — povedano bodi z vso iskrenostjo — nedosegljivo, je utopija. Tudi g. podprefekt — ket mož tako visoke in-tel gence — bi moral razumeti razliko med te-( daj in sedaj. Pred vsem razliko med duševno sestavo in narodno in politično kulturo beneških Slovencev po vojmi leta 1866 in med ono pol miliona Slovanov, ki jih je priključila k Itahji svetovna vojna. Tedaj se je mogla Italija icstavljati na stališče, da zanjo ne obstoji ni
Itak-c manjšinsko vprašanje. Danes se ne more več. Doba pol stoletja je prine&Ia velike spremembe v duševnost narodov. Vzdramili so se k živi narodni zavesii. da niti ne govorimo o neutaUiivem kulturnem razvoju Slovanov, danes priključenih k Italiji, v tej dolgi dobi. Primer z beneškimi Slovenci je neumesten že zato, ke<? se ž njimi ni sklenil nikak sporazum, marveč so se v kulturnem in političnem pogledu zaostale sirote resign-irano udale v položaj narodne in politične brezpomembnosti. Da je z novimi priključenimi Slovani drugače, o tem se je mogel g. podprefekt sam prepričati v času svojega uradeva ni a v Postojni, kakor se je uveril tudi bivši generalni civilni komisar za Julijsko Krajino, gospod senator Mosconi, ki odkrito govori v svoji znani kni gi, da je v Slovanih žv narodni čut, narodna zavest vroča l/ubezen do svoiega jez'ka. Le na podlagi modtegn in pravičnega upoštevanja teh čustev ;'e možno resnično m pravo pobratimstvo, ne p<& na ptK-'agf primera beneških Slovencev! Gospcdu podprefektu je poznan pregovor: Al-tri paesi, altri costumi! Glede razmer a med narod, pa se je treba ravnati po pravilu: altri tempi, altri costumi! Da. da, gospod podprefekt: altri tempi zahtevajo tudi — altri Costumi! Kdor res želi bratsko sožitje med obema plemenoma, oziroma zadovoljivo ureditev manjšinskega vprašanja, ki se ga tudi Italija tle bo mogla ubranit., mora že definitivno pozabiti na stare benečanske recepte.
— Tečaj za občinske tajnike. Kakor smo že poročali, bo v tekočem tetu otvor-jen na trgovskem zavodu v Gorici poseben tečaj za občinske tajnike, ki bo trajal 4 mesece in sicer od 1. avgusta t. 1. do
armadnega zbora. Šel se je kopat na valolom j vzrok samomora ni znan. pred prosto luko V. E. III. Ko se je okopal, je ! — Nesreča aH samomor? Včeraj v prvih ju-sedel na breg ter se soinčil. Nenadoma pa je : tranjih urah j? neki železničar našel blizu se-mladeniču menda postalo slabo, kajti hkrati | žanske posiaje ni železniškem tiru strašno raz-se je nagnil naprej in štrbunknil v vodo, ki je mesarjeno truplo neznanca; gornji del života na tistem mestu precej globoka. To je zapa- , je bil popolnoma odtrgan od ostalega trupla, žilo več oseb, ki so se kopale tam v bližini, tir je bil široko naokrog oikropljen s krvjo, toda nobenemu ni prišlo da um, da gre za pomešano s koščki mesta. 2elezničar je obve-nesrečo, meneč, da je vojak sam skočil v vodo. stil o žalostnem odkritju svoje predstojnike, Ker se pa mladenič ni več prikazal na površju, ! ki so od svoje strani sporočili vest orožnikom, " ' ' " ~ ili '
so pričeli navzočni slutiti, da ga je doletela kaka nezgoda. Neki mladenič je takoj skočil v vodo in po ponovnem potapljanju je naposled potegnil vojaka na površje in ga s pomočjo drugih oseb spravil na breg. Nesrečni vojak ni več dihal vendar je srce še slabotno bilo. Ponesrečenec je bil nemudoma prepeljan na obrežje, kamor je čez par minut prihitel zdravnik rešilne postaj«, ki je s pomočjo poetrežni-kov skušal obuditi utopljenca k življenju z okrepčilnimi injekcijami in potom umetnega dihanja. Toda prizadevanje sanitarcev je bilo zaman; čez pičlih 10 minut je nesrečni vojak
Ti so zastražili krvave ostanke, ki so jih medtem železničarji 2e zložili kraj tira, dokler ni dospela sodna komisija, ki jih je po predpisanem izvidu dala nato prepeljati v sežansko mrtvašnico. Identiteta povofenca, ki je približno 50—60 leten mož, ni le * gotovostjo dognana: nesrečnik je baje neki Trebeč, iz Orleka..Tudi ni Se ugotovljeno, če gre za samomor ali nesrečo, kar je verjetnejše. Neka
varno, da vsakdo dobro premisli, predno kaj izusti, potem moramo toliko bolj zahtevati, da vsakdo dobro premisli, predno ,kaj napiše. Sem odločno proti kritikam, ki samo hvalijo; naj se pohvali, če je kaj hvale vredno, 6e je pa kaj slabega, naj se tudi to pove, toda v pravi obliki. Ce kritik pozna razmere in teŽkoče, katere mora zbor premagati in radi katerih proizvajanje ni bilo popolno, je dolžan to v oceni pojasniti. Spominjam se tukaj nauka, ki sem ga slišal v cerkvi: kdor sliši govoriti o svojem bližnjem slabo, pa ve, da ni resnično, greši, ako k temu molči. G. Doktoriču so gotovo znane teŽkoče, a katerimi se bori ne samo zbor Pevskega in glasbenega društva, ampak tudi vsi drugi. In vendar v svojih obsodbah ne omenja niti ene olajševalne okolnosti. Taka kritika ni pravična in zasleduje slabe namene.
O orkestru ni bilo razen one opazke, skrite v apostrofiranju občinstva, nobene druge omembe, kakor — da bi bil lahko bolje igral. Hvala! To vem tudi sam in marsikdo drugi izmed poslušalcev. Omenim naj samo to, da si prav nič ne domišljam, da bi bil pokazal kak prvovrsten orkester. Zadovoljen sem, da se mi je sploh posrečilo orkester ustvariti, ker vem, da je potreben. To naziranje deli z mano tudi društvo in ogromen del občinstva, ki je to s svojim odobravanjem pri koncertu tudi po-svedočilo in pri tem gotovo tudi uvaževalo, da za enkrat drugače ni mogoče niti v tem niti v kakem drugem pogledu. Delo v orkestru je bilo zame <lvo/na Žrtev, ki ne zasluži tako omalovažujočih in žaljivih opazk.
H koncu si dovoljujem še eno opazko. G. Doktorič poudarja vedno, da so kritike, ki samo hvalijo, za nič, on pa da je strog. Rekel sem že, da tudi jaz takih kritik ne odobravam. Toda prepričan sem, da vsekakor manj škodujejo, kakor kritike, ki so pisane pristranski in s slabimi namenom. In v strogosti je treba tudi doslednosti. Naj bo g. Doktorič strog
ten namreč memjo, da se ,e nesrečnik vračal tudi ti samemu bi	fi ^
p,an domov ob prog, m da se ;e v tem, j k- se tljo titulirali kot _ spotaknil in padel čez tir, po katerem je teda, beniki in «l™kr.vniaJci. * n„	A,V.
KNJ1GOVODKINJA, izvežbana, zmožna slo
venskega, srbskega, italijanskega in nemškega jezika išče mesta. Naslov pri upravni-štvu.	990
BRIVSKI pomočnik se ponu.a brivcem na deželi proti hrani, stanovanju in plači po dogovoru. Fran Renčič, Trst, Viale XX settenv bre 17/11.	991
ABSOLVENTOMA trgovske šole išče službe kot začetnica. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu lista pod «Začetn;ca» 99l
VILIN, nov, 40002 obdelanega zemljišča se proda za L 20.000 v Gorjanskem št. 97 998
BABICA, avterizirana sprejema noseče. Adele EmerscHitz-Sbreizero, Farneto 10 {podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20-64
962
VOJNEGA invalida, ki se more izkazati z invalidskimi dokumenti, sprejme tržaški zavod takoj kot slugo ali tekača. Prednost ima, kdor pozna več jekikov. — Ponudbe pod *Invalid» na upravništvo.	97C
SPREJME se stenografinja-strojepiska za slovenski in nemški jezik. Nastop službe 15. avgusta t. 1. Pisarna Dr. Mateja Pretner in Dr. Henrika Okretič, Trst ulica N. Machia-velli 15/1	986
GLASBILA za popoln tamburaški zbor kupim. Ponudbe z natančnimi podatki na naslov: Lampe, Knežak (Fontana del Conte) 996
prihajal vlak, ki ga je razmesaril.
s Goriškega
Občinske volitve v Itirlji
skem zastopu, ali p£ naj dobi objHna novega komisarja, — to Je bilo qMh geslo.
Gospodije Treveo, Arko, &He2nik in Besed-
beniki in strokovnjaki, a ne pomislijo, da študent, ki je napisal domačo nalogo, še ni pisatelj.	Emil Komel.
s tem svojim nezas mar vi plačevali dragega
jfliisanja? Kdo bo
Malo pred razpisom občinskih volitev v Idriji se je bil začel idrijski podprefekt Aljače-vič pogajati z edinraško in s strujarsko stranko giede skupnega nastopa pri volitvah. Vlada je pač, kakor povsod, hotela preprečiti, da bi dobili .komunisti večino v občinskem zastopu.
ker to ve pač vsakdo, da bi bil v tem slučaju vp„ „it-	u __..
in pri dandanes vladajočih razmerah občinski	■f^^^TJlTZČ?!'
f . i ■	r> j 'i*«« „u •• sk!m meščanom in vsemu ttaiefnu tako izkuše-
zasiop tako, razpuscen. Podprefektova akcija nemu narodu y luhji
;e imela uspeh: zastopniki obeh strank so mu ;	_
obljubili skupen nastop pri volitvah. Sicer pa, — Seja goriškega mednega srda, V petek kakor že rečeno, pri teh razmerah — ne glede j zvečer se je vrlila seja goriSkega mestnega na podprefeklovo akcijo — ni bilo drugega sveia, ki pa ni bila niti posebno aanimiva in izhoda, m to je bila edina pot, po kateri se je ' tudi ne burna, kakor se je splošno pričako-iahko prišlo do cbčinskega zastopa. Z ozirom valo.
torej na dano zagotovilo, in le pod tem pogo- | Prvi dve točki dnevnega reda, ki bi po onem
DAROVI
— Da počaste uspomenu svog blagopokojnog druga i prijatelja Rikarda Tomašiča darovali su za Istarsku Riječi Dr. Ulikse Slanger
. .. _______ _	lira 50, Jefto Petrovič lira 50, Ivan Mender
njak se-li zavedat^, kolfico Hi ode ste naprayili | lira 100. Stjepan Car lira 50. TomaSić udova
JUNEC za pripuscanje, svicarsKe pć
mesecev, star, se proda. Umek Vinko, Komen.	9^2
idrijski občini, ala'ati pa idrijskemu delavstvu Mari:a j sinovi lira 100, Miran Julije lira 50, slični
i plačevali 1 občinske
lavca?
mai postopanjem? Boste V. Car lira 20, Albin Priskič lira 10. A. Toma varoval občinske intefese, kdo idrijskega de-
jem je podprefekt poskrbel, da so se v<clitv-e razpisale. Hotel je v tem smislu izvesti volitve (in pokazal pri tem mnogo odločnosti. Poskr-konca novembra t. 1. Prošnje za sprejem \ bel je bil za takojšnjo -odstavitev občinskega hi vpis se lahko vlagajo na ravnateljstvo j komisarja in premestitev nekaterih podrejenih zavoda do 25. t. m.	j uradnikov, ki so se bili izjavili na nekem se-
Tekctn tečaja se bodo poučevali na- j stanku proti razpisu volitev, slednji predmeti; 1) ustavno pravo, 2) j Obe siranJti sta pa šli takoj na delo. Zjedi-
upravno pravo, 3} Civilno pravo in po.to- j J® sta ,. bili^^	^^^ | SV6t sklenil nakupiti gradbene oačrte za želez-
panje pred razsodiščem (giuaice 4corfnc5h1f; f	Slt^! Večinska lifta Itej'e ni^ke oroge CeriinjaS-Gorica, Ajdovičma-Lo-
tore), 4) kazensko pravo, 5) trrfovaico ^' Qd 2Q občin3,k;h Svetnikov; manjšinska li- gatec Sv. Lucija-ldtija in Sv. Lucija-Kobaridi; piavo, 6) upravna juslica, 7) politična, §ta ge prepUst;]a komunistom. Vsaka stran-i da je bil abonem^nt na goriški tramvaj, ki je ekonomija, 8) finančna veda, 9) davčni j£a ^ela torej imenovati 8 kandidatov, kar Sesedaj znašal 24 lir, povišan aa 30 lir, da slslem "	"	- - -	A
spletnem pričakovanju morali dati povod za burne razprave Ivi mogoče tudi prerekanja, sta bili rešeni na ta način, da je bila razprava o ostavki petero občinskih svetovalcev, ki je tvorila prvo točko>, odložena, po prečitanju pisma tvrdke Brunner, ki >e tvorilo drugo točko. pa sploh ni sledila nikaka debata, kakor se je splošno pričakovalo. Od ostalih točk dnevnega reda bi bilo omeniti: da je mestni
šič lira 15, Petar Priskič lira 20. Za Djačku Maticu: Josip Brumnjak lira 10, Jefto Petrovič lira 50, Rikardo Jurkovič lira 50. Julije Miran lira 50, Ivan Letiš lira 50, M. i V. Kun-dič lira 50. Dr. Ajite Grgurina lira 100. Toma-šič udova Marija 1 sinovi mjesto vijenca lira 200. Ukupno' dakle lira 1025, od kojih za Istarsku Riječ 465, a za Dfačku Maticu lira 560. Novac u upravi «I»tarske Reči».
iorsna poročila*
DEVIZfi Amsterdam od 1070.— do 1095.— Bel. gija od 136,-t" do 126.50; Pariz 127,- do 127.50 London od 131.40 do 131.0} ; New York od 27.— do 27.15; Španija od 385.— do 395.— ; Švica od 585.— do 528.— ; Atene od 42.— do 44—: Berlin od 640.— do 655.— ; Bukareit od 12.50 do 13,—: Praga od HO.— do 80.50: Ogrska od 0.0375 do 0.0385; Dunaj od t.0375 do 0.0390;. Zagreb od | 47.40 do 47.75.
VAXiUTA; Avstrijske krone od 0.0375 do 0.0395 dinarji od 47.20 do 47.60; dolaiji od 26.95 do 27.10; novei?po 20 frankov od 105.— do 108.— fuut šter-lingod 131.25 do 131.65.
Beneč^ske obveznice 70.50.
«KNJiGOVODJO, miajso moč s znanjem obet deželnih jezikov v govoru in pisavi ter nekoliko prakse, sprejme Mlekarska zadrugi v Trnovem (Torrenova di Bisterza). Predložiti je spričevala in staviti zahteve.» %!'
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.	64
neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorod-prijateljem in znancem žalostno vest, da je ljubljena soproga, mati, hčerka in sestra
računov -n deželnega napravah Šolskem
zakonov, n,	^jkažemo resno voljo mirnega
upravo, v kolikor niso zapopadem -v. pre)-j dvsem ^	tega, ker se
šn;:h predmetih. Poučevala bosta cxfv. i tet _ lem č&iiti ljudske koristi,	----* — -- ------------— ---------r- - . _ -	.	. . .	. ,
fr. Perna in dr. Guido DeveUg.	! Is °kdo uv\dd, d" e bo le na ta način zamoglo ^ -estnega sveta burne razprave in, deJ Pogrec, na5e drage
- Imendan kraljice Margherile. Včeraj je kaj doseči v prid idrijskega mesta, zlasti pa bate so bili tore, razočarani, toda v goriškem , ~ fr ^ '	mrt/a.n.cc mestne
kraljica mati Margheriia praznovala ivoj! v prid idrijskim delavcem. Podprefekt je bil »••«»«»	se fe i vi^ vjjei
imendan. Ob tej priliki so bile na javnih po- Lamreč z vso resnostjo obl;,ubil, da se bo z ^e Polem,ka o^^Pg«*«^ slopjih izvešene zastave.	c^To	7»tn da soreime rudnik č.m Brunner o soškem hidroelektričnem podjetju
Oni, ki so pričakovali na petkovi seji gori-
sožitja, .
je ho- : tiran;e po zidovih gori&kega m«»ta. ščititi ljudske koristi, ker «e j
Aiolsiia Siegu
roj« Uihar
po dotgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminula.
torek,
ZGBOZBAVKfifC
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
o Goric! no Travniku !t. 5, IS.
od 9—12 in od 3-5
iJi
niče v i stu. GORNJE BETINJE-TRST, 20. juifja i»25. Josip, soprog. JMojzek in Danic?, otroka.
Ćtliiar. Ivanke, Pavla, iuifca,
a	t -t	t> -	f x' m«, coja; kr^^r-oclpnifi delavcev v v Solkanu. Eni trdijo, da je mesto z razbitjem; Ha risa v^ova CalSaar. Ivanke, Pavla,
- Razpisane slvrbe na posti. Pri glavnem ^ e ^'lo sedar	po^nj utrpelo ve ikaiuLo škodo, drugi sedaj	«<»". »"tre in ost,!i sorodniki.
postnem uradu v Trstu, m sicer pri oddelku	Z ™ b?Prišlo do izvr- L priznavaio, da je res škoda, da ni došlo do Pogr. podjetje Nuova Impresa. Corso V.E.III 47
r azpol a go n e luil iko^mest a kor d nfh C pi sm o n oi^ ! tZl' ^Sb^TtS	bU pre- ^cdne,a ^^^^ ^ £
Sp/ejemajo se bivši .bojevniki do 37,'leta sta-|	^^ ZaSt°PU	Pmt^intdi^e^^ Vraf ^
r.tv a v Pomanjka^u eh drug, pros ld v sla- dalo zelo mnogo doseči.	F kdo ^	v ^ 2ani<3l^ni ^ i
rosh od 16 do 18. lela Za podrobnega ob- | V nedelo dne 12. t m. se irsil v irudni-	n^am ^ ^ Morda pa se bo le našla |
vesila se je ohniti na oddelek za os obje (Re-,sk,m gledahscu od 9-11 dopoldne^venvoil-	^ e]ektrika ^ bj0 posvetaa in razjasnila I
parto Personalel pokraimskega pcštnejja rav-f ni shod. na katerem so nastopili govornitK-i	^ *-mno 2adevo	1
shod sta bila po-	^^ ^ prof Fraajo ^^ u raz. j
stavil v izložbi «Narodne knjigarne« in Brešča-
zlatd, briila^i®
hupuje po najv^jih cenah ec^ino
AloJsiJ Po¥h
ZAHVfiU.
naJeljstva v Trstu.
Pokrajinski zdravstveni svet
; vseh treh strank. Na Na svo ih ! vablena od strujarjev tudi gospoda dr. Bitež
sejah od 14. do 16. n 17. t. m. je napravil po-Vk in dr. Besednjak, krajinski zdravsLveni svet sledeče sklepe: 1) ! Toda na shod Odobri se orgamčni seznam likarnic v tržaški pač pa sta prišla
pokraj ni. 2} Odobri se z nekaterimi spremem- ga dne popoldan. — jnars auuiu »t jc	. ga
cami zdravstveni pravilnik tržaške občine, in ta okoliščina nekoliko sumljiva. Gospoda sta
T	11	-J- ^ _ *______* •	J______1_____- - - !_ ^	1*1	1	____ I _	_ __ ' il ! n _ l 1» rt	P rt	T*fJ 7111
Povodom smrti in pogreba naše nadvse ljubljene hčerke in sestre
ni bilo ne enega ne drugega i pQ	iz po.kraji
oba ta gospoda v Idrijo iste- ; 1;-ene sllke vzbujajc z i. — Mars komu se je zdela : občinstva_
Um ost In Dmetnost
— Odgovor g, Doktoriču. Ni moja navada, da bi reagiral tavnn na kritike, ker me navad-
sicer I. del: Organizacija zdravstvene službe, obiskala svoje somišljenike, sledili so razni II. dtl. Zdravstvo z ozirom na »edače, piiače in pagovori in sestanki, toda vednc- le med siru-hišne predmete; III. del: Borba proti nalezlji- jarji. Z edin aši nisla stopila v nikake stike, vira boleznim, IV dei: mrtvaška policija; V. , V kondel{ek popoldan se pa kar na celem raz-del: živinozdravna pol cija. 3) Svet je dal svoie f nese govorica, da pojdejo strujarji na lastno m
žič s
obč na.ni.	a	nj h pisarne na krajevn; odbor tržaškega poni. • ceriu »Pevskega in ^asbenega druftva* pa
_ Stavka t «SlabiUmento Tecnico» konča- društva -Edinosti® dopis, v kat«rem nazna- moram odgovoriti", ker so njeni nameni preveč
na. Dasi ni še prišlo do do popolnega spora- nja o z r.ičevimi razlogi, da odstopaj od spo- 1 prczorni. Namen g. Doktorica je diskreditirati zuma med zastopn ki delavcev, včlanjenih pri ' razuma in da bodo nastopili pri obcinsKin mene pri društvu in društvo pri občinstvu. Pri kovinarski organizaciji «F. I. O. M.», in indu- volitvah s samostojno večinsko listo, lo spo- nas ni teiJ|6	nin^b,,® ve »čak a, ker ni-
ročilo je vplivalo porazno — za nje.	mamo ljudi na izbero, ki bi bili sposobni porO-
trokovniaSki o naših
kove trgovine več^e Mevilo slik, obstoječih	POVilfl© ^rlS^Sll
pokrajinskih motivov. Razstav- zrekamo tein potom najiskrenejšo zahvalo e. gosp. ."i^ znatno pozornost goriške- idekarm Cinku za to[3Žbo v času njene bolezm in y	K	spremstvo pri pogrebu, g. zdravniku Davanzo za nje-
govo prizadevanje, da bi jo nam ohranil pii življenju, vsem fantom in dekletom za častno spremstvo pri pogrebu ter vsem darovalcem vencev in cvttja.
Nadalje se čutimo dolžni zahvaliti se vsemu osobju ppenskega tramvaja za Izdatno pomoč in vsemu občinstvu, ki je pripomoglo, da se je vršii pogreb tako slovesno.
1925.
ZALUJOfl OSTALI.
strijalci, je vodstvo omenjene organizacije včeraj naznanilo, da je stavka v tovarni strojev • Stabilimento Tecnico Triestino» pri Sv. Andreju končana. Včeraj so prišli delavci polno-Številno na <le o in lovarn.i je začela zope: normalno poslovati.
— *Zvon». Izšli sta v skupnem zvezku 6. in 7. številka *Ljub!;anskega Zvonar.
DriiStvune vtitl
—	Pevski zbor Glasbene Matice. Danes zve-8er ob 7.45 pevska vaja.
—	Pevsko društvo «lHrija». Danes ob 21.
nri odborova se;a. — Tajnik.
—S. D, «Adria» - Proa;k ima danes važen sestanek v navadnih "»olnošteviJnc udeležbo.
—	M. D. «Zarfa» - Rojan. Danes točno ob 8. uri zvečer vaje dramatičnega odseka. Prosi le za točnost in polnošlevilnost. — Načelnik.
občinstva, zlasti pa delavcev se je obrnil proli čati objekitivn« in res sti____
njim. Celo mnogi izmed njihovih pristašev so	prireditvab. Vsa modrost naiih kritikov se vr-
odločno obso ali tako postopanje, ker je vsak-	v opazkah o slabi ali dobri irgovarj^vi
do lahko domneval, kake bodo posledic«. —	besedila, glasbenih momentov se pa nikdo ne
Vsakdo je vedel, da so bile volitve razpisane	■ dotika. Ali pa se kritiki omejujejo na globalne
le pod zgoraj navedenim ^pogojem in da	trditve: je bilo dobro, je bilo boljie, je bilo
* "	slabo, je bilo slabi«, za nič( kakor to dela g.
Doktorič javno, v javnem listu, drugi pa od osebe do osebe, ako jih dobijo, ki so voljne poslušati. G. Doktorič tako kritiziranje Se stopnjuje z izrazi: nočem preveč lakti, raje molčim, tudi zbor bi bil boijt storit da bi bil
AUTOMOBILISTIČNA PROGA
Trst-Lokev-DIvata-SmoZefe
Lastnik R. Brunelli A C., Trst, Via U. Foscoio, Carage Vecile, Telefon št. 606
VOZNI RED:
se sploh ne bodo vršile. — Gospoda dr- Bi-težnik in dr. Besednjak pa sta po vrlo «uspešnem delu» za delavca in za kmeta v torek zvečer 7g nila iz Idrije.
Kljub gornjri bojazni, da bodo volitve, prekli-	____
cane, so stranke Šle po spTemen'enem položa- molčal itd. ter z žalitvijo občinstva, ki «ploeka
___________________t ju na delo. Edinjaši so bili seveda prisiljen: j naravnost betso pri v«aki ie tako »labt točki.»
prostorih. Prosi se za s postaviti samostojno večinsko listo, s katero ; Taki izrazi po mojem »e pomenijo samo po-o. _ Odbor.	'' bi bili zlasti v očigled velikemu splošnemu ' manjkanja predpogojev aa dobro oceno, ampak
— t» •"---L ° ogorčenju proti stru;arjem pri volitvah prav j tud pomanjkanje — srčne izobrazbe in dišijo
gotovo prodrli-	] — oprostite..,, toda ne! odkritosrčnost je doli- ■
Toda kar se je pričakovalo, kar je bilo zelo ■ nost — po samohvali. To ni vtis, ki ga naprav-vcrcietno tudi za vsakega strujarja. — to iejlja g. Doktorič morda samt} name, ampak tudi prišlo: oblast je v petek dne 17. t. m. prekli-I na marsikoga drugega, zato sem odkrito cala volitve,	[povedal.	!
Zapostavili so se tore» vsi ljudski interesi, j Mogoče mi bo kdo ugovarjal* da g. Doktorič
Cm Lil	IlIlJ
__	17.30
3.80	18.-
6 —	18.15
7^0	18 30
9.80	19.—
POSTAJE
Is
539
Trst, (P. Oberdan) Bazovica Lokev Divača Senožeče Cen« minimalna za vožnjo I< 2.
Listki za tja in nazaj: ■ Mu i 11— Tist-ittb is rtnl* L 14.—
lastnik.
	t»8 Lir
8.45	OSO
8.15	6 —
8,—	3.S0
7.45	2.30
7.15|	—
na PSasza Ciaflbaltli ši. prvo nacis97opiQ
i*>2)
IaO Kuarlio vsš oSra2
mozoliki madeži
frdnk©
efells
bule
tvori
eczeml
in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože. in ki se porajajo posebno v vrelih mesecih vsled močnega solnca, sc zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah.	66
inserimjte o „Edinosti"
SPOHT
IZIDI NEDELJSKIH TEKEM. . — ««Val» - openska ^Prosvcia« 7 : 2 v prid • Valu«. Rezerve «Val» - «Prosveta» 5;3 v prid -Valu«.
naj
Prodno ka] nakupite, oblSfilta
Veliko skladišče pohiifva
4.,
tvrdke
ALESSANDRO LEVI NINZi
Via ••flori li 1 - Via Na'canlon it. 7-13
Spalno »obe, obedne ©obe, posamezni koal pohištva
v veliki Izberi.