Naš intervju ob 25. aprilu: kurir Pippo Pezza o svojem sodelovanju v NOB /9 Italijanski in slovenski dijaki hočejo boljšo šolo! r fl h - M Lv fl 1 - 1V obeh Gori1 :ah Dugova 1 V Gorici o študentskih izmenjavah, ki brišejo meje v glavah Primorski dnevnik SOBOTA, 25. APRILA 2009_ Št. 98 (19.497) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Praznik spomina, svobode in sožitja Danjel Radetič Druga svetovna vojna je od Trsta, Gorice, Krasa, Laškega, Brd in Benečije terjala visok krvni davek. V partizanih so padli številni mladi fantje in dekleta, možje in žene, ki so se uprli fašističnim razna-rodovalcem in nacističnim okupatorjem. Njihova smrt je globoko zaznamovala naše kraje, saj so se številne slovenske vasi in obe mestni središči znašli brez svojih najboljših moči. Za vedno mi bodo ostale v spominu besede mojega dedka iz Jamelj, ki mi je pred leti tako odgovoril na vprašanje, ali je poznal mlade Jameljce, padle v narodnoosvobodilnem boju. »Seveda sem jih poznal; vsi so bili moji prijatelji. Ko smo bili otroci, smo se skupaj podili po gmajni; ko smo odrastli, smo hodili na plese in zabave,« je povedal in poudaril, da je treba zaradi tega skrbno negovati partizanski spomenik sredi vasi. Ne gre namreč za nemega pričevalca nekdanjih časov, pred katerim se zbirajo nostalgiki, pač pa za obeležje, s katerim se je vaška skupnost poklonila svojim mladim članom, ki so padli za svobodo in enakopravnost, za svoj jezik in kulturo. Ko bi vojne ne bilo, bi bile Jamlje popolnoma različne, saj bi trinajst mladih domačinov, padlih v partizanskih vrstah, dalo svoj doprinos k rasti in razvoju vasi; imeli bi otroke in vnuke, zgradili bi si hiše, obnovili stare domačije, živeli bi v miru. To seveda velja tudi za druge kraje, zato pa predstavlja vsako zaganjanje proti partizanskim spomenikom grobo žalitev padlih, ki so darovali svoja mlada življenja na oltarju svobode, in živih, ki skrbno negujejo antifašistične vrednote in ki si dan za dnem prizadevajo za sožitje med narodi. gospodarstvo - Evropski komisar podvomil, da bi Fiat lahko reševal Opel in Chrysler Verheugen napadel Fiat Napetost med Italijo in EU Marchionne: Verheugen pristranski - Frattini zahteval pojasnila 25. APRIL - Na Tržaškem in Goriškem Danes vrhunec svečanosti ob dnevu osvoboditve Danes bo na Tržaškem in Goriškem vrhunec spominskih svečanosti ob 64-letnici osvoboditve od nacifašizma. Prve slovesnosti so bile na vrsti že včeraj (na sliki Kroma predstavnika tržaške občinske in pokrajinske uprave na Opčinah). V Trstu bo kot običajno osrednji dogodek svečanost v Rižarni, medtem ko bodo na Vrhu slavili tudi 35-letnico postavitve spomenika padlim v NOB. Na 8. in 18. strani kroma TURIN - Evropski komisar za industrijo Günter Verheugen je izrazil dvom, da bi Fiat lahko prevzel poleg Chryslerja tudi Opel, češ da je hudo zadolžen in sploh pri slabem zdravju. S tem je izzval ostro reakcijo pooblaščenega upravitelja italijanskega avtomobilskega proizvajalca Sergia Marchion-neja, ki je Verheugna obtožil, da ne dela v korist evropske avtomobilske industrije in da je pristranski. Besede nemškega komisarja so obsodili tudi drugi predstavniki italijanskega javnega življenja. Zunanji minister Franco Frattini je zahteval, naj Verheugen prekliče svoje izjave. Na 7. strani SKS Planika aktivno na izobraževalnem področju Na 3. strani Družba Generali kljub krizi dovolj trdna Na 6. strani Repentabor: volilni dogovor Cibi - Pisani Na 10. strani Loredana Gec o dokumentarcu Sonja Na 10. strani V Gorici se je začel sejem Expomego Na 17. strani rim - Na levičarskih listah Kocijančič in Komel kandidata za Strasbourg V Ubi I IIB I J* »mi * ■!.* |l rt.TilHi h m Thv IljtíA F>-r. Birijjnmii|.ijT>i l rmHnttMbuhlQ OGMyAM r>.:í. jj"l vúfW). +ür» qwuhi M í'.'J uiu K'Vi/r.r, IfflütTflTH M Mi«. T« ALASSO CENTER f WA! THAI SHAKTI-AvuavfDA CENTEW Igor Kocijančič RIM - Igor Kocijančič in Igor Komel se bosta 6. in 7. junija potegovala za mandat v evropskem parlamentu. Kocijančič bo kandidiral na komunistični listi, Komel pa na listi gibanja Levica in svo- LifEt^f Hertlil S**, QAíia Ji, ft 120 F0*l¡)lí>í Id1. +IB6 5 £«2930 Liri Class ■ Hnlria1! í. LKh Igor Komel boda. Deželni svetnik Mavrične levice in ravnatelj goriškega Kulturnega doma se pridružujeta Borisu Pahorju, kandidatu SSk na listi Južnotirolske ljudske stranke. Na 2. strani JÍ-UWAA in brúSct tid bralke Prtmafikicga dnnviifce * cki if.-rvriü Bfl? TH A LASSO CENTER rUziičn É . Mufti jet kopeli _AQy( Waj Thai Tújtkú mOtOza z a rom a Učnim i cftr ^ A Of, Í0 min JV/( ] wj^d prfpfrH-rfcljlin rfq.pcf.liD \ \ (Mfi)8)@(Si§) SUllMšM velik poletni vrt z 200 mesti in udobno notranjo dvorano Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella Tel. 040/910342 2 Četrtek, 23. aprila 2009 ALPE-JADRAN / evropske volitve - Na predlog deželnih in slovenskih predstavnikov gibanja Goričan Igor Komel kandidat gibanja Levica in svoboda Direktor goriškega Kulturnega doma je bil med pobudniki Foruma za Gorico RIM - Ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel bo kandidiral za evropski parlament na levičarski listi Levica in svoboda (Sinistra e liberta). Njegovo kandidaturo morajo še formalno potrditi v Rimu, kjer bodo najkasneje do ponedeljka odobrili kandidatne liste v vseh petih volilnih okrajih. Komela, ki bo menda edini kandidat iz Furlanije-Julijske krajine, so predlagali slovenski člani novega levičarskega gibanja, ki so se sestali v Gorici. Ravnatelj Kulturnega doma ni novinec v politiki (svojčas je bil tudi goriški občinski svetnik), na zadnjih občinskih volitvah v Gorici je bil med pobudniki gibanja Forum za Gorico, ki je za župana kandidiralo duhovnika Andreo Bellaviteja. Zamisel o kandidaturi Igorja Komela je prodrla na goriškem srečanju Slovencev, ki se prepoznavajo v novem levičarskem gibanju bumbaca,3 Igor Komel »Mislim, da je Igor Komel zelo dobra izbira. Prvič, ker zagovarja napredne in odprte levičarske ideje in drugič, ker ne pripada nobenim ustanovnim strankam in skupinam našega gibanja,« meni Marko Marinčič, goriški pokrajinski odbornik, ki je bil tudi eden od možnih kandidatov. Krožili sta tudi imeni bivšega do-berdobskega župana Maria Lavrenčiča in Daniele Birsa. Na koncu je izbira padla na Komela, tudi kot uglednega predstavnika pisane slovenske in širše deželne civilne družbe, poudarjajo deželni voditelji gibanja Levica in svoboda. To pisano levičarsko gibanje sestavljajo nekdanji pristaši Komunistične prenove (njihov vodja je predsednik Apulije Niki Vendola), zeleni, Demokratična levica (vodi jo evroposlanec Claudio Fava), socialisti (njihov tajnik je Gastone Nencini) ter nekdanji pristaši SIK bivše ministrice Katie Belillo, ki jih v FJK zastopa Daniela Birsa. Nosilka kandidatne liste v našem volilnem okraju bo menda Lisa Clark, ena od ustanoviteljic mirovnega gibanja Blaženi graditelji miru (Beati costruttori di pace), za ponovni mandat pa se bosta znova potegovala dosedanja evropska poslanca Roberto Mu-sacchio (bivši član SKP) in zeleni Sepp Kusstatscher, doma z Južne Tirolske. sik in skp - Na vrhu liste morda Hackova Spetič: Komunisti spet v igri Kocijančič uradno kandidat VIDEM - V četrtek zvečer se je v Vidmu zbral deželni odbor Stranke italijanskih komunistov. Prisoten je bil član vsedržavnega tajništva Vincenzo Calo. V svojem uvodu je deželni tajnik Stojan Spetič poudaril veliko novost, ki jo predstavlja skupna lista komunistov in levih socialistov za evropski parlament. Enako bodo komunisti nastopili tudi v nekaterih pomembnih občinah naše dežele. Vse to predstavlja uspeh naporov stranke italijanskih komunistov, da bi čimprej prišlo do združitve komunističnih strank v Italiji. Posebno še v trenutku hude gospodarske krize in njenih negativnih posledic za delavski razred, ki od lanske pomladi nima več doslednega predstavništva v parlamentu, je poudaril Spetič. Na evropskih volitvah se na politično sceno vračajo komunisti in dosledna levica, ki je v Strasbourgu združena v levičarski skupini GUE/NLG. Stojan Spetič V razpravi je bilo poudarjeno, da skupna volilna kampanja rahlo zamuja. Od tod poziv SKP, naj se okrepijo odnosi in skupne pobude, obenem pa izdela usklajen načrt volilne kampanje. To od nas pričakuje levičarska javnost, pravi Spetič. Kandidature za severovzhodno volilno okrožje so v zaključni fazi. Vodstvo SIK jih bo potrdilo na svoji jutrišnji seji. Zelo verjetno je, da bo tajnik stranke sOliviero Diliberto med nosilci liste v severovzhodnem okrožju, ki Igor Kocijančič zaobjema tudi našo deželo. Druga dva nosilca list naj bi bila novinarka in mi-rovnica Lidia Menapace in znanstvenica Margherita Hack. Iz Rima so medtem potrdili kandidaturo Igorja Kocijančiča, vodjo Mavrične levice v deželnem parlamentu, ki bo na listi zastopal tudi ponovno združene slovenske komuniste. To je že tretja zaporedna evropska kandidatura za Kocijančiča, ki je tudi pokrajinski tajnik SKP na Tržaškem. tolmin - Ob 14. slovenskih dnevih knjige Na sejmu rabljenih knjig Bukvarna tudi stojnica Inštituta za slovensko kulturo Na stojnici iz Benečije sta obiskovalce pričakali (od leve) Eva Golles in Giulia Crisetig nm TOLMIN - Ob 14. slovenskih dnevih knjige sta Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin in Turistična zveza Gornjega Posočja priredila v atriju knjižnice sejem rabljenih knjig poimenovan Bukvarna. Sejem se je začel v ponedeljek, trajal pa je do včeraj, ko je bil v sklopu Bukvarne na sporedu tudi sejem turistične literature. Knjižnega sejma v Tolminu se je s svojo stojnico včeraj udeležil tudi Inštitut za slovensko kulturo, ustanova, ki predstavlja celotno slovensko skupnost v vi-demski pokrajini. Ob špetrskem inštitutu, so na Bu-kvarni sodelovali še Turistična zveza Gornjega Posočja, Fundacija Poti miru v Posočju, Tolminski muzej, OŠ Franceta Bevka iz Tolmina, tolminska knjigarna Mladinske knjige, Društvo Baška dediščina, Planinsko društvo Tolmin, TD Tolmin, LTO Sotočje, ŠTD Ladra - Smast, TD Drežnica, LTO Bovec, TD Bovec, TD Soča - Trenta, TD Log pod Mangartom in Ribiška družina Tolmin. (NM) Senatorka Blažina o novem šolskem ravnatelju FJK RIM - Šolsko ministrstvo naj bi v kratkem imenovalno novega deželnega šolskega skrbnika za Fur-lanijo-Julijsko krajino, kjer je sedanji skrbnik na pragu upokojitve. Senatorja Demokratske stranke Tamara Blažina in Carlo Pegorer računata, da bo Rim izbral človeka, ki dobro pozna pisano deželno šolsko stvarnost, vključno s stvarnostjo šole s slovenskim učnim jezikom. Posebna zemljepisna lega Furlanije-Julij -ske krajine tudi spodbuja sodelovanje italijanskih in slovenskih šol s šolami sosednje Slovenije, menita senatorja leve sredine iz FJK. V vprašanju šolski ministrici Mariistelli Gelmini izražata pričakovanje, da bo ministrstvo pri izbiri novega deželnega skrbnika upoštevalo vse zgoraj omenjene pogoje. Predlog Igorja Gabrovca SKGZ in SSO, naj ustanovita pravno službo za pomoč ljudem in organizacijam TRST - Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO naslovil predlog za takojšnji sklic tehnično-politčnega omizja, ki naj privede do ustanovitve učinkovite pravne službe za pomoč posameznikom in organizacijam, ki se odločijo za uveljavljanje jezikovnih pravic v odnosu do javnih oblasti in do podjetij, ki imajo v zakupu upravljanje javnih storitev. Deželni svetnik se pri tem sklicuje na zaključni dokument, ki ga je leta 2003 sprejela Programska konferenca Popravek in pojasnilo TRST - Ker sem v članku o kongresu Mladih v Ovčji vasi, ki je bil objavljen v četrtek, zasledil nekaj napak in pomanjkljivosti, bi prosil, če bi se dalo naknadno objaviti popravke, ki so naslednji: - gostje, ki so pozdravili na začetku so bili: Igor Gabrovec in Damijan Terpin za Slovensko skupnost, Rudi Bartaloth in Simon Preschern za Kanalsko dolino, Matija Wutti in Simon Valentin Inzko-Fink za Korošce. - napačno je bil zapisan naslov nove spletne strani Mladih, ki se glasi: www.mladi-ssk.org; - manjkala so imena kandidatov in torej izvoljenih za Gorico: Matevž Čotar, Aljoša Jarc, Gregor Nanut in Karen Ulian.(Tomaž Špacapan) PRIPIS UREDNIŠTVA: Članek o kongresu Mladih SSk nam je poslal Tomaž Špacapan in smo ga objavili v daljšem povzetku. Imen in drugih podatkov nismo ne iz-puščali in ne spreminjali. (Ur.) Jutri praznovanje Dneva upora v Potoku KOPER - Društvo za vsestranski razvoj vasi Potok prireja jutri v Potoku v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Sv. Anton in Mestno občino Koper praznovanje dneva upora. Praznovanje se bo začelo že zgodaj dopoldne s pohodom (start ob 9. in zbiranje pohodni-kov ob 8. uri), v popoldanskih in večernih urah pa bo nadaljevanje proslave. Osrednji del se bo začel ob 16. uri, ko bodo spregovorili predsednik KS Sv. Antona, predsednik ZZB NOB Koper in koprski župan Boris Popovič, ki bo glavni govornik. v kulturnem sporedu bodo nastopili godba na pihala iz Sv. Antona, Pihalni orkester Trebče, MEPZ Brnistra, MPZ Lopar in Obalca, Šavrinski godci iz Šmarij in učenci iz OŠ Elvi-re Vatovec iz Prad. Praznovanje se bo zaključilo s plesom ob 20. uri, ko bosta zaigrali skupini Ne me jugat in Koktelsi. / ALPE-JADRAN Četrtek, 23. aprila 2009 3 ukve - Sodelovanje s slovenskimi izobraževalnimi ustanovami SKS Planika dejavna tudi na izobraževalnem področju Tečajniki Planike na pouku v Kranjski gori - Izlet v Ljubljano in sodelovanje na poletnih tečajih slovenščine UKVE - SKS Planika je že dolga leta aktivno tudi na področju izobraževanja, predvsem kar zadeva prirejanje izbirnih tečajev slovenskega jezika za šoloobvezne otroke. Trenutno Planika razpolaga z dvema ustrezno strokovno usposobljenima pedagoginjama, ki se tedensko posvečata delu z otroki. V sklopu tega delovanja se rojevajo tudi prijateljstva in želje po poglobitvi obstoječih stikov ter novi izzivi. Tako so se tri obiskovalke jezikovnih tečajev Planike na osnovni šoli v Kranjski Gori udeležile enodnevnega pouka v slovenskem jeziku in tako prisostvovale pouku slovenščine in biologije. Za njih je bil dan hkrati zanimiv in naporen predvsem zaradi vsebine pouka ter nevsakdanjega besedišča, istočasno pa je šlo tudi za izziv, da nadaljujejo s poglabljanjem in učenjem slovenskega jezika. V začetku meseca maja pa bo Planika omogočila vrtcu in osnovni šoli iz Žabnic ekskurzijo v Slovenijo. Mali šolarji bodo najprej obiskali vrtec in osnovno šolo Josipa Vandota v Kranjski Gori, nato si bodo ogledali čebelarski muzej v Radovljici, dan pa bodo nadaljevali z ogledom slovenske prestolnice. Ekskurzija bo hkrati priložnost, da se bodo učitelji seznanili s pedagoškim programom slovenskega šolske- ga sistema in hkrati morda izrabili priložnost za bodoče oblike sodelovanja. Planika je v letošnjem šolskem letu tudi partnerska ustanova Slovenske gimnazije v Celovcu. Nekateri otroci, ki med šolskim letom obiskujejo tečaje slovenskega jezika v Ukvah, bodo 14. maja v Celovcu nastopili na 50. slavnostni akademiji gimnazije z besedilom, ki so ga med šolskim letom pripravili pod mentorstvom učiteljice Katarine. Za otroke in središče bo to prava priložnost, da se predstavijo širši javnost. Spomniti moramo, da tudi v tem šolskem letu , kot je bil to primer tudi v preteklo-sti,obiskujejo slovensko gimnazijo tu- di dijaki iz Kanalske doline. V poletnem času se bo univerzitetni študent udeležil poletnega seminarja slovenskega jezika (udeležbo je omogočil SLORI), dve dijakinji pa poletne šole slovenskega jezika, ki jo organizira Filozofska fakulteta v Ljubljani. Rudi Bartaloth Financiranje slovenske GŠ je obveznost Avstrije CELOVEC/LJUBLJANA - Vprašanje financiranja slovenske Glasbene šole (GŠ) na Koroškem je bila osrednja tema razgovora ravnatelja in predsednika te manjšinske ustanove Romana Verdela in Boža Hartmana na srečanju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem sredi tega tedna v Ljubljani. Kot so sporočili po sestanku, je minister Žekš zagotovil, da bo Slovenija še naprej podpirala prizadevanja te ustanove, dodal pa je, da bi morala Avstrija oziroma Koroška zagotoviti finance za delovanje šole. Predstavnikoma izobraževalne ustanove je predlagal, naj si še naprej prizadevata za rešitev, ob tem pa menil, da ju bo podprl z vsemi razpoložljivimi sredstvi. (I.L.) od leta 1985 GRADBENO PODJETJE Qradimo vam ideje in sanje PRENOVA 4 Sobota, 25. aprila 2009 ALPE-JADRAN / slovenci v italiji - Zagotovila krovne organizacije koroška - Slovensko manjšinsko gospodarstvo Felix Wieser novi SKGZ za podporo Primorskega dnevnika preldsedIlik up'avnega 9 odbora Zveze Bank Zadovoljstvo zaradi imenovanja koordinatorja na RTV SLO TRST - Slovenska kulturno-gospo-darska zveza se bo zavzela, tako kot je to storila doslej, da slovenski mediji Slovencev v Italiji ohranijo vse pogoje za nemoteno delovanje v korist celotne skupnosti. Zato z zaskrbljenostjo sledi usodi Primorskega dnevnika, ki se spričo nedorečenega položaja v zvezi z državnimi finančnimi prispevki nahaja v veliki negotovosti. Vesti o napovedanem krčenju državnih prispevkov ne obetajo velikega optimizma, kar sta na občnem zboru Zadruge Primorskega dnevnika poudarila tako predsednik Ace Mermolja kot odgovorni urednik dnevnika Dušan Udovič. V tem smislu je predsednik SKGZ Rudi Pavšič na srečanju, ki ga je imelo vodstvo časopisa s predsednikoma krovnih organizacij, nakazal nekaj možnih rešitev in izpostavil vlogo dnevnika, kot nezamenljivega dejavnika v življenju Slovencev v Italiji. Napovedano zmanjšanje prispevkov časopisu bi namreč postavilo redakcijo na rob zmogljivosti, ker bi v prvi vrsti udarilo po mlajših novinarjih, ki predstavljajo osnovo za jutrišnjo perspektivo časopisa, saj so v glavnem vezani na terminske delovne pogodbe. Šibitev novinarskega kadra pa bi kot posledico imelo obubožanje časopisa, ki skupaj s tedniki predstavlja eno od pomembnejših postavk manjšinske organiziranosti. SKGZ po drugi strani izraža zadovoljstvo, da je Programski svet slovenske ra-diotelevizije sprejel predloge Komisije za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah, ki jih je svetu predo-čil njen predsednik Janko Malle. Svet RTV je namreč podprl prizadevanja, ki gredo v smer izboljšanja medijske podobe manjšin, ki živijo v sosednjih državah Republike Slovenije in katere je treba obravnavati kot pozitivne subjekte. Pomembno je, da so se opredelili za imenovanje koordinatorja za multimedial-no uredništvo (radio, televizija, spletna stran), ki bo medijsko povezoval manjšinsko stvarnost. Ravno tako je važen sklep, da bodo na tem področju poiskali primerno kadrovsko okrepitev in da se bo RTV bolje in konkretneje povezovala z mediji, ki delujejo v manjšinskem prostoru. Z njimi naj bi se tudi dogovorila o izmenjavi mlajših novinarjev, kar je predpogoj za kvalitetno rast celovitega slovenskega medij -skega prostora. Felix Wieser na čelu Zveze Bank bruselj - Spor med Slovenijo in Hrvaško zaradi meje postaja vse bolj evropski problem O zastoju hrvaških pogajanj zaradi Slovenije bo v ponedeljek uradno razpravljala celotna EU BRUSELJ - O zastoju Hrvaške na poti v EU zaradi vprašanja meje s Slovenijo bodo v ponedeljek na formalnem zasedanju v Luksemburgu razpravljali tudi zunanji ministri EU. Razpravo naj bi zahtevalo več članic EU. Nekateri viri v EU menijo, da bo potekala v optimističnem vzdušju, drugi pa, da je "vzdušje med članicami glede tega spora vse prej kot pozitivno". Sedaj je čas, da se o tem govori tudi na visoki politični ravni v EU, so včeraj v Bruslju menili viri pri češkem predsedstvu in pojasnili, da je o tem želelo razpravljati več držav članic. To bo prvič, da bodo ministri o tem razpravljali na formalnem zasedanju, medtem ko so neformalno o tem govorili konec marca na Češkem. Na vprašanje, kaj želi predsedstvo doseči z uvrstitvijo vprašanja zastoja Hrvaške na dnevni red formalnega zasedanja ministrov, so viri pri predsedstvu odgovorili, da bo to politična razprava o pogajanjih Hrvaške z EU in o vsebini sredinih sestankov predsedujočega tria EU v sestavi Francije, Češke in Švedske ter zunanjih ministrov obeh držav in komisarja za širitev Ollija Rehna. Češko predsedstvo je v četrtek za nedoločen čas preložilo pristopno konferenco Hrvaške z EU, načrtovano za včeraj, ker dogovora, ki bi Hrvaški omogočil nadaljevanje pogajanj, še ni, a hkrati ocenjuje, da je dogovor blizu. Na vprašanje, od kod ta optimizem, so viri pri predsedstvu včeraj odgovorili: "Zelo veliko energije je bilo že vložene v to vprašanje, zato menimo, da bi morali narediti korak naprej." Niso pa vsi v EU enako optimistični. "Vzdušje med državami članicami glede tega spora je vse prej kot pozitivno," je včeraj v Bruslju ocenil nek drugi diplomat v EU. "Toda glede na to, da potrebujemo soglasje, je Slovenija v močnem položaju," je še povedal in dodal, da "vse države članice obžalujejo situacijo - razen Slovenije". V medijih so se tudi pojavile navedbe, da gre pri zadnjem Rehnovem predlogu za načelo "vzemi ali pusti". Viri pri predsedstvu včeraj niso jasno povedali, ali se s tem tolmačenjem strinjajo, niti niso želeli napovedati, kaj se bo zgodilo, če se ena ali obe državi odločita za možnost "pusti". "Ja, mislimo, da je to zadnja pobuda Ollija Rehna v tem trenutku, a ta pobuda je seveda predmet razprave, pogajanj, komentarjev," so povedali o tem. Vendar pa časa za razpravo po mnenju virov pri predsedstvu ni prav veliko. "To je vprašanje dni, ne tednov," so odgovorili na vprašanje, kdaj pričakujejo odgovor obeh strani. "Rehn poskuša doseči, da bi se obe strani dogovorili o mehanizmu, ki bi omogočil rešitev spora, ne da bi ga prenesli na Meddržavno sodišče v Haagu in ne da bi Slovenija še naprej blokirala številna poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške," so Rehnova prizadevanja opisali diplomatski viri v EU. Več diplomatskih virov v EU sicer vztraja, da dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati pogajalskega procesa. Nekateri pa izrecno opozarjajo na to, da je na kocki verodostojnost širitvenega procesa, ki je pomemben za celotno regijo. "Problem bi bil, če bi ostali v zastoju. V zastoju smo tudi glede Makedonije. To je eden od razlogov, zakaj nekatere države članice precej pritiskajo pri teh vprašanjih. Želimo, da se širitev na Balkan nadaljuje, saj če imamo niz dvostranskih sporov, to ni dobro," menijo. Na vprašanje, ali morda nasprotniki širitve spor Slovenije in Hrvaške izkoriščajo za uveljavljanje svojih interesov, so evropski diplomati odgovorili, da Nemčija, ki se je sicer v zadnjem času izkazala kot zadržana glede širitve, podpira Hrvaško in da tudi Francija zelo dejavno podpira Rehnova prizadevanja. Po zasedanju zunanjih ministrov EU bo v ponedeljek še pridružitveni in stabilizacijski svet Hrvaške in EU, ki poteka enkrat na leto in je najvišja oblika sodelovanja med stranema. (STA) CELOVEC - Presenečenje na včerajšnjem rednem občnem zboru Zveze Bank, krovne bančne in zadružne organizacije slovenske manjšine na Koroškem: za novega predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Feliks Wieser, član predsedstva Slovenske gospodarske zveze (SGZ) in poslovodja podjetja Drava Trading v Celovcu ter do leta 1992 tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Wieser je nasledil odvetnika Ludvika Drumla iz Ziljske Bistrice, ki je bil na čelu upravnega odbora Zveze Bank od leta 2000 dalje. Nov je tudi podpredsednik upravnega odbora, in sicer finančni strokovnjak Marjan Wakounig, pa tudi podpredsednik nadzornega odbora, strokovnjak za finančno pravo na celovškem finančnem uradu Peter Waldhauser iz Borovelj, je nov. Nadzorni odbori osrednje slovenske banke pa bo tudi v novi mandatni dobi vodil Reginald Vospernik. Zveza Bank v Celovcu, ki je članica avstrijske bančne skupine Raiffeisen in je v večinski lasti sedmih Posojilnic-Bank in petih Zadrug-Marketov in ima tudi poslovalnico v Ljubljani, je sredi tega tedna predstavila bilanco za minulo leto, iz katere je razvidno, da gospodarska kriza tudi ni šla mimo te pomembne gospodarske ustanove koroških Slovencev. Je pa bilo poudarjeno, da je zaradi »konservativne poslovne politike« banke, ki se je osredotočila na osnovno poslovanje, marsikatera »dodatna neprijetnost« izostala in so bile negativne posledice, s katerimi se je morala soočiti tudi Zveza Bank, ostale na »dosti nižjem nivoju«. Kot sta poudarila poslovodja Rudi Urban in Josef Lang, so rezultati leta 2008 kljub temu ostali še vedno pozitivni, je pa bilo poslovno leto 2008 »najtežje v zadnjih desetletjih«. Očitno pa so poslovni rezultati le vplivali tudi na včerajšnje dokaj korenite spremembe v vodstvu te osrednje bančne ustanove slovenske manjšine na Koroškem, predvsem kar zadeva upravni odbor. (I.L.) Hypo Group zmanjšuje število zaposlenih CELOVEC - Nadzorni odbor koroškega holdinga Hypo Group Alpe Adria se je odločil za varčevanje. 180 sodelavcev bo zapustilo podjetje po »naravni poti«, torej ne bo prišlo do odpustitev. Predsednik nadzornega odbora Josef Martinz je še napovedal, da bodo hkrati namestili 60 novih sodelavcev. Koroška Hypo Group s sedežem v Celovcu je poslovno leto 2008 zaključila s skoraj pol milijarde evrov izgube. (I.L.) avstrija - Zakon o narodnih skupnostih Še ni jasno, kako bodo razdelili 200 tisoč evrov CELOVEC/DUNAJ - Po sprejetju novele Zakona o narodnih skupnostih sredi tega tedna v Dunajskem parlamentu, s katero je avstrijska država sprostila 200.000 evrov, tudi včeraj še ni bilo popolnoma jasno, komu in kako bodo ta denar razdelili. V vsakem primeru bodo podpore deležni samo tisti, ki bodo vložili projekte v smislu medkulturnega dialoga, je včeraj poudaril predsednik narodnostnega sosveta za slovensko narodno skupnost in predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. Kot je še dejal, dodatna finančna sredstva izhajajo še iz obljub bivšega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, ki je narodnim skupnostim obljubil zvišanje finančnih sredstev. Iz besedila novele je mogoče sklepati, da bodo za sredstva sicer lahko kandirale tudi manjšinske organizacije in ustanove, ni pa dvoma, da se bodo za sredstva lahko pote- govale tudi organizacije, ki ne spadajo pod manjšino. Kot je Primorski dnevnik že poročal, se bodo za sredstva lahko potegovale tudi tako imenovane domovinske organizacije kot sta npr. desničarski koroški Heimatdienst ali »Plattform Kärnten«, kot je bilo povedano že na seji avstrijskega parlamenta v sredo zvečer na Dunaju. Pomembno vlogo pri nastanku nove proračunske postavke je očitno igrala tako imenovana kon-senzna skupina za dvojezične napise na čelu s Sturmom, Sadovnikom in Feldnerjem, rezultat tega pa bo očitno, da bodo iz Zakona o narodnih skupnostih prvič lahko prejemale denar tudi organizacije, ki ne spadajo v krog manjšinskih in ki manjšinam vsekakor niso najbolj naklonjene - tudi če se (bolj verbalno) zavzemajo za dialog ter (minimalno) rešitev vprašanja dvojezičnih tabel. (I.L.) komen - Tečaji šolanja psov Štirinožne ljubljence vzgajajo od »male šole« naprej KOMEN - V nedeljo so v Komnu pričeli spomladanski tečaji šolanja psov, ki jih vodijo usposobljeni inštruktorji z dolgoletnimi izkušnjami šolanja. Mala šola, nadaljevalni tečaji in tečaj šolanja vedenjsko težavnih psov je le del dejavnosti, ki jih prireja Športni kinološki klub Komen na klubskem poligonu med osnovno šolo in nogometnim igriščem. Da je za mlade pse »mala šola« (začetniški tečaj) koristna in potrebna, dokazuje vse večja udeležba. Mala šola je pomembna za pravočasno socializacijo psa. Primerna je za kužke vseh pasem, tako rodovniških kot mešančkov, od 3 do 9 meseca starosti. Zgornja starostna meja je odvisna od posameznega psa, saj psi psihično različno odraščajo, odvisno od pasme. Najbolje je, da pridejo mladiči takoj, ko je zaščita cepljenja proti nalezljivim boleznim zanesljiva. V prvih mesecih življenja so mladički še najbolj dojemljivi, zato skozi igro sprejemajo povelja in vodenje, najprej mamino in kasneje vodnikovo. Namen male šole je socializacija psi- Priprava na začetek »pouka« na poligonu v Komnu čka z vrstniki in izgradnja temeljnih načel poslušnosti, ki so osnova za nadaljnje šolanje. Osnovni namen šolanja v mali šoli je, da inštruktor nauči vodnika psa, kako naj ravna z njim. Mala šola traja 10 nedelj. Nadaljevani tečaji so prirejeni za pse in vodnike, ki imajo za seboj že neko obliko šolanja (igralne urice, mala šola) in so starejši od 10 mesecev. Šolanje vedenjsko težavnih psov (agresivnost, pretirana plašnost, agresiv- nost na ostale živali, nevodljivost itd) se je pokazala kot potreba. Vsakega psa je vredno poskusiti popraviti in odpraviti težave, ki jih je pes pridobil tokom svojega življenja, preden se odločimo, da ga odpeljemo k veterinarju na evtanazijo. Samo pravilno izšolan pes je dobrodošel v urbanem okolju in v ponos lastniku. Lahko pa pridete tudi samo pogledat, kako to izgleda vsako nedeljo med 8. in 12. uro. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 25. aprila 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Ena vladna kriza odvrnjena, naslednja prihaja Vojko Flegar_ Za slovensko levosredinsko vladno koalicijo je verjetno doslej, v petih mesecih od prevzema oblasti, najhujša preizkušnja. Pravzaprav kriza, a ne toliko zaradi napovedi ene izmed strank (Zares), da bo razmislila o morebitnem izstopu iz koalicije, ampak zato, ker so se vladne stranke sporekle o verjetno ključni zavezi iz koalicijske pogodbe. O tem namreč, da bodo pretrgale »nenačelne špa-novije« s kapitalom, torej politično-kapitalski klientelizem oziroma povezave med posameznimi tranzicij-skimi »tajkuni« in političnimi veljaki. Sodu je izbilo dno reprogramiranje 150-milijonskega kratkoročnega kredita Infondu Holdingu, enemu izmed podjetij iz skupine Pivovarne Laško (ki jo vodi in je njen velik lastnik Boško Šrot), ki ga je odobrila (večinsko) državna banka NLB. Pri tej banki je Infond najel posojilo v času prejšnje vlade in prejšnjega vodstva banke (a z istimi nadzorniki kot danes) ter ga zavaroval z delnicami največje slovenske trgovske verige Mer-cator in same Pivovarne Laško. Ker ob dospelosti kredita ni bil sposoben vrniti (skupno pa ima trikrat toliko kratkoročnih posojil, torej skoraj pol milijarde evrov), je Infond Holding zaprosil za reprogramiranje, ki mu ga je uprava banke pod novim predsednikom Draškom Veselinovičem (brez javnega razpisa ga je imenovala ta vlada pred komaj štirimi meseci) tudi odobrila. Za Zares (in drugo koalicijsko stranko Desus) je bilo to očitno kršenje vladnih sklepov, po katerih banke, ki najemajo nova posojila ali izdajajo obveznice z državnim po- roštvom, svojim komitentom ne smejo odobravati novih posojil ali reprogramirati starih, če so (bila) ta namenjena menedžerskim prevzemom. V bistvu samoumevno stališče omenjenih vladnih strank (tudi spričo uvodoma navedene koalicijske zaveze) je razburilo predvsem LDS, stranko notranje ministrice Katarine Kresal. Novi predsednik uprave NLB Veselinovič je bil namreč kandidat te stranke na parlamentarnih volitvah, poleg tega pa sta se stranka in Kre-salova osebno zanj zavzela, ko je bilo treba (resda v precejšnji časovni stiski in zato brez razpisa) na čelo banke imenovati novega človeka. Med Zares in LDS, tudi osebno med njegovim predsednikom (in ministrom za visoko šolstvo) Gregorjem Golo-bičem in Kresalovo, so padle težke besede, predsednik vlade Borut Pahor (SD) pa kot da je skupaj s finančnim ministrom iz svoje stranke Francijem Križaničem pomembnost spora sprva napačno ocenil, zaradi česar je nato z odstopom zagrozil Zaresov gospodarski minister Matej Lahovnik. Čeprav oziroma prav zato, ker noben od političnih analitikov ni verjel, da je izstop Zaresa oziroma razpad koalicije možen, pa je bilo večini jasno tudi, da gre za resno načelno preizkušnjo. Obseg tako imenovanih tajkunskih posojil, torej posojil za menedžerske odkupe podjetij, je še vedno neznan, je pa medtem že očitno, da gre samo v primeru dveh podjetij, Istrabenza in Pivovarne Laško, za krepko več kot milijardo evrov, hkrati pa, da sta oba finančna holdinga lastnika medsebojno prepletenih in v marsičem odvisnih podjetij, zaradi česar zadeva ni le politični in finančni, ampak tudi gospodarski in posledično možni socialni problem. Po maratonski četrtkovi seji se je vlada s pravzaprav presenetljivo jasnimi sklepi za zdaj otresla »političnega krča« in poslala volivcem jasno sporočilo, da reprogramiranja spornih posojil ne bo dopuščala, hkrati pa je vodstvoma, upravama in nadzornima svetoma obeh pretežno državnih bank (NLB in NKBM) sporočila, da ne uživata njenega zaupanja. Kakor že je očitno, da brez Zaresovega vztrajanja vlada takšnih (štirih) sklepov ne bi sprejela, bi bilo na drugi strani nespametno, če bi se zdaj katera koli stranka razglasila za zmagovalko ali počutila kot poraženka. Načelna stališča, ki jih je vlada sprejela, so še vedno zgolj izhodišče, z njimi o tem, kako se namerava vlada lotiti problema »toksičnih posojil«, ni bilo rečeno še nič. Bodo torej banke ob naslednji prošnji za reprogramiranje »zasegle« delnice, s katerimi je posojilojemalec zavaroval kredit? Kaj naj s temi delnicami, ki jih še nekaj časa ne bo mogoče »pametno« prodati, počnejo? Naj upravljajo podjetja, ki jih bodo na ta način dobila v last? Glede teh konceptualnih vprašanj (v svetu znanih v obliki dilem o slabi banki, državnem odkupu toksičnih kreditov, nacionalizaciji bank in podjetij ...) čaka vlado ne le še veliko dela, ampak tudi veliko konfliktov. Šele, če bo tudi te koalicija sposobna »dialektično rešiti«, pa bomo vedeli, koliko so četrtkovi sklepi vlade zares vredni. ODPRTA TRIBUNA Dvojna volilna svinjarija: ne, hvala! Stojan Spetič Nihče ni bolje razložil smisla in negativnega naboja predlaganega volilnega referenduma kot Corrado Belci v svojem uvodniku za četrtkov »Il Piccolo«. Gre za dvojno svinjarijo. Morda velja najprej poudariti, da o referendumu in datumu ljudskega glasovanja govorijo vsi, predvsem zaradi trditve, da bi ta denar raje dali za obnovo Abrucov po potresu, vendar to velja za vse volitve in mnoge druge pojavne oblike demokracije, katerim se ne moremo in niti ne smemo odpovedati. Raje bi se odpovedali pretiranim vojaškim stroškom, kot je nakup novih lovcev za vojno v Afganistanu. Obenem pa nihče ne pove javnosti, kaj referendum predlaga in kakšne bi bile posledice odobritve referendumskih predlogov. Poglejmo raje, zakaj pripisujejo volilnemu referendumu tolikšen pomen. Vse se je pričelo pred leti, ko je Berlusconijev minister Calderoli po naročilu napisal »svinjarijo«, kakor jo je sam označil. Namen je bil jasen, čimbolj škodovati Prodijevi levi sredini. Bistvo »svinjarije« je bil propor-čno-večinski volilni sistem z vstopnim pragom 4% za zbornico in 8% za senat. Koalicija, ki bi imela večino, bi v parlamentu dobila večinsko nagrado in sicer 60% poslancev. Osnovna značilnost »svinjarije« pa je bila, da volilci niso imeli pravico izbirati svojih predstavnikov s preferencami, ker so bile ukinjene. Odločal je vrstni red na seznamu kandidatov, ki so ga sestavljala strankarska vodstva. S to »svinjarijo« smo glasovali dvakrat. Prvič je Prodiju uspelo za las, vendar se glasovi za senat obračunavajo po deželah in Prodi je imel le ne- kaj senatorjev več kot desnica. S tako šibko večino je lahko vladal dve leti, nič več. Drugič je zmagal Berlusconi, tudi v senatu. Poskusi spremembe volilnega sistema so se izjalovili, kljub intenzivnemu dialogu med Berlusconijevo večino in Veltronijevimi demokrati. Slednji so podprli referendum, ki utegne zanje postati nevaren bumerang. Katere spremembe torej predlaga referendum o volilnem sistemu? Zelo preprosto: nič več koalicija, pač pa lista, ki zbere več glasov kot druge, prejme v parlamentu 60% poslancev in tudi senatorjev. Kot podčrtuje Belci bi stranka, ki prejme 25% glasov, ostale pa 23, 22, 17 in 13 odstotkov, imela 60% poslancev in senatorjev ter tako vso oblast, ostale bi, kljub zbranim 75% imele le 40% parlamenta in bi sedele v opoziciji. Skratka, referendum se zdi napisan Berlusconiju na kožo, in premier ne taji, da mu koristi. Vendar je povod zanj bil drugačen. Bil je posledica Vel-tronijeve utvare, da bo njegova demokratska stranka lahko naskočila oblast kar sama, brez zaveznikov. Rezultat lanskih volitev je znan. Veltroniju je uspel le prvi del podviga, saj je levico izrinil iz parlamenta, ni pa mu uspel veliki met na Palačo Chigi. Očitno je, da bi uspeh referenduma močno utrdil oblast desnice v državi in povečal krizo leve sredine. Toda referendum je vlak, ki je od-brzel s postaje in se ne bo ustavil do datuma ljudskega glasovanja. Ker mu nasprotuje, je Severna liga zagrozila Ber-lusconiju s padcem vlade, če bi določil isti datum za evropske in upravne volitve ter referendum. Zdi se sedaj, da bo referendum 21.junija, na dan balo-tažnih volitev v občinah in pokrajinah. Čedalje manj verjetno pa je, da bi ga odložili za leto dni, saj navsezadnje ne gori voda in bodo prihodnje parlamentarne volitve leta 2013. Razen če se Berlusconi ne bo angažiral v referendumski kampanji in se tako pridružil Franceschinijevim demokratom. V tem primeru bi uspeh referenduma spremenil volilni sistem in dal Berlusconiju možnost, da zahteva razpis predčasnih volitev, kjer bi še utrdil svojo oblast. To bi mu še kako godilo, saj računa na Kvirinal. Kakorkoli vzamemo, je referendum o volilnem sistemu goljufija, saj je marsikateri med volilci prepričan, da predlaga spremembo volilnega sistema in vrnitev osebnih preferenc, kar pa sploh ni res. Vse bo po starem, le da bo svinjarija dvojna, pravi Corrado Belci. In prav ima. Za italijansko politiko bi bilo znatno resneje, če bi spremenili volilni sistem v parlamentu in se odločili za že preizkušene modele. Na razpolago je nemški sistem, ki je proporčen z vstopnim pragom, s konstruktivno nezaupnico pa jamči stabilnost oblasti, kakršne ne poznajo druge evropske države. Italijanska inačica nemškega sistema je sistem izvolitve deželnih svetov, znan kot »Tatarellum«. Tudi stari »Mattarellum« s teritorialnimi volilnimi okrožji, koalicijskimi kandidati in proporčno korekturo ni bil tako slab. Seveda bi morali člani parlamenta imeti pred očmi koristi italijanske demokracije in ne lastnih strank. Kar je zelo težko, a ni povsem nemogoče. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Skoraj tri leta Ko spremljamo zgodnji otrokov razvoj, ugotovimo, da so nekatera zgodnja obdobja včasih zelo naporna tudi za starše. Ti naj ne pozabijo, da gre navadno le za kratko razvojno obdobje; otrokovo odzivanje bo kmalu drugačno. Ko je otrok star tri leta prinaša druge novosti. Nekatere so zelo podobne prejšnjim, veliko pa je novega. Prvi razvojni koraki so obsežni. V predšolskem obdobju se dogajajo iz leta v leto. Od drugega v tretje leto postaja otrok čedalje bolj samostojen. S pomočjo se bo pri treh letih že oblačil, mogoče celo zapenjal gumbe, skušal si bo sam umivati zobke, risal bo kroge in kvadrate. Lahko že uporablja škarje - seveda tiste nenevarne, z zaokroženimi konicami. Zelo značilno bo začel stopati po stopnicah tako, da bo izmenjaval nogi, obvladoval bo skakanje, znal bo hoditi po prstkih nog, vozil bo tricikel in se igral z domišljijskimi prijateljčki. Tudi govorica se bo razvila. Obvladal bo veliko več besed in uporabljal celo nekaj stavkov, tako da bo veliko bolj razumljiv tudi drugim osebam. To je le začetek. V letu dni bo njegov govor že popolnoma razumljiv. Prav verjetno je, da se bodo sedaj začeli brezštevilni otrokovi zakaji: zakaj to, pa zakaj ono in zakaj zakaj. V tej starosti otroci radi pripovedujejo zgodbe, zapomnijo si pesmice in rimane verze. Zanimajo se za domača opravila in so nadvse navdušeni nad praznovanji in posebnimi dogodki. Triletnik začne sodelovati v igri z vrstniki, navadno v manjši skupini, kjer si že izmenjujejo igrače in se razvijajo prva prijateljstva. V igre vključujejo domišljijo in sami začnejo sproti graditi dogajanje. Večinoma so triletni otroci še potrebni popoldanskega spanja. Od otroka do otroka je različno, koliko naj bi spal. Strokovnjaki opažajo, da je pri triletnikih primerno popoldansko spanje dolgo uro do uro in pol. Ponoči pa naj bi otrok spal vsaj 11 ur. Pri vsakem odstopanju se moramo najprej prepričati, ali se je otrok navzel primernih spalnih navad. Če se sprašujete, kdaj naj otrok spi v posteljici namesto v ograjenih »jaslih«, je odgovor kar precej na dlani: ko je sposoben preplezati ograjico - navadno se to začne dogajati med poldrugim in drugim letom-, nima smisla, da se zaradi tega jezite, pač pa je čas za navadno posteljico. Tudi ko je otrok precej velik, tudi če še ne uhaja iz ograje, je primerneje, da spi v večji posteljici. Včasih nastanejo v zvezi s spanjem problemi. Nekateri malčki in tudi večji predšolski otroci se začnejo spanju upirati. Včasih pa se zbujajo sredi noči. To je moteče, vendar je do neke mere normalno. Otrok se mora namreč na nočno spanje privajati. Če je prej kot dojenček nekaj časa spal, nekaj časa gledal, nekaj časa jedel, se mora sedaj spanje polagoma koncentrirati v nočni del. To je ena izmed vmesnih razvojnih etap, ki jo mora vaš malček osvojiti. Za spanje je pomembno obredje, ki sčasoma preide v rutino in pomaga otroku, da zaspi sam od sebe. V spanec ga ni potrebno zazibati, niti ujčkati, niti ne potrebuje sesanja iz steklenice. Otrok leže v posteljico ko je utrujen, vendar še buden in za tem zaspi brez pomagal. Obredje ali rutina pomeni vztrajnost pri počenjanju istih stvari vsak večer, na isti način in ob istem času. Če je otrok nemiren in mu ne uspe takoj zaspati, ga na hitro potolažite in ga takoj za tem zopet položite v posteljico. Tako se bo počasi navadil, kako naj se umiri, in bo to počel sam tudi če bi se zbudil ponoči. Ponovno bo zaspal brez zunanje pomoči, če le ni večjih problemov. Če pa ugotovimo, da problemi so, je bolje, da se posvetujemo s pediatrom oziroma da se pre- pričamo ali otroka ne bolijo ušesa ali da nima drugih motenj, ki mu preprečujejo spanje. Z večjim osamosvajanjem in obvladovanjem prostora se seveda pojavi tudi vprašanje varnosti. Prvi vzrok otroških smrti je žal še vedno nesreča. Mnoge od teh nesreč bi se dalo zelo enostavno preprečiti z nekaj več pozornosti. Ker je triletni otrok že «povsod v hiši» moramo npr. preprečiti, da ne bo odpiral kljukic pri štedilniku in sploh moramo sedaj gledati na varnost iz njegove višine in nezavednosti o nevarnosti. Kaj je nevarno se mora šele naučiti. Vožnja z avtom naj bo za malčka vedno na zadnjem sedežu v primernem otroškem stolu; ne le zaradi tega, ker tako predpisuje zakon, pač pa zato, ker želimo svojemu otroku dobro. Stol naj bo primeren za otrokovo težo otroka; do dvajset kilogramov navadno svetujejo eno vrsto sedeža, za večjo težo pa drugo, vse do trenutka, ko bo otrok dovolj velik, da bo zanj primeren tudi standardni varnostni pas na avtomobilskem sedežu. Nikoli pa naj otrok ne sedi na prednjem sedežu, zlasti ne tam, kjer je na sopotniko-vem mestu vgrajena varnostna blazina. Tudi pri vgrajenih stranskih varnostnih blazinah moramo biti previdni, ko vozimo otroke. Malčkom ne dajajmo v roke majhnih predmetov, ki bi jih lahko pogoltnili ali vdihali; nobenih kovancev, sponk, igrač iz majhnih delcev, ali gumijastih balonov. Preglejmo tudi prostor, kjer se otrok igra, preden ga pustimo samega. Učiti ga moramo, kako se obnaša pešec na cesti, kje je varno, da se igra in kje ne. Učiti ga moramo previdnosti pred tujimi ljudmi. Do njih naj ne bo preveč zaupljiv, zlasti če ga vabijo v svoj avto, čemu ponujajo bombone ali igračke in podobno. Zlasti v zadnjih časih, pa tudi že prej je bilo tako, ne smemo otroka izpostaviti soncu za preveč časa. Učimo ga, kako naj se prehranjuje. Zlasti, naj opere sadje, preden ga zaužije. Ob tem je pomembno tudi navzemanje osebne higiene in zlasti umivanje rok. Včasih se iz časopisa začudimo, da je otrok doma našel orožje in se hudo ali celo smrtno poškodoval z njim. Zdi se nam, da se pri nas kaj takega ne more zgoditi. Pa vendar, če ima kdo doma orožje, naj bo previden in naj ga hrani na otroku nedostopnem in zaklenjenem mestu in naj bo vsaj doma orožje ne-nabito. Prav tako velja nasvet, naj bodo strupene ali korozivne snovi in tekočine zaprte pod ključem in naj ne bodo na dosegu otrok. Mednje spadajo tudi na videz nedolžna čistilna sredstva in pralni praški ter tekočine za pomivanje posode, ki imajo tako privlačne barve. Zelo dobro je otroka zgodaj naučiti plavati. Vsekakor pa za malčka ni primerno, da je ob vodi sam, ko se kopamo v morju, v bazenu, ob reki ali ob jezeru ali ko smo v čolnu, tudi če vemo, da že dobro plava. Strah lahko še tako dobrega plavalca onesposobi. Tudi spoštljivega odnosa do živali ga moramo učiti že zgodaj. Tako se bomo izognili, da bi postal žrtev ugrizov zaradi svoje neprevidnosti, zlasti ko bo v bližini psov. Med obnašanje, ki naj bi bilo za otroka varno, uvrščajo sodobni strokovnjaki čedalje bolj nasvet, naj otrok gleda čim manj televizije in naj raje čim več bere. Kakor za vsako pridobivanje znanja in spretnosti je tudi za to potrebna vaja. Omejevanja televizije ne bo sprejemal kot kazen, če mu bomo znali bolj priljubiti druga opravila - recimo branje. (jec) 6 Sobota, 25. aprila 2009 GOSPODARSTVO OBRAČUNI - Skupščina delničarjev skupine Generali na tržaški Pomorski postaji Kriza načela, a ni spodjedla solidnosti družbe krilatega leva Lanski čisti dobiček zaradi finančne krize manj kot tretjina predlanskega TRST - Od 2,9 milijarde evrov v poslovnem letu 2007 na 861 milijonov lani. Ta primerjava čistega dobička zavarovalne družbe Generali v zadnjih dveh poslovnih letih najbolje ponazarja finančno in gospodarsko krizo, katere posledicam se ni mogla izogniti niti sicer solidna družba krilatega leva. Kot je v uvodnem poročilu na skupščini, ki je na tržaški Pomorski postaji trajala polnih šest ur, povedal predsednik družbe Antoine Bernheim, ni mogoče prezreti učinkov, ki jih je na lanske poslovne rezultate imela kriza finančnih trgov, čeprav krilati lev po njegovih besedah ni utrpel škode zaradi t.i. toksičnih finančnih produktov. »Kot veste, teh nimamo v portfelju, za razliko od nekaterih naših konkurentov ...« je pomenljivo dodal. »Če ne bi upoštevali izrednih učinkov krize, bi imeli približno tri milijarde evrov dobička, kar bi bilo skladno z izrednim rezultatom iz leta 2007. Ti učinki so obremenili aktivo za približno 2,1 milijarde evrov, medtem ko so razvrednotenja čisto premoženje oškodovala za okrog 3,1 milijarde evrov,« je še povedal Bernheim in na tej osnovi ocenil, da so bili »glede na tržne razmere rezultati skupine tako po iztrženih premijah kot po dobičku, opogumljajoči«. O poslovanju v prvem letošnjem četrtletju pa je Berheim povedal, da rezultati še niso dokončni, a da je bilo poslovanje podobno kot v enakem lanskem obdobju. »Lahko je prevideti, da bodo tudi prvi letošnji rezultati pod vplivom krize, letni poslovni obračun pa bo omogočil dokončno oceno učinkov gospodarske krize in krize finančnih trgov tako na gibanje iztržkov od premij kot na dobiček,« je opozoril predsednik družbe krilatega leva. Glede mednarodne dejavnosti skupine je Bernheim povedal, da je bilo največ energije usmerjeno v krepitev in razvoj dejavnosti v vzhodnoevropskih državah, na Kitajskem in v Indiji, v najnovejšem času pa tudi v arabskih državah. V vzhodni Evropi je Generali zrasla tako po lastnih kanalih kot s prevzemi, ki so imeli ponekod tudi pomembne dimenzije. Dokaz so zbrane premije, ki so se v zadnjih petih letih povečale od nekaj več kot 740 milijonov na skoraj 4,2 milijarde evrov, kar pomeni 458-odstotno rast. Pri skupnih prihodkih skupine, ki so znašali približno 4 milijarde evrov, je delež te geografske regije lani dosegel okrog 600 milijonov evrov. »V tem trenutku je naša družba solidna in zato ni potrebe po zvišanju kapitala. Glede na položaj trga seveda misli- Z včerajšnje letne skupščine delničarjev družbe Generali na tržaški Pomorski postaji kroma mo, da se bodo lahko pojavile priložnosti za rast v tujini, in če bo tako, vam bomo predlagali ustrezne ukrepe za financiranje morebitnih prevzemov,« je za konec povedal Berheim. Delničarji so včeraj odobrili razdelitev dividende v vrednosti 0,25 evra za delnico v gotovini, preostanek pa v obliki dodatne redne delnice, ki jo bo delničar prejel na vsakih 25 delnic v lasti. Med drugimi sklepi naj omenimo še odločitev, da ne bodo nadomestili lani preminulega člana upravnega sveta Vittoria Ripe di Meane, tako da ta organ po novem šteje 19 namesto 20 članov. Za triletje 2009-2011 pa je bil izvoljen 22-članski generalni svet družbe, ki ima visoko posvetovalno funkcijo. 84-letni, sicer zelo luciden Antoine Berheim, ki ima pred seboj še eno leto predsedniškega mandata, je včeraj nakazal, da na prihodnji skupščini ne namerava več kandidirati za vodstveni položaj, čeprav je v isti sapi dodal, da »če bi ga res zelo prosili ...«. Na vprašanje, ali bi prejel častno predsedstvo, pa je odgovoril z gladkim ne. Oba pooblaščena upravitelja, Giovanni Perissinotto in Sergio Balbinot, sta delničarjem zagotovila, da je v tem zahtevnem obdobju gospodarske krize Bern-heimova vloga še posebno dragocena, enakega mnenja pa so tudi ostali upravitelji, ki so pred nekaterimi kritičnimi pripombami zagovarjali tudi obstoj dveh pooblaščenih upraviteljev, ki sta v tako velikem koncernu nedvomno potrebna. (vb) DELO - Dežela in zadružne banke Dogovor o anticipiranju prejemkov dopolnilne blagajne Pismo o nameri bodo podpisali tudi socialni partnerji VIDEM - Deželni odbor FJK je na včerajšnjem zasedanju v Vidmu odobril pismo o nameri, ki ga bo deželna odbornica za delo Alessia Ro-solen podpisala s predstavniki deželne federacije zadružnih bank in s socialnimi partnerji za podporo delavcem in podjetjem, ki jih je prizadela gospodarska kriza. Pismo predvideva aktiviranje mehanizma za anticipacijo doklad iz režima redne dopolnilne blagajne do zgornje meje 10 milijonov evrov, ki jih bodo za-jamčile zadružne banke. Individualna financiranja, ki bodo brezobrestna in brez bremen za prejemnike, bodo podeljena na prošnjo delavcev v primerih, ko delodajalec ni sposoben anticipirati do-klad, katere sicer krije zavod za socialno zavarovanje Inps. Delavec, ki bo od svojega podjetja prejel pismo, s katerim slednje potrjuje prošnjo za aktiviranje redne dopolnilne blagajne in tudi svojo nesposobnost an- ticipiranja plačne integracije, bo lahko s tem pismom šel naravnost v eno od zadružnih bank v Furlaniji-Julijski krajini (torej tudi v Zadružno kraško banko ali v Zadružno banko Doberdob Sovodnje). Tam mu bodo odobrili financiranje, ki mu ga bodo nakazali na poseben tekoči račun, ki ga bo banka brez stroškov odprla na njegovo ime. Vsak mesec bo lahko delavec z računa dvignil znesek, ki mu pripada po dopolnilni blagajni za tisti mesec. Kot omenjeno, zneski ne bodo obremenjeni z obrestmi, brezplačen pa bo tudi tekoči račun. Ob odprtju tekočega računa bodo banke delavcu izdale poseben dokument, v katerem bodo v strnjeni obliki navedene vse značilnosti in pogoji financiranja za anticipacijo dopolnilne blagajne. Delavec pa se bo v zameno zavezal, da bo na banko, ki mu je dodelila financiranje, prejemal zneske, ki mu jih bo pozneje nakazal zavod Inps. TURIZEM - Prvo četrtletje V Sloveniji znaten padec turističnega obiska iz tujine LJUBLJANA - V slovenskih turističnih nastanitvenih objektih so marca zabeležili 155.194 prihodov domačih in tujih turistov, kar je 13% manj kot lanskega marca. V prvih treh mesecih letos pa je bilo v Sloveniji skupaj 439.532 prihodov, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 10% manj. Število domačih turistov se je marca glede na marec 2008 povečalo za 3% na 69.134, medtem ko se je število tujih turistov zmanjšalo za 23% na 86.060, je ugotovil državni statistični urad. V prvem četrtletju se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem število domačih turistov zmanjšalo za 2% na 206.304, število tujih pa za 16% na 233.228. Skupno število prenočitev turistov je bilo marca za 12% manjše kot marca 2008, v prvem četrtletju pa so se prenočitve glede na enako obdobje lani zmanjšale za 8% na 1,42 milijona. Število prenočitev domačih turistov se je marca glede na marec 2008 povečalo za 5% na 234.243, medtem ko se je število tujih turistov zmanjšalo za 25% na 221.998. V prvem četrtletju je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem število prenočitev domačih turistov ostalo enako, 740.307, število nočitev tujih turistov pa se je zmanjšalo za 16% na 678.947. Med turističnimi prenočitvami, evidentiranimi do konca marca, je bilo 48% odstotkov tujskih, od tega so kar 73% prispevali turisti iz Italije (24%), sledijo jim gostje iz Hrvaške (16%), Avstrije (13%) in Velike Britanije, Madžarske, Nemčije in Srbije (iz vsake po 5%). SEJMI - Od 12. do 17. maja v Marini Portorož Letošnja 14. Internautica bo posebno prijazna do okolja PORTOROŽ - V Marini Portorož bo med 12. in 17. majem potekala 14. mednarodna razstava nav-tike in plovil Internautica 2009. Na njej bodo predstavili najnovejše trende v navtični industriji, plovila prestižnih blagovnih znamk in spodbujanje razvoja navtičnega turizma na Jadranu in v Sredozemlju. Prireditelji poudarjajo, da je Internautica pomemben dogodek, ki zelo vpliva na prodajo plovil in navtične opreme, prikazuje tudi novosti in zagotavlja dobro priložnost za umeščanje novih blagovnih znamk in za krepitev že obstoječih na trgu. Ravno tako predstavlja rezultate raziskovanja v navtični industriji in novosti na področju pomorskega prava. Ker je v svetu končno prevladalo prepričanje, da ne bo mogoče zagotoviti pravega razvoja brez posebne skrbi za okolje, so se organizatorji Internautice 2009 v letošnjem programu osredotočili na promocijo okolju prijaznejšega tehnološkega napredka. Portoroški salon plovil bo sicer ponudil veliko raznolikih dejavnosti in dogodkov, ki bodo obiskovalcem popestrili doživetje, v prvi vrsti pa je Interna-utica prodajno naravnana, saj si bodo lahko morebitni kupci podrobneje ogledali želeno barko, opravili testne plovbe ali izbrano plovilo celo kupili. Navtične razstave so namreč priložnost za spoznavanje novosti med plovili, navtične opreme, turistične ponudbe EVRO 1,3232 $ +1,39 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. aprila 2009 evro (povprečni tečaj) valute 24.4. 23.4. ameriški dolar 1,3232 1,3050 japonski jen 128,30 128,00 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,0339 43,9910 65,8620 8,9130 43,9370 65 1 650 II lUMjIVa 1 ULJMa danska krona hritancU ti int 7,4492 0,90600 7,4494 0,89680 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,8310 8,6900 U.OJUOU 10,9158 8,6900 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,736 15102 26,831 15130 JVILOIJKI llallh. estonska krona trtrint 15,6466 295,82 15,6466 296,81 1 1 la SAVA ' TERME ČATEŽ 241,54 +0,68 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 15,99 +1,27 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 24. aprila 2009 +3,09 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,19 5,06 13 32 +3,30 +2,90 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,885 +2,62 +1,24 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,235 4,06 +0,90 +1,88 EDISON ENEL ENI 0,924 3,915 15 74 +2,84 +1,82 FIAT FINMECCANICA 7,7 1044 +5,07 +3,84 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,48 +6,80 +2,45 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,305 1407 +1,99 +6 11 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 16,00 421 +3,29 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,965 1 489 +3,63 +3,11 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,31 +3,05 +4,91 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,96 16,05 +1,19 +4,83 +1 90 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,75 4,9575 -1,25 +3 13 TENARIS TERNA 0,956 9,54 +5,01 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,41 0,40 1005 +4,78 +25,00 UNICREDIT 1,82 -0,30 +1,79 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 51,47 $ -0,15 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. aprila 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.557,50 853,81 -0,24 -0,18 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.540,43 91022 +0,42 -0 16 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.326,58 404,05 -0,32 -2,31 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 178,95 1.565,73 -3,05 -0,94 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.515,71 1.841,48 -1,18 +0,34 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.076,29 1.694,29 +1,50 +2,55 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 866,23 863,99 4.674,32 +1,68 +0,76 +3,00 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.155,99 3.102,85 1.860,71 +3,43 +3,13 +3,63 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 834,10 2.319,89 +1,21 +2,67 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.707,99 1.852,85 15.258,85 2.448,59 11.329,05 -1,57 -0,38 +0,29 -0,62 +1,74 / ITALIJA Sobota, 25. aprila 2009 7 gospodarstvo - Evropski komisar Verheugen podvomil, da bi lahko prevzel Opel Fiat v središču polemik med Rimom in Brusljem Verheugnu ostro odgovoril Marchionne - Italijanska vlada in industrijci zahtevajo opravičilo TURIN - Odnosi med Rimom in Brusljem so se včeraj nepričakovano zaostrili. Povod za to je dal evropski komisar za industrijo in podjetja Günter Verheugen, sicer tudi podpredsednik izvršnega organa EU, ki je v neki radijski oddaji izrazil pomisleke glede možnosti, da bi Fiat prevzel Opel. »Sprašujem se, kje bo ta hudo zadolžena družba našla denar za to, da bi istočasno vodila dve takšni operaciji,« je dejal po mikrofonih bavarskega radia Bayerischen Rundfunk, nanašajoč se na dejstvo, da Fiat ta čas vodi tudi pogajanja za prevzem ameriškega avtomobilskega proizvajalca Chrysler. »Fiat je evropski proizvajalec, ki ni pri najboljšem zdravju,« je pristavil nemški komisar. Na Verheugnove besede se je takoj kritično odzval pooblaščeni upravitelj Fia-ta Sergio Marchionne: »Presenečajo me izjave evropskega komisarja Vergeugna. Mislil sem, da je njegova vloga v Bruslju super partes, neodvisna od njegove nacionalne pripadnosti. To je že drugič v nekaj mesecih, da komisar Verheugen izraža nekonstru-ktivna mnenja za avtomobilsko industrijo. Pred kratkim je namreč zatrdil, da ne bodo preživeli vsi evropski proizvajalci. Takšne izjave ne pomagajo približati se končnemu cilju, da bi namreč uredili ustrezne razmere za zagotovitev prihodnosti avtomobilske industrije. Od komisarja, odgovornega za industrijo in podjetja, bi pričakoval konstruktiven dialog z evropskimi proizvajalci za rešitev problemov, ki negativno vplivajo na industrijo, namesto da izreka smrtne obsodbe, pri čemer enostransko izbira, kdo naj bi preživel,« je zaključil Marchionne. Kmalu potem se je iz Bruslja oglasil Verheugenov glasnik Ton Van Lierop in skušal omiliti polemiko. »Komisar je hotel povedati le, da je prezgodaj za oceno Fiatove-ga projekta za prevzem Opla, potrebne so dodatne informacije o operaciji. Nikakor ni hotel biti neprijazen do Fiata,« je dejal. Van Lierop ni hotel ponoviti Verheugenovih izjav o krhkem zdravju italijanskega proizvajalca. »Vedno pa smo trdili, da Opel in Chrysler potrebujeta močne partnerje,« je dodal. A zadeva se s tem ni pomirila. V polemiko je namreč posegel italijanski zunanji minister Franco Frattini. Verheugna je obtožil, da se »vmešava v industrijske odločitve zasebnih subjektov, kar je toliko bolj nesprejemljivo spričo dejstva, da je eno izmed zainteresiranih podjetij iste nacionalne pripadnosti kot podpredsednik Evropske komisije«. Upoštevajoč dejstvo, da je Ev- ropska komisija varuhinja pogodb, ki na skupnem evropskem trgu jamčijo enake možnosti za vse, je Frattini izrazil pričakovanje, da bo Verheugen preklical svoje »neprimerne izjave«. Oglasil se je tudi italijanski minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola. »Razumem, da je za nemškega politika lahko neprijetno sprejeti pomoč italijanskega podjetja, kot je Fiat, za rešitev nemškega podjetja,« je dejal. »Toda njegove izjave so povsem nesprejemljive in neprimerne,« je pristavil. Za predsednico industrialcev Em-mo Marcegaglia pa so Verheugenove izjave hude, saj »v nekem smislu izničujejo Evropo«. »Visokodonečim izjavam proti pro-tekcionizmu sledijo stališča, ki to postavljajo na glavo,« je dejala. Medtem je iz ZDA včeraj prispela novica, da bo Chrysler v kratkem prešel pod izredno upravo. Na tak način naj se rešil nekaterih pasivnih bilančnih postavk, kar naj bi Fiatu olajšalo vstop v lastništvo. S sedeža Fiata v Turinu pa so sinoči sporočili, da italijanski proizvajalec ni predstavil ponudbe za prevzem Opla. Günter Verheugen Sergio Marchionne javne finance - Posledice gospodarske krize Januarja in februarja se je davčni priliv zmanjšal za 6,6 odstotka i GiulioTremonti ansa RIM - Gospodarska kriza se odraža tudi v davčnih prihodkih. V prvih dveh mesecih tega leta je namreč davčni priliv znašal 56.871 milijonov evrov, se pravi 4.001 milijonov evrov ali 6,6 odstotka manj kot v istem obdobju lanskega leta. Tako je včeraj sporočil finančni oddelek gospodarskega ministrstva. To prihaja posebno do izraza v davku na prihodke podjetij Ires, ki januarja in februarja izkazuje priliv423 milijonov evrov, se pravi 757 milijonov evrov ali 67,2 odstotka manj kot v prvih dveh mesecih lanskega leta. A negativen trend je mogoče opaziti tudi pri drugih davščinah in pristojbinah. Tako je januarja in februarja davek na dodano vrednost Iva navrgel za 9,7 odstotka manj priliva kot lansko leto, davek na proizvodnjo mineralnih olj -4,5 odstotka, davek na porabo metana -9,5 odstotka itd. Gospodarsko ministrstvo v noti za tisk pojasnjuje, da je znižanje davčnega priliva neposreden izraz gospodarske krize, ki je izbruhnila v drugi polovici lanskega leta. Gospodarski minister Giulio Tremonti pa je včeraj v Washingtonu, kjer se udeležuje zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, dejal, da se je končala »apokaliptična faza«, pristavil pa je, da »ni še velike noči, saj je vmes post«. V zadnjih časih so mnogi predstavniki mednarodnega gospodarskega in političnega življenja izrazili pričakovanje, da si bo svetovno gospodarstvo opomoglo v sorazmerno kratkem času. Tremonti pa ni tako optimist. »Težko je reči, koliko časa bo trajala "postna faza'. To je odvisno od mnogih dejavnikov, od ukrepov vlad do strahov in upov ljudi,« je menil. D'Alema: Vrh G8 v Aquili nima nobenega smisla RIM - Vrh najrazvitejših držav na svetu G8, ki ga hoče Silvio Berlusconi iz Sardinije premestiti v Aquilo, bi za po-tresence predstavljal velik problem. V to je prepričan nekdanji zunanji minister Massimo D'Alema, ki ne soglaša s premestitvijo svetovnega vrha z otoka Maddalena na potresno območje Abrucov. Potresenci rabijo montažne hiše in konkretno pomoč. »G8 v Abrucih bi pomenil solidarnostno gesto, ne vem pa, če bi kaj resnično pomagal tamkajšnjemu prebivalstvu,« je menil predstavnik Demokratske stranke. Podobno razmišlja tudi nekdanji predsednik poslanske zbornice Pier Ferdinando Casini, medtem ko je Antonio Di Pietro prepričan, da je Berlusconijeva zamisel poceni predvolilna propaganda. Zanimivo pa je, da se na predlog o premestitvi vrha zainteresirane države odzivajo pozitivno. Po četrtkovem pristanku Velike Britanije in ZDA so včeraj prižgale zeleno luč še Nemčija, Francija in EU. Obhajanje 25. aprila v znamenju enotnosti RIM - Kot kaže, bo današnje praznovanje osvoboditve izpod nacifaš-izma v znamenju široke politične enotnosti. 25. april bodo namreč uradno proslavili tudi najvidnejši predstavniki desne sredine s predsednikom vlade Berlusconijem na čelu, ki doslej tega v 14 letih aktivnega političnega udejstvovanja ni nikoli storil. Berlusconi se bo najprej skupno s predsednikom republike in s predsednikoma obeh vej parlamenta udeležil svečanosti pred spomenikom neznanemu vojaku v Rimu, nakar bo šel v Onno v Abruce. Tu se mu bosta pridružila voditelja DS Franceschini in UDC Casini. Franceschini se bo udeležil tudi proslave združenja partizanov v Milanu. Škof noče mežnarja s kljukastkim križem VIGEVANO - Mežnar iz Vigevana, ki ima na rokavu trak z nacističnim kljukastim križem, nikakor ne sodi v cerkveno skupnost in ga je treba odstraniti. Tako razmišlja škof iz Vige-vana v Lombardiji Claudio Baggini, potem ko je dnevnik Corriere della Sera objavil fotografijo mežnarja Angela Idija, ki na roki razkazuje nacistični simbol. Škof iz Vigevana se boji, da bo dogodek skalil današnji praznik 25. aprila, zato je župnika Paola Bonata pozval, naj odločno ukrepa proti nacistično usmerjenemu mežnarju. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Za argentinski dnevnik La Nacion je Berlusconi najbolj katoliški premier, kar jih je imela Italija Sergij Premru_ Začel bom s kar tremi prispevki iz argentinskega tiska, ki zelo pozorno sledi dogajanju v Italiji, tudi zaradi prisotnosti številnih priseljencev oz. njihovih potomcev. El Clarin posveča dopis Nobelovi nagrajenki in senatorki Riti Levi Montalcini ob njenem stotem rojstnem dnevu. Častitljivo obletnico je praznovala kot po navadi, piše dnevnik iz Buenos Airesa, saj se še vedno ukvarja z raziskovalnim zavodom, ki ga vodi že vrsto desetletij in ki mu je ob tej priložnosti ministrstvo za univerzo in raziskavo namenilo 500 tisoč evrov, podobno vsoto pa je zavodu za raziskavo o možganskih obolenjih prispevala tudi dežela Lacij. Gre za eno najuglednejših italijanskih osebnosti, piše El Clarin. Predsednik italijanske vlade se pripravlja na evropske volitve, na katere namerava kandidirati tudi več su-bretk, igralk in lepotic, ki so nastopile v resničnostnih šovih kot Veliki brat, poroča argentinski Página 12. Tako namerava prenoviti podobo stranke in privabiti volilce; v ta namen je priredil seminar za politično izobraževanje deklet, ki jih je očitno narava obdarila z marsičem, ne pa s poznavanjem družbe in politike. Na seminarju, ki ga je vodil zunanji minister Frattini, so lepoticam predstavili smernice vlade in večinske stranke, piše levičarski argentinski dnevnik, ki objavlja sliko nekdanjega Craxijevega arhitekta Pansece, na kateri sta Berlusconi in ministrica Carfagna upodobljena brez oblek. «Italia y la Iglesia deben mucho a Silvio Berlusconi», to se pravi da Italija in Cerkev sta veliko dolžni Berlus-coniju, je naslov dnevnika La Nación, ki uvaja v daljši intervju z Giannijem Baget Bozzom, znanim duhovnikom, ki je v 80-ih letih aktivno podpiral socialističnega veljaka Craxija, potem pa je svojo vnemo usmeril na Berlusco-nija. Baget Bozzo zagovarja stališča papeža, obenem pa poudarja izredno soz- vočje Benedikta XVI. s predsednikom italijanske vlade. »Berlusconi je najbolj katoliški premier, kar jih je imela Italija,« piše najstarejši argentinski dnevnik. Medtem ko je nekdanja Krščanska demokracija dopustila razporoko in splav, je sedanji premier dosledno na stališčih Vatikana, meni spolitizirani duhovnik. In ker je Vatikan v Rimu in torej v Italiji, je zanj povsem normalno, da je papež tesno povezan z italijanskim življenjem, tudi politične narave, za kar naj mu bo Italija hvaležna, meni Baget Bozo. Pa ostanimo pri duhovščini. Nadškof Rinaldi iz Acerre v Kampaniji ni blagoslovil novega upepeljevalnika, piše Le Monde. V kraju, ki je 20 km daleč od Nepalja, so končno uredili veliko strukturo za upepeljevanje odpadkov, vendar mu krajani ostro nasprotujejo in tudi tamkajšnji nadškof se je pridružil protestu in se ni udeležil uradne predaje namenu. Pariški po-poldnevnik pa meni, da se je z odprt- jem upepeljevalnika stvarno začel reševati dramatični problem odpadkov v Kampaniji, za kar nosi zaslugo predsednik Berlusconi. Od berača do Velikega brata je enkratna usoda italijanskega romskega zvezdnika, piše britanski The Guardian, ki poroča, da je letošnjega Velikega brata zmagal 22-letni Ferdi Beri-ša, po rodu Rom iz Črne gore. Kot 11-letni otrok je nelegalno pribežal v Italijo, kjer se je začetno preživljal z beračenjem. Nova družina pa mu je omogočila, da se je izšolal in sedaj ga je doletela zmaga, ki mu je prinesla lepih 300 tisoč evrov. Londonski dnevnik primerja Berišev uspeh zmagi otroka iz najrevnejšega obrobja v Bom-bayu v znamenitem filmu The Millionaire, ugotavlja pa tudi, da se je uveljavitev Roma zgodila prav v času, ko vlada izvaja največji pritisk na romsko skupnost. Po štirih dneh napetih diplomatskih stikov je Italija sprejela, da se je na Sicilijo izkrcalo 140 nelegalnih priseljencev, ki so jih kot brodolomce potegnili na krov tovorne ladje sredi morja med Malto in Lampeduso. The New York Times piše, da je Italija vedno v ospredju pri sprejemanju nelegalnih priseljencev, ugotavlja pa tudi, da je do spora z Malto prišlo kljub dejstvu, da so Afričane rešili okrog 100 km daleč od Malte in samo 60 km od Lam-peduse in da je torej bila v upravičena zahteva male mediteranske otoške države, naj jih sprejmejo v Italiji. Španski El Mundo piše o isti zadevi, in sicer da se je diplomatski spor rešil v korist Malte in da je Italija morala kloniti, medtem ko se je po oceni francoskega Le Monde Italija posluževala neutemeljenih izgovorov, da ne bi sprejela brodolomcev. Britanski BBC poroča o izjavi zunanjega ministra Frat-tinija, za katerega je Italija sprejela novo skupino nelegalnih priseljencev izključno iz humanitarnih razlogov in da nikakor ne gre za precedens. 1 8 Sobota, 25. aprila 2009 /¿Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 25. april - Včeraj, danes in jutri svečanosti ob 64. obletnici osvoboditve Osrednja slovesnost v Rižarni, prireditve v celi pokrajini Natrpan program, na Krasu od vasi do vasi - SKP prireja sprevod od Istrske ulice do Rižarne Danes je dan, ko Italija praznuje osvoboditev od nacifašizma. V Trstu in okoliških vaseh bodo na vrsti običajni obredi, nekatere svečanosti so potekale včeraj, druge bodo jutri. Včeraj so padle v boju za svobodo počastili v tržaški, repentabrski in miljski občini. Osrednja slovesnost bo kot vsako leto v Rižarni. Danes ob 11. uri bosta po prihodu častne vojaške čete konjeniškega regimenta Piemont, praporov krajevnih uprav in polaganju vencev posegla glavna govornika, tržaški župan Roberto Dipiazza in dolinska županja Fulvia Premolin. Sledili bodo branje odlomkov pričevanj deportirank Eme Tul in Jolande Marchesich, pesmi Bella ciao in Vstajenje Primorske v izvedbi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič ter katoliški, luteranski, srbsko-pra-voslavni in grško-pravoslavni verski obredi. Kot običajno se bo prireditev končala s koncertom partizanskega pevskega zbora. Po svečanosti bo v Ljudskem domu Jure Canciani v Podlonjerju Praznik osvoboditve: kioske bodo odprli ob 13. uri, ob 16.30 bodo polagali vence, ob 18.30 bo predstavitev knjige Sovversivi z avtorjem Ga-brielejem Donatom. Praznik, ki ga prireja Stranka komunistične prenove, se bo nadaljeval jutri (od 18. ure dalje). Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca bo priredil slovesnost pri spomeniku v Istrski ulici. Ob 9.30 bo spregovoril Milan Pahor, sodeloval bo MePZ Rdeča zvezda - Devin. Tržaška pokrajinska federacija SKP - EL vabi na antifašistični sprevod, ki bo krenil ob 10.30 izpred spomenika v Istrski ulici, dospel pa bo ob 11. uri do Rižarne. V Miljah bo občinska uprava ob 9. uri položila venec na spomenik Luigija Frausina. Posegli bodo župan Nerio Nesladek, odbornik Društva Slovencev miljske občine Samo Ferluga, član pokrajinskega predsedstva VZPI-ANPI Fabio Vallon in zgodovinar Giovanni Miccoli. Sledil bo sprevod k milj-skemu spomeniku padlim, zapel bo zbor Jadran. VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg in SKD Valentin Vodnik prirejata danes ob 17. uri svečanost pri spomeniku padlim v NOB v Dolini na Taborju. Govorili bosta Stanka Hrovatin in Margherita Hack, sodelujeta pihalni orkester Breg in MoPZ V. Vodnik. V devinsko-nabrežinski občini bo Predstavniki tržaške občinske in pokrajinske uprave so včeraj na Opčinah obiskali tri spomenike: na sliki desno počastitev padlih v NOB. Sinoči so slovesnosti potekale v repentabrski občini (spodaj) kroma danes v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI polaganje vencev na krajevne spomenike: ob 7.30 pred županstvom, ob 7.40 v Slivnem, ob 7.50 v Medji vasi, ob 8. uri v Devinu, ob 8.05 v Vižovljah, ob 8.10 v Cerovljah, ob 8.15 v Mavhinjah, ob 8.25 v Prečniku, ob 8.40 v Trnovci, ob 8.45 v Pra-protu, ob 8.55 v Šempolaju, ob 9.10 v Križu in nato še v Nabrežini, kjer bo svečanost. Delegacija krožka Kras - Altipiano SKP bo poleg tega polagala vence tudi na spomenike padlim na vzhodnem Krasu. Vrstni red je sledeč: ob 9. uri na Opčinah, ob 9.15 v Trebčah, ob 9.30 na Padričah, ob 9.45 v Gropadi, ob 10. uri v Bazovici. Jutri se bodo padlih za svobodo spomnili pred spominsko ploščo na pročelju Narodnega doma na Vrdelski cesti. Organizirata kulturno društvo Slavko Škam-perle in Odbor za počastitev padlih v NOB od Sv. Ivana in s Kolonje, govoril bo Edvin Švab (VZPI-ANPI), pel pa mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Obiskali bodo tudi spomenik Almi Vivoda v Ul. Pin-demonte, obeležje v Podlonjerju in spomenik v Lonjerju. Lucio Toth: 25. april naj bo dan sprave Predsednik ezulske zveze Ve-nezia Giulia-Dalmazia Lucio Toth predlaga naj bo današnji praznik priložnost za spravo. Kot je Italija znala premostiti rane vojn za neodvisnost in Ris-sorgimenta, lahko prebrodi tudi boleče travme iz obdobja 1943-1945, meni Toth. 25. april je po njegovem prinesel svobodo in demokracijo po dvajsetletni diktaturi in drugi svetovni vojni, ko je prišlo v Italiji tudi do civilne vojne. Ezulski voditelj se spominja Istranov, ki so se borili v odporniškem in antifaši-stičnem gibanju, a tudi tistih, ki so izbrali drugo pot in pristopili v Mussolonijevo Salojsko republiko. »Enih in drugih se spoštljivo spominjamo, zato ker imajo enako mesto v našem spominu,« piše še Toth v sporočilu ANVGD ob današnjem prazniku. Zaradi triatlona jutri okrnjen promet Jutri bo v okviru letošnje Bavi-sele (maraton bo v nedeljo, 3. maja) potekal 11. tržaški mestni triatlon. Zaradi športne prireditve bosta Drevored Campi Elisi (od Trga Irneri) in tržaško nabrežje (od Sv. Andreja do Velikega trga), okvirno med 12. in 17. uro, zaprta za promet. Podjetje Trieste trasporti sporoča, da bodo nekateri mestni avtobusi zaradi tega vozili po spremenjenih progah. Spremembe bodo zadevale linije št. 8, 9, 10, 15, 24 in 30. Pristojni občinski urad je odredil zaprtje cele vrste ulic, tudi od Pomorske postaje do Miramara, zato bo jutri bolje, da se vozniki na tržaško nabrežje in v Bar-kovlje ne odpravljajo. Nove enosmerne ulice na območju Sv. Vida Občina Trst obvešča, da je promet po Drevoredu Terza arma-ta enosmeren, in sicer v smeri navzdol. Sprememba sodi v sklop ukrepov za izboljšanje prometnih razmer pri Sv. Vidu. Pred tem sta postali enosmerni tudi ulici Giustinelli in San Daniele. zgodovina - Protest ezulskega združenja ANVGD Tito je bil jugoslovanski vodja, a tudi znameniti rimski cesar V Italiji je nekaj več kot osem tisoč občin, dvanajst od teh ima ulice in trge poimenovane po Titu, ki pa se le v petih primerih izrecno nanašajo na pokojnega jugoslovanskega predsednika. V ostalih občinah imamo Titove ulice, ki se lahko nanašajo na maršala ali pa tudi na istoimenske rimske cesarje. V pokrajini Potenza se nahaja tudi občina Tito, ki pa - kot pravijo domačini - nima nič skupnega z jugoslovanskim voditeljem. Po Josipu Brozu Titu so izrecno poimenovane ulice v predmestjih Reggia Emilie (sosednja ulica je Goriška Ul.) in Parme (sosednji ulici sta Ul. Terracini in Ul. Anwar Sadat) ter v občinah Campegine in Qattro Ca-stella (pokrajina Reggio Emilia) in v Cornaredu pri Milanu. V občinah Nuoro, Aci S. Antonio (Catania), Palma di Montechiaro (Agrigento), Parete (Caserta), Scampitella (Avellino), Ussana (Cagliari) in Verzino (Croto- Josip Broz Tito ne) se nahajajo Titove ulice. Nekatere zaradi bližine z drugimi ulicami (npr. Ul. Kennedy v Pareteju) lahko povezujemo s pokojnim predsednikom SFRJ, druge pa ne, saj mejijo npr. na Trajanovo ali Ottavijanovo ulico. Ta seznam nam je posredovalo ezulsko združenje Venezia Giulia-Dalmazia (ANVGD), ki zahteva od omenjenih občin, naj odstranijo Titove ulice, seveda tiste, ki se izrecno nanašajo na jugoslovanskega Tita. • •• »Sprememba imena teh ulic bi istrski begunci razumeli kot znak spoštovanja do njihove tragedije, saj je bil Tito glavni krivec za odhod 350 tisoč Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije,« piše v izjavi ANVGD. Stališče je vezano na nedavno odločitev ljubljanske občinske uprave, da v predmestju Ljubljane spet imenuje ulico po pokojnem maršalu. Za kroniko naj dodamo, da je Parma pobratena z glavnim mestom Slovenije. Vemo, da je Tito kontroverzna zgodovinska osebnost in da imajo ezuli seveda pravico, da o njem mislijo, kar mislijo. Tudi drugače misleči pa imajo pravico do ocene, da je bil Tito pomembna osebnost. V Trstu bomo v kratkem dobili Ul. Granbassi po priznanem fašistu, Severna liga pa je prepričana, da je bil Giuseppe Garibaldi za severno Italijo negativna osebnost in si zaradi tega ne zasluži trgov in ulic, ki jih je ši-rom po polotoku gotovo več tisoč. obalna straža - Pregledi v pristaniščih Dobra desetina ladij pod varnostnimi standardi Italijanska obalna straža se že deset let uvršča na prvo mesto v Evropi glede na število ladij, ki jih inšpektorji iz varnostnih razlogov zadržijo v pristaniščih. Podstan-dardne ladje so potencialno nevarne za posadke, potnike in okolje, piše v tiskovnem sporočilu tržaške obalne straže. 27 evropskih držav je podpisalo dogovor, ki jamči minimalne varnostne stan- darde na tovornih in potniških ladjah. Dogovor predvideva, da si morajo oblasti ogledati vsaj četrtino vseh tujih ladij v domačih pristaniščih. V letu 2008 je italijanska obalna straža pregledala 1927 tujih ladij: zaradi raznih pomanjkljivosti jih je zadržala 224 (11,6%). V Trstu so lani zadržali 9 od 63 pregledanih ladij (14,3%), letos pa doslej 7 od 20 (35%). / TRST Sobota, 25. aprila 2009 9 naš intervju - Partizan Filip Pezza - Pippo »Mi nismo hoteli revolucije, hoteli smo pravico za 200 požganih vasi« V partizanske vrste je vstopil kot 14-letni fant - Vojna je umazana in potegne iz človeka vse najslabše... Če boste v petek, 1. maja, korakali po tržaških mestnih ulicah v tradicionalnem sprevodu, ga boste nedvomno videli za volanom belega kombija, iz katerega bo glasno donela delavska, borbena pesem. Filip Pezza - partizansko ime Pippo je nepogrešljiv del tržaške levičarske stvarnosti: vidiš ga v prvomajskem sprevodu, za pultom vsakega »komunističnega« praznika, na koncertih Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Kajti Pippo, kot ga vsi imenujejo, je dobrih petnajst let član njegovega kolektiva. »Če bi bil dober pevec, bi pel v Verdiju,« se pošali, »partizanskemu zboru sem se pridružil, ker verjamem v ideale, ki jih širi s svojimi pesmimi.« Pezza se ima za komunista, svojo navezanost na to ideologijo pa pojasnjuje tako: »Dokler bo na svetu lačen človek, se bom boril za njegove pravice. Kajti vsakdo ima svoje dolžnosti, a tudi pravice.« Številna razhajanja na italijanski levici in ustanavljanja novih strank je spremljal s težkim srcem. »Razdor iz leta 1948, ki mu pravimo kominform, je bil tragičen, tudi s poznejšimi ločitvami se nisem strinjal. Če se komunisti ne bomo združili, bomo poraženi.« Moč tovariškega nastopanja je Pippo spoznal v hrvaških in slovenskih gozdovih. Bilo je leta 1943, star je bil štirinajst let. Današnji Trst k sreči ne zahteva od štirinajstletnikov, da se umaknejo v gozd, med drugo svetovno vojno pa je bilo drugače. Za malega Filipa najbrž še nekoliko bolj kot za njegove vrstnike. »Rodil sem se 9. julija 1929 na Siciliji, v Messini, kamor je moja mama Olga Peca iz Dekanov prišla, da bi sledila svoji ljubezni. Ko sem upihnil drugo svečko, je mene in starejšo sestro odpeljala v Dekane k noni. Od takrat je za naju skrbela nona, ki sem jo jaz imenoval kar mati. Bila je pravi žandar, vzgojila je svojih dvanajst otrok, ob njih pa še mene, sestro in najino sestrično. Imela me je zelo rada in ravno tako jaz njo. Vse bi naredil zanjo, zato sem ji že kot otrok na vse načine pomagal. In zato sem ostal z njo tudi takrat, ko se je moja mama dokončno vrnila domov.« V Dekanih je družina Peca imela živino in njivo, ko je bilo Filipu šest let pa je družina zašla v težave: prodati so morali krave in konja ter se preseliti v Trst. Sprva jim italijanske oblasti niso želele priznati stalnega bivališča, nato pa so se končno naselili na Pončani. »Ko ga je imel nono malo preveč pod kapo, je vzklikal "viva l'Austria", nona pa me je pošiljala za njim, ker se je bala, da ga bodo fašisti ubili. Tu smo si vsekakor uredili nov dom in večji vrt, ki smo mu pravili mandri-ja. Z njim smo si zagotovili preživetje, saj smo vsak dan prodajali sadje in zelenjavo na tržnici Campo Marzio.« Filip je obiskoval šolo Slataper na Trgu Pestalozzi, s sestro in sestrično pa so pomagali tudi starim staršem. Leta 1939 so bili mladi fantje in možje vpoklicani v italijansko vojsko. Ista usoda je čakala tudi Filipove strice. »Enega so vpoklicali v posebne bataljone, kjer se je boril z leseno pištolo ... Eden se je od žalosti obesil v domači kleti. Nikakor ni želel služiti italijanski vojski. Drugi je pobegnil v Celje.« Medtem je Filipov nono umrl, tako da je ostal edini "mož" v hiši. »Na to sem bil zelo ponosen, rad sem pomagal noni in opravljal različna opravila. Medtem pa se je ranjen stric vrnil domov in tu se začenja nova zgodba, politična. Stric se je namreč nemudoma aktiviral in v naši hiši na Ponča-ni osnoval komunistično celico. To je bilo konec leta 1942 ali morda na začetku leta 1943. K nam sta takrat med drugimi zahajali tudi Ondina Peteani in Alma Vivoda.« Tudi Pippo je želel sodelovati, vendar je bil premlad, zato je za starejše tovariše lahko le prenašal letake. Je pa bil tudi drugače "aktiven". Filip - Pippo Pezza nekoč in danes. Spodaj desno partizani pred vojašnico pri Svetem Ivanu maja 1945 kroma »Ljudje so bili veliki reveži, na Pon-čani je večina trpela lakoto. S sestrično sva nekajkrat naskočila vlak in iz njega metala, kar nama je prišlo pod roke: enkrat so bila to drva, drugič hrana za vse.« To so bila tudi leta, ko je Filip na lastni koži doživel fašistično nestrpnost. »Spominjam sem, kako sem nekega dne dolgo stal v vrsti za mleko. Po dolgem čakanju pa mi jefašist rekel "ti šča-von te va a casa senza latte" (Ščavo, domov pojdi brez mleka). Zelo me je prizadelo, vse nadaljnje mesece v partizanih sem ga sovražil. Ko sem se leta 1945 vrnil v Trst, sem ga iskal, a ga k sreči nisem našel. Vojna je grda stvar... Kara-binjerji so nekega dne obkolili našo hišo in zajeli tri člane komunistične celice. Obe dekleti, Alma in Ondina, sta uspeli pobegniti. Z nono naju ni bilo doma, vračala sva se iz Remanzacca, kamor sva šla po nekaj hrane. Na železniški postaji so nas obvestili, naj ne hodiva domov. Nona se je naslednjega dne kljub vsemu vrnila domov in odpeljali so jo v zapor k jezuitom. Tako ona kot stric, ki so ga zaprli v koronejski zapor, sta prostost dočakala s kapitulacijo Italije. Nona je zbežala v rojstno vas, v Loko, stric pa se je pridružil partizanskim enotam.« Tistih nekaj dni po prihodu Nemcev v mesto je bilo za Filipa usodnih. Vojaki so se nastanili v zapuščenih kasarnah, kjer so Italijani zapustili tudi večino orožja. Slednje se je mlademu Filipu in njegovima prijateljema zdelo izredno zanimivo: medtem ko je vojak korakal pred sobo z orožjem, se je bosonogi Pip-po zmuznil vanjo in se iz nje uspešno vrnil z mitraljezom, puško in naboji. »Udarili smo jo naravnost v gozd in mimo Naselja Sv. Sergija dospeli v Dolino. Tu so prijatelja aretirali Italijani, ki so še vedno živeli v kasarni. Ne vem, kaj se je takrat v meni zgodilo, vendar sem stopil pred kasarno in streljal v vrata, oni pa so prijatelja izpustili. No, če je vojna tako lahka, smo jo že zmagali, smo si mislili.« A pot do zmage je bila dolga in nikakor ne lahka. Mladi tercet je nadaljeval proti Loki, kjer je srečal partizane. Za njimi so odkorakali v Lupoglav, vendar jih tu partizansko vodstvo ni sprejelo, češ da so premladi. Če nas ne sprejmete, vam ne izročimo orožja, so jim pogumno kljubovali mladi in naposled so jih sprejeli. »Tri dni smo lupili krompir, tudi kasneje pa sem rad pomagal v kuhinji. A smo dočakali tudi prvo ofenzivo. 2. oktobra smo bili na Socerbu, ko so nas začeli Nemci obstreljevati. Okrog nas je tako pokalo, da so kamni leteli vsepovsod. Zbežali smo proti Gabrovici, kjer nas je moški z leseno nogo skril v predor.« Tu je peščica brigade dočakala prihod partizanskega komandanta Gio-vannija Zola, s katerim so se pomaknili v Jelovice. Tu je Zola čakala zaseda, bataljon je prevzel njegovo ime. S partizani se je nato Pippo pomaknil proti Brkinom in se pridružil 1. bataljonu Karlo Maslo, nato pa se je z Istrskim odredom pomaknil proti Istri. »V tistih mesecih nisem nikomur povedal, da sem rojen v Messini. Bilo me je sram, da sem Italijan, se pravi poži-galec, morilec, nasprotnik. Partizanska vojna je bila gnusna, umazana. Iz tebe potegne vse najslabše, če ti ubijejo prijatelja ali sorodnika, postaneš še bolj krut. Za razmislek ni bilo časa. Saj si lahko predstavljate, kaj pomeni živeti z ušmi, brez mila, lačni. In prestrašeni: ponoči me je bilo vedno strah, a posebno pozimi, ko se mi je zdelo, da vsak ropot naznanja prihod sovražnika.« Zadnje dni vojne je Pippo preživel v Slovenski Istri. »Nad Koprom smo srečali skupino Nemcev, ki se niso hoteli predati. Prigovarjali smo jim, da je vojne konec, da smo po radiu slišali o prodoru Rdeče armade. Najbrž bi se lahko vrnili domov, saj smo od leta 1944 imeli ukaz, da ne smemo ubiti nobenega Nemca: izročeni so bili Rdečemu križu v zameno za kakega našega ujetega partizana. Oni pa se niso predali ... « 3. maja je bil Pippo na tržaškem Trgu Garibaldi. Nosil je zastavo. »Ljudje so nas pozdravljali, bili so veseli. Občasno je kdo po pomoti stegnil desnico, saj so bili ljudje dolgo navajeni nacističnih pozdravov. « V Trstu je ostal vseh štirideset dni. Za fojbe takrat ni slišal, vedel pa je, da so marsikaterega fašista aretirali in poslali v Ljubljano. »12. junija 1945 smo zapustili Trst, marsikdo med nami je mislil, da se bomo vrnili.« Pippo se je kasneje res vrnil v Trst. A leta 1947, potem ko je nekaj časa delal v mariborski tovarni TAM, kjer je pomagal zgraditi prvi jugoslovanski avto ...čeprav s češkoslovaškimi deli. V Trstu je bil tudi po vojni na barikadah, nato se je poročil, postal oče, a to je že druga zgodba. Ostali so spomini na vojno, ki je umazana in spremeni človeka. In tudi občutek grenkobe. »Fašistični generali niso bili obsojeni za storjeno gorje. Danes pa marsikdo blati partizane. Moti me tudi, ko pravijo, da smo zganjali revolucijo. Mi nismo hoteli revolucije, hoteli smo pravico. Vsaj pravico za dvesto požganih vasi.« Pogovarjali sta se Poljanka Dolhar in Sara Sternad / TRST Sobota, 25. aprila 2009 TRST 1 1 OBČINSKE VOLITVE - Županska kandidata Napredne liste in Skupaj za Repentabor Na Repentabru politični sporazum Cibi - Pisani Dejansko potrjen dogovor izpred petih let - Kdor zmaga, bo župan, kdor »ne zmaga« podžupan »Dovolj bi bil stisk roke,« je po podpisu politično-upravnega sporazuma za letošnje občinske volitve v repentabrski občini kraško potegnil županski kandidat liste Skupaj za Repentabor (in sedanji podžupan) Marko Pisani. »Ampak - ab substantiam - je tudi forma pomembna,« je z vrha svojih večdesetletnih izkušenj s členi in paragrafi pridal dolgoletni občinski tajnik in sedanji županski kandidat Napredne liste Kazimir Cibi. Podpisa obeh sta zakoličila politični dogovor med levosredinskima listama za letošnje upravne volitve 6. in 7. junija letos. Z njima sta se Cibi in Pisani obvezala sledeče: 1. zmagovita lista bo, ob županu, dobila dva odbornika v občinskem odboru; 2. zmagoviti županski kandidat bo imenoval enega odbornika, in sicer županskega kandidata liste, ki na volitvah ne bo zmagala. Ta odbornik bo hkrati imenovan tudi za podžupana; 3. občinski svetniki, ki bodo izvoljeni na občinski listi, ki ne bo zmagala, bodo podprli celoten občinski odbor. V repentabrski občini so dejansko pred letošnjimi občinskimi volitvami obnovili politično-upravni sporazum izpred petih let, po katerem je - po zmagi Napredne liste župana Aleksija Križma-na - postal županski kandidat Slovenske skupnosti (nosilke liste Skupaj za Repentabor) Marko Pisani podžupan. Pogajanja za dogovor niso bila strma. »Dosedanja izkušnja je bila pozitivna, občani so dobro sprejeli sodelovanje, zato smo Stisk roke v potrditev volilnega sporazuma: Marko Pisani (levo) in Kazimir Cibi; za njima (z leve): Maurizio Vidali, Nives Guštin in Aleksij Križman kroma se tudi odločili, da ga obnovimo. Verjamem, da bo pozitivno tudi v bodoče,« je bil prepričan Pisani. Cibi je poudaril, da je bistvo sporazuma poznal, potrebno pa je bilo srečanje, da se dogovor prelije v »črno na belem«. Tudi kandidat Napredne liste je izrazil prepričanje, da se bo nadaljevalo po poti, začrtani pred petimi leti. Podpisani politično-upravni sporazum bi lahko z ljubeznivo tujko oceni- li kot... »un bacio in bocca«. Ljubeznivost izhaja iz same terminologije. V besedilu je govor o zmagovalcu, a ne o poražencu. Tako je na eni strani sicer omenjena »zmagovita lista«, na drugi pa »lista, ki na volitvah ne bo zmagala.« Tolikšna besedna pozornost konkretno priča o želji po nadaljnjem uspešnem sodelovanju pri upravljanju občine, vedno v korist občanov in domačega ozemlja. Podpis so s svojo prisotnostjo po- zdravili župan Aleksij Križman, odbor-nica za kulturo in šolstvo Nives Guštin in kandidat na listi Skupaj za Repentabor Maurizio Vidali. Drugega dovčerajšnje-ga odbornika, Alberta Zeniča, ni bilo, kar ne čudi: dolgoletni avtomobilski dirkač se je odločil, da pred volitvami zamenja politični dirkalnik: z Napredne liste je presedlal k Severni ligi in ob tem odstopil z odborniškega mesta. M.K. URADNI LIST Objavljen predlog pravilnika DOC Prosecco V Uradnem predlogu je bil 15. aprila objavljen predlog Pravilnika za zaščiteno vino DOC Prosecco. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila Svetovalske službe Kmečke zveze je predlog »izredno zanimiv tudi za tržaške vinogradnike, saj zajema območje proizvodnje DOC Prosecco tudi tržaško pokrajino. Pravilnik določa, da se vino Prosecco lahko proizvaja le iz grozdja sorte glera. Dovoljena je tudi zvrst, ki vsebuje poleg 85% glere še nekatere druge sorte, med katerimi so chardonnay, beli pinot, dolga glera, ipd.. Predlog Pravilnika navaja ampelografske značilnosti glere in proizvodno območje vina z zaščitenim poreklom ter določa normativ za vinifikacijo in promet vina. Za vinogradništvo na Tržaškem je izrednega pomena priznanje, da se vino DOC Prosecco proizvaja iz grozdja sorte glera, ki bo s tem dobilo tudi uradno priznanje. Predlog Pravilnika je bil poslan na ministrstvo za kmetijske, prehrambene in gozdne politike, ki ga bo dokončno odobrilo z ustreznim odlokom. Rok za predložitev morebitnih popravkov ali dopolnil k predlogu je možen mesec dni po objavi predloga Pravilnika v Uradnem listu. Predlog Pravilnika zaščitenega vina DOC Prosecco je bil objavljen v Uradnem listu, potem ko je državni odbor za zaščito in vrednotenje označbe zaščitenega porekla vin izrazil marca letos pozitivno mnenje o priznanju DOC Prosecco. repentabor - Namesto Zeniča Dario Škabar, novi odbornik za javna dela Dosedanji občinski svetnik Napredne liste Dario Škabar je nov občinski odbornik repentabrske občine. Imenoval ga je župan Aleksij Križman, potem ko se je odbornik Alberto Ze-nič odločil za župansko kandidaturo na bližnjih volitvah na listi Severne lige in odstopil z odborniškega mesta. Škabar bo prevzel Zeničev resor, odgovoren bo za javna dela. Župan Križman ga je imenoval, ker občinski pravilnik predvideva ob županu še tričlanski občinski odbor. OBČINA REPENTABOR - Občinske volitve 2004 Tako pred petimi leti Križman (Napredna lista) župan z le 17 glasovi več kot Pisani (Skupaj za Repentabor) Aleksij Križman je postal pred petimi leti repentabrski župan z le 17 glasovi prednosti pred županskim kandidatom liste Skupaj za Re-pentabor Marka Pisanija. Njegova Napredna lista je na volitvah 12. in 13. junija 2004 zbrala 260 glasov (ali 45,69 odstotka vseh veljavnih glasov). Lista Skupaj za Repentabor, katere ogrodje sestavlja Slovenska skupnost, pa je zbrala 243 glasov (ali 42,71 odstotka glasov). Za repentabrskega župana je kandidiral tudi predstavnik desničarske liste Oltre il Polo Enzo Corro. Lista je zbrala 66 glasov (ali 11,60 odstotka glasov), Corro je bil izvoljen v občinski svet, po njegovi smrti pa je njegovo mesto prevzel Franco Guerra. Na občinskih volitvah pred petimi leti je bilo, ob županu Križma-nu in Pisaniju, ki je postal podžupan, ter Corroju izvoljenih v repentabr-ski občinski svet še sedem svetnikov Napredne liste (Dario Škabar, 28 preferenc, Nives Guštin por. Sobani, 17, Uroš Grilanc, 15, Omar Jožef Marcelli, 10, Marjan Verša, 9, Rad-ko Guštin, 7, in Marjetica Možina, 7) in trije svetniki liste Skupaj za Re-pentabor (Angelo Barani, 30, Andrej Berdon, 26, in Lorenzo Milič, 13). Pred petimi leti je bilo v re-pentabrski občini 735 volilnih upravičencev, glasovalo je 588 volilcev (80-odstotna volilna udeležba), belih glasovnic je bilo 9, neveljavnih pa 10. SLOVENSKI PROGRAMI RAI - Drevi bodo predvajali dokumentarni film Sonja Loredana Gec: »Želela sem ustvariti zelo oseben portret gospe Sonje Amf Kocjan« Loredana Gec na uradni predstavitvi dokumentarca kroma Slovenski deželni spored tretje mreže Rai bo drevi, po televizijskem dnevniku, predvajal novi film režiserke in programistke Loredane Gec, Sonja. Dokumentarec je srhljiva in hkrati zelo zanimiva zgodba, danes nad osemdesetletne gospe, ki je v času mladosti, pod fašizmom, doživela najhujše. Pri treh letih je izgubila očeta, ki so mu dali piti strojno olje, se najstnici, so partizani umorili mamo, in samo nekaj mesecev kasneje je tudi starejši brat Miran umrl med bojem v partizanskem bataljonu. V svojem življenju je gospa Sonja šla skozi tri fašistične zapore, nazadnje so jo mučili tudi v tržaški vili Triste. Kljub vsemu pa je kljubovala življenju s prijaznim nasmehom in vedrim pogledom, saj je prepričana, da «sovra-štvo rojeva le sovraštvo. Gečina filmska pripoved je ganljiva strogo žensko obarvana zgodba, ki postavlja v center pozornosti kar štiri generacije žensk Sonjine družine. Njeno mamo, seveda njo, hčerko in vnukinjo. Zakaj pa ste se lotili Sonjine zgodbe? Zanjo sem izvedela čisto slučajno. Ko sem se posvečala nekemu drugemu delu, so me opozorili da ima Sonja Amf Kocjan zelo lepo a hkrati tudi žalostno življenjsko pripoved. Tako je pred letom dni nastal radijski intervju v dveh delih, ki ga je naša postaja predvajala prav 25. aprila in 1. maja lani. Takrat sem se odločila, da bi bilo to zgodbo vredno predstaviti tudi v filmski obliki. Kako je potekalo vaše delo? Zamislila sem si scenarij, posvetila sem se raziskovanju in obiskala celo vrsto arhivov. Prišla je jesen, ki ima po mojem najlepše barve in oktobra smo se lotili snemanja. Marca smo film montirali. Pri delu mi je veliko pomagal snemalec Andrea Sivini. Rekonstrukcija take zgodbe najbrž ni bila enostavna ... Zgodovinskega materiala je ostalo bolj malo. Osredotočili smo se predvsem na vsakdanje življenje protagoniste, nekatere dokumente, njene fotografije. Zanimivo, da se je Sonja z našo ekipo prvič vrnila v kraje, ki jih od takrat ni nikoli več obiskala: Štanjel, tržaške celice pri jezuitih, kjer so mučili več tisoč ljudi in na domačijo, na kateri je zrasla in kjer je sosed ovadil mamo. Sonja svoje zgodbe ni nikoli rada pripovedovala, hvaležna sem ji, da se je odločila, da jo bo še enkrat obnovila pred filmsko kamero. Kako pa ste se lotili snemanja? Nisem zgodovinarka in dokumentarca sem se želela lotiti z režijskim pristopom, kot ga lah- ko ima radijski in televizijski delavec. Menim namreč, da je pri filmu važno spodbuditi in posredovati emocijo in tudi zato sem se odločila, da šele na koncu nanizam zgodovinske informacije, ki seveda omogočijo dopolnitev zgodbe. Želala sem ustvariti zelo oseben portret gospe Sonje Amf Kocjan, saj sloni ves film na njeni pripovedi. Poslužila sem se arhivskih posnetkov s katerimi sem želela prikazati protislovje med fa-šisticno enfatičnostjo tistega zgodovinskega trenutka in trpljenjem tistih, ki so se ji zoperstavlja-li. Kaj bi pa lahko povedali o odnosu, ki ste ga uspeli vzpostaviti s protagonistko? S Sonjo sva postali prijateljici. Večkrat se mi zgodi, da se navežem na junake zgodb, ki se jim posvečam. Sonja in pripovedovanje tega, kar je ona doživela, so zame velika življenjska lekcija. Dala mi je res veliko. Istočasno pa me je ta izkušnja prepričala, da je še zelo veliko stvari, o katerih ne vemo. Včasih sem imela vtis, da smo o fašizmu že vse povedali, zdaj pa mi je jasno, da absolutno ni tako, Da je treba o tem še zelo veliko govoriti in če izvemo za koga, ki ima za sabo kako zgodbo, ga moramo takoj povabiti, da to zgodbo tudi pove. (Iga) / TRST Sobota, 25. aprila 2009 1 1 MLADI - Zaključek čezmejnega projekta Spin Dijaki italijanskih in slovenskih šol želijo večje sodelovanje Želijo pa tudi boljšo šolo, drugačne kriterije ocenjevanja, boljši pouk tujih jezikov ... Koprčanka Sara je prepričana, da se družbene spremembe začnejo v šoli: če bo šola dobra, bo tudi bodoči kader sposoben, z njim pa bo posledično boljša tudi drža-va.Dijakinja italijanske gimnazije iz Pirana misli, da bi šola morala »vzgajati za življenje« in dijake opremiti s pravšnjo mero kritičnosti. Ne pa, da dijake »sili« v ponavljanje na pamet naučenih podatkov.Tržača-na Luco moti, da v šoli ne ocenjujejo »realnega« znanja, ampak imajo poglavitno vlogo ocene-številke. Moti pa ga tudi to, da so pouku tujega jezika tedensko namenjene le tri šolske ure: zato ni čudno, če je jezikovno znanje italijanskih dijakov tako skromno. Slišati pa je bilo tudi nekaj kritik na račun profesorjev, ki naj ne bi bili dovolj usposobljeni za poučevanje tujih jezikov ... Te in podobne ugotovitve so včeraj zjutraj prišle na dan na zanimivi predstavitvi čezmejnega projekta Spin, ki je potekal na petih višjih šolah v Kopru, Piranu in Trstu. V četrtek in petek se je projekt zaključil z dvodnevnim čezmejnim kampu-som v Kopru in Trstu in tako okronal dejavnosti, ki so v obliki delavnic, raziskovanja in treh večjih srečanj potekale na Lice-ju Franceta Prešerna in Liceju Galileo Galilei v Trstu ter na Gimnaziji Koper in gimnazijah Gian Rinaldo Carli v Kopru in Antonio Sema v Piranu. Projekt Spin, ki je sad delovanja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo-Ob-močne enote Koper in Deželnega šolskega urada za Furlanijo-Julijsko krajino, je sodeč po včerajšnji tržaški predstavitvi zelo dobro uspel. Dijaki so aktivno sodelovali pri debati, predstavili svoje načrte in predloge. Skupina italijanskih in slovenskih dijakov, ki je med letom delovala na Prešernu in jo je koordinirala prof. Barbara Lapor-nik, je na primer izpostavila željo po večji obravnavi aktualnih tem v razredu, a tudi po drugačnih kriterijih ocenjevanja in potrebo po rednih izmenjavah med slovenskimi in italijanskimi šolami. Dijakom je v italijanščini in slovenščini spregovoril tudi tržaški pesnik Miroslav Košuta. Svoj poseg je naslovil Od meje do meje: od državnih mej do meje, »ko ne moreš več pomagati tistemu, ki ga ljubiš,« kot je zapisal Umberto Saba. Košuti, ki se je rodil v vasi, kjer so se z otožnostjo spominjali večetnične, večjezične in več-kulturne Avstro-Ogrske, se danes zdi, da živi »nikdar sanjane sanje«: Evropa je skoraj brez mej, brzostrelke na mejnih prehodih, uniforme, vizumi, žigi so že skoraj smešna zadeva. Mlade je zato pozval, naj pogumno zabrišejo tudi tiste meje, ki še ostajajo med njimi. Kajti prepričan je, da se marsikaj vendarle premika ... (pd) Dijake je nagovoril tudi pesnik Miroslav Košuta, njihovim predlogom pa je prisluhnil tudi nekdanji deželni šolski ravnatelj prof. Forte kroma / f * .* O W1 Barke z jezera Maggiore do Trsta Jutri, okrog poldne, bo priplulo v Tržaški zaliv šest petmetrskih bark, ki so začele svojo plovbo iz švicarskega Locarna na jezeru Maggiore in se po rekah in plovnih kanalih podale do Jadranskega morja, da bi s tem promovirale nekdanjo trgovsko pot po severnoitalijanskih rekah. Plovba po severo-vzhodu je ime tej nevsakdanji pobudi, ki jo letos že četrtič prireja motonavtično društvo iz Benetk. Barke na motorni pogon so po jezeru Maggiore potovale po rekah Ticino, Pad, Mincio in nato še po reki Pad do izliva, potem po morju do Chioggie in po rekah Livenza, Me-duno in Noncello do Pordenona ter nato nazaj vse do Marana in Grade-ške lagune ter izliva Soče. Ob prihodu v Trst se bodo barke privezale ob pomolu pred Velikim trgom. Goldonijev Campiello jutri na Opčinah Jutri ob 18.uri bodo pri SKD Tabor zopet zavladali hrupni, vročekrvni, pristni, zabavni prebivalci Campiel-la, ki so si naklonjenost občinstva že pridobili na premieri in ponovitvah te komedije Carla Goldonija v prevodu in režiji Sergeja Verča. Zaradi velikega povpraševanja se torej na oder Prosvetnega doma vračajo Sti-na, mladenka, ki se prisiljeno vede in prav tako govori (Melita Malalan), njen stric Fabricij (Andrej Šuligoj), Vitez Astolfija (Fabrizio Polojaz), Katra (Valentina Stergar), Lučka (Poljanka Mikovič), Cvetka (Elena Husu), Než-ka (Jasmina Smotlak), Urša (Tatjana Malalan), Jurček (Dejan Kalc), Tonček (Gregor Žnidarčič) ter gostilni-čarka (Sonja Zevnik). Dvourno druženje z njimi bo zadovoljilo še tako zahtevnega gledalca. Torej, vabljeni! Zora Tavčar in Alojz Rebula v DSI Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev bo potekal v znamenju dveh velikih imen sodobne slovenske literature. Gosta ponedeljkovega srečanja v Peterlinovi dvorani na Donizettijevi 3 v Trstu bosta pisateljica, prevajalka in pesnica Zora Tavčar ter pisatelj, katoliški mislec Alojz Rebula. Ob izidu dveh njunih novih del, Zora Tavčar je pred kratkim izdala pri Goriški Mohorjevi družbi pesniško zbirko Žarenje, Alojz Rebula, letošnji petinosemde-setletnik, pa je pri tržaški založbi Mladika pravkar izdal dnevnik Pod vrhom tisočletja. S pisateljema se bo pogovarjala in večer bo vodila prof. Tatjana Rojc. Srečanje v Društvu slovenskih izobražencev se bo kot običajno začelo ob 20.30. V Repnu »elitni« športni praznik Prihodnji konec tedna, ob prvomajskih praznikih, bo v Repnu športni »elitni« praznik, ki ga organizira repenski klub Kras v čast svoji nogometni ekipi, ki je v letošnji sezoni napredovala iz promocijske v najvišjo deželno elitno ligo. Kras bo v prihodnji sezoni edina ekipa naših društev, ki bo nastopala v najvišji deželni ligi. Pred nekaj sezonami sta v tej ligi igrali tudi Vesna in Juventina. Kras pa se je v svoji zgodovini prvič prebil tako visoko. Športni praznik bo pod šotorom na glavnem repenskem trgu od petka, 1. maja, do nedelje, 3. maja. Za prvi maj (od 20. ure dalje) bo v Repnu nastopala znana slovenska popevka Natalija Verboten. V soboto in v nedeljo pa bodo občinstvo zabavali člani prenovljenega ansambla Kraški kvintet z Bracom Korenom. Z glasbeno skupino bo prvič nastopil novi zelo izkušeni harmonikar Dean Rebecchi iz Repna, ki je bil pred tem eden izmed stebrov Zamejskega kvinteta. V nedeljo bodo po zadnji prvenstveni tekmi Krasa povabili vse nogometaše in trenerja na oder ter jim seveda čestitali za uspešno sezono. Fuzbalada 2009: danes in jutri pri Sv. Ivanu Na dogodek, ki ga organizirajo tržaški skavti, se je prijavilo deset ekip iz Slovenije. Wčn pwčn klan organizira tudi letos tradicionalno Fuzbalado, skavt-ski nogometni turnir, ki se ob odvijal konec tedna na športnih igriščih Zarje v Bazovici (soboto popoldne) in oratorija pri Sv. Ivanu (nedelja zjutraj). Na turnir se je prijavilo deset ekip iz Slovenije, pričetek tekem bo v soboto ob 14.uri. Udeleženci srečanja bodo prespali v skavtski koči v Dragi; po večerji bo mašo daroval slovenski zaporniški duhovnik Robert Friškovec, sledil pa bo taborni ogenj. Naslednje jutro se bodo odvijale še zadnje kvalifikacijske tekme, po kosilu pa bodo na vrsti še polfinalne in finalne tekme, nakar bo sledilo nagrajevanje. (mm) Sejem evropskih krošnjarjev od 15. do 18. maja Tržaški občinski odborništvi za javna dela in za gospodarski razvoj in tržaška trgovinska zbornica so podpisali sporazum, ki bo omogočil izvedbo sejma evropskih krošnjarjev v mestnem središču. Ta bo od 15. do 18. maja. Prvotno je bilo predvideno, da se bodo v Ul. Cassa di risparmio in na Borznem trgu začela preureditvena dela že po 11. maju, to je po tržaški etapi italijanske krožne kolesarske dirke. Ko bi obveljal ta termin, bi morali sejem evropskih krošnjarjev premestiti drugam, izven strogega mestnega središča, kar bi jim povzročilo težave in bi gotovo vplivalo na manjši obisk ljudi. Zato sta se občinski od-borništvi in trgovinska zbornica dogovorili, da bodo začetek prenovitvenih del v mestnem središču preložili za en teden. Ta se bodo začela 19. maja, to je po sejmu evropskih kro-šnjarjev. Dela v Ul. Cassa di rispar-mio, na Borznem trgu in v Ul. Einaudi bodo trajala 16 mesecev, stala pa bodo 3 milijone 700 tisoč evrov. M Izleti ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME organizirajo danes, 25. aprila, soudeležbo pri skupnem tržaškem romanju na Sladko goro, kjer bo skupna sv. maša ob 11. uri. To je tudi prva točka romarskega »trojčka«. Po sv. maši se bomo podali še na Tinsko in nato še v Šmarje pri Jelšah, kjer bo tudi kosilo. Po kosilu si bomo ogledali znamenitosti kraja in imeli v cerkvi pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 040220693 ali 347-9322123. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 2. maja, na planinsko turo: Tolminski Triglav (1141 m) - Kobilja glava (1475 m) - Jalovnik (1457 m). Lahka krožna tura z 1200 m višinske razlike, izhodišče nad vasjo Žabče pri Tolminu. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek v društvenih prostorih v torek, 28. aprila, ob 18.00 uri. Vodi Simon Gorjup. IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ŠPANIJO: na tretji izmeni, 24.-31. maja, sta prosti še dve mesti. Informacije pri organizatorju potovanja, v agenciji Aurora. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Ne-rina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2. junija 2009. Za prijave (do ponedeljka 4. maja) in informacije kličite na št. 340-3447695 po 19.30 (Tamara). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet za družine na Krim. Zbirališče ob 6.45 na trgu Oberdan in ob 7. uri pred hotelom Daneu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na naslov: mladinski@spdt.org, najkasneje do torka, 5. maja. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata, da je razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Kanalsko dolino z ogledom Naborjeta, Žabnic, rudarskega muzeja v Rablju in Belopeških jezer, ki bo v nedeljo, 10. maja. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel. 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. ZA IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA - od 14. do 17. maja, je še nekaj prostih mest! Obisk Kumrovca - muzej Josipa Broza Tita, Husnjakovo, najpomembnejše najd-bišče pračloveka, Stubica, kmečki upori, Zagreb in Samobor. Informacije na tel. št. 040-637025 (Adriatica). / TRST Sobota, 25. aprila 2009 TRST 1 1 VKOraj Ranes Danes, SOBOTA, 25. aprila 2009 DAN OSVOBODITVE Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 14.02 - Luna vzide ob 5.40 in zatone ob 21.01 Jutri, NEDELJA, 26. aprila 2009 ZDENKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,9 stopinje C, zračni tlak 1019,5 raste, veter 27 km na uro severo-vzhod-nik, burja s sunki do 47 km na uro, vlaga 78-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14 stopinj C. [13 Lekarne Sobota, 25. aprila 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 69/C, Fernetiči (040 212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. uk Kino AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Fast & Furious«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Che L'argentino«. CINECITY - 15.20, 17.35, 20.00, 22.00 »Houdini L'ultimo mago«; 17.35, 20.00, 22.15 »Rocknrolla«; 14.40, 16.30, 18.20 »Le avventure del topino Desperaux«; 15.15, 16.15, 17.30, 18.30, 20.00, 21.30, 22.10 »Fast & Furious«; 20.10, 22.15 »Questione di cuore«; 14.45, 16.35, 18.30, 20.20 »Earth - La nostra terra«; 22.05 »Du- plicity«; 14.30 »jragonball Evolution«; 15.00, 17.30, 20.00, 22.00 »Mo-stri contro alieni«; 15.20 »Io & Mar-ley«. FELLINI - 16.45 »Mamma mia!«; 18.30, 20.20, 22.15 »Katyn«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Gli amici del Bar Margherita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Questione di cuore«; 20.15, 22.15 »Gran Torino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20 »Io & Marley«. KOPER - KOLOSEJ - 18.20, 21.30 »Varuhi«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »jirka na Zakleto goro«; 14.20, 16.20 »Pošasti proti Nezemljanom«; 14.50, 17.10, 19.30, 21.50 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Houdini L'ultimo mago«; Dvorana 2: 15.30, 17.00, 18.30 »Mostri contro alieni«; jvorana 3: 16.30, 20.15 »jisastro a Hollywood«; 20.15, 22.15 »Duplicity«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Genera-zione 1000 euro«; 18.15, 22.15 »Rocknrolla«. SUPER - 16.00 »jragonball Evolution«; 17.20, 22.30 »Franklyn«; 19.20, 20.40 »jiverso da chi?«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fast & Furious«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Houdini - L'ultimo mago«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Gli amici del bar Margherita«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Questione di cuore«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.00 »Louise Michel«; 16.00 »Mostri contro alieni«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuo-la.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. ¿j Čestitke JA ji je ime in osrečila je vse. Voščimo mu iz srca, da bo srečna družini-ca. Čestitke mami Jasni, Ireni in Luciji želi pustna klapa iz Praprota. Rojstvo male ANASTAZIJE je poleg Irene in Lucije razveselilo tudi nas iz Šempolajskega vrtca. Iskrene čestitke! Naša draga teta VIDA praznuje danes svoj rojstni dan. Da nama bi še dosti pravljic pripovedovala in se z nama veselo igrala, 90 poljubčkov na vsako stran prejmi od naju za rojstni dan. Jasmina in Ivan. Danes moj očka ROBERT slavi svoj okrogli rojstni dan. Iskrene čestitke, vse najboljše in še mnogo zdravih in srečnih let mu želi Marko. Dragi DRAGO! Najbrž bo že držala ta resnica, da Abrahama življenja tvojega je več kot polovica. Vsak slavljenec si iz srca želi, da ga vesel in srečen med žlahto preživi. V tem vzdušju nas tudi ti danes zvečer pričakuj in najlepše med nami tvoj praznik praznuj. Predragi tMarko Danes boš svoj 80. rojstni dan praznoval, ker pa si z leti malo gluh postal, ti na ves glas zakričimo »Vse najboljše ti želimo!« Vida in sinova z družinama Hip hip hura, naš »Pitorček« Dean novo hčerko ima, ANASTAZI- Danes praznujeta zlato poroko Aldo in Marija Še na mnoga leta v dvoje jima želijo vsi, ki ju imajo radi Hitro bežijo dnevi in prišel je dan, ko praznuješ, draga teta Vida Renčelj 90. rojstni dan Srečno, zdravo in veselo še mnogo let ti želijo vsi domači fej Mali oglasi 17-LETNI FANT išče delo v poletnem času. Tel. št. 349-8406057. DAJEM V NAJEM NEPREMIČNINO v Gabrovcu, 50 kv.m., primerno za pi- Pod pokroviteljstvom Občine Repentabor N.K. KRAS prireja ob priliki napredovanja članske ekipe v elitno ligo ŠPORTNI PRAZNIK pod velikim šotorom na glavnem trgu v Repnu Petek, 1. maja 2009 16.00 Odprtje kioskov 20.00 Ples z znano slovensko pevko JVtBŠaiijO Verboten Sobota, 2. maja 2009 17.00 Odprtje kioskov 20.00 Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET in Braco Koren Nedelja, 3. maja 2009 17.00 Odprtje kioskov 20.00 Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET in Braco Koren Delovali bodo dobro založeni kioski - VSTOP PROST (Specijalitete na žaru - Pivo - Domače belo vino in teran) Allianz ©RAS ZKB <& G R U P P O SKUPINA ZDRUZENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na SVEČANOST OB OBLETNICI OSVOBODITVE Danes, 25. aprila 2009, ob 9.30 pri spomeniku (Istrska ulica 192) Slavnostni govornik bo MILAN PAHOR Sodeluje MePZ Rdeča zvezda, zbor vodi Herman Antonič saz Slovenska kulturno-gospodarska zveza POKRAJINSKI SVET ZA TRŽAŠKO SKLICUJE 6. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v ponedeljek, 27. aprila 2009, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (UI.S.Francesco 20/2) sarno ali za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. IŠČEM optimist v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228703 ali 338-8804155. IŠČEM DELO - z lastnimi sredstvi (kosilnico in motorno žago) kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 3332892869. LESENO POHIŠTVO (315x100) s pomivalnim strojem, z omaro na vogal s šipo, miza, trije stoli, dve klopi. Prodam tudi posamezno po delih. Cena: 800,00 evrov. Tel. št. 040-941476 ali 347-7838117. PRODAM MOTORNO KOLO gilera SMT 50, letnik 2007, v odličnim stanju. Tel. 040 - 227022. PRODAM avtodom, letnik 1993, mehanika ford. Cena: 9.300 evrov. Tel. 040-225369. PRODAM na novo vezene naramne in naglavne rute s čipkami ali brez, za kraško nošo. Tel. 040-299820. PRODAM scooter focus 125 ccm, črne barve, prevoženih samo 3.800 km, letnik 2006, zagon elektronski ali z da-ljincem. Cena: 750,00 evrov. Tel. št. 328-0466885 po 15. uri. PRODAM ŠTEDILNIK na drva z možnostjo priključitve na napeljavo za ogrevanje stanovanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 349-3320198. V DRAGI (Dolina) dajem v najem halo na dve etaži, skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040-228932 ali 00386040302044. UH Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. DRUŽINA LAURICA je v Dolini 445 odprla osmico. Tel. 040-228511. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KOMAR je v Logu odprla osmico. Poleg točenega in stekleni-čenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Tel. 040-380749. Vabljeni! KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmico v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci 17. Tel. 040-229449. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Frandoli v Slivnem 25. Tel. 040-200750. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 -327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. PAOLO PERNARČIČ je odprl osmico, Medjavas 21. POMLADANSKA OSMICA je odprta v Boljuncu v kleti Parovel. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Sa-lež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. V VIŽOVLJAH je odprta osmica pri Ivanu Pernarčiču. Tel. 040-291498. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. E Poslovni oglasi IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)41-948806 PODJETJE ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ išče delavca/ko. Tel. 347-8336070 ŠC MELANIE KLEIN IŠČE VZGOJITELJE za delo v poletnem središču. Obvezna višješolska diploma, znanje slovenščine in izkušnje z delom z otroki. Življenjepis poslati na: info@me-lanieklein.org Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom okusnih ovčjih sirov, je odprt ob sobotah in nedeljah. 040/299798 KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / Qixn x/ w.Hni|. Sekcija VZPI - ANPI C5I\U V. VOaniK Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabita na SVEČANOST OB 64. OBLETNICI OSVOBODITVE danes - sobota, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim na Taborju v Dolini Sodelujeta Pihalni orkester Breg - kapelnik Maurizio Codrich in MoPZ Valentin Vodnik - zborovodja Anastazija Purič; priložnostna govora bosta podali Stanka Hrovatin in Margherita Hack 13 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT sporoča spremembo urnika: od ponedeljka do četrtka, od 9. do 13. in od 15. do 18 ure, ob petkih od 9. do 13. ure. KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI v organizaciji Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel se bo odvijala od 19. do 27. julija 2009. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel. št. 040573141. POLETNA CENTRA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bosta odvijala od 29. junija do 11. septembra 2009. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis lahko se javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel. št. 040-573141. POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 6-12 let se bo odvijal od 15. junija do 31. julija 2009. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel št. 040573141. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH zadruga z. o.z. vabi člane na redni občni zbor v prvem sklicanju danes, 25. aprila, ob 8. uri na sedežu zadruge na Alpinski ulici 18 in v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk - Proseška ulica 131 na Opčinah. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, SV. ANE IN KOLONKOVCA vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na svečanost ob obletnici osvoboditve danes, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku (Istrska ul. 192). Slavnostni govornik bo Milan Pahor, sodeluje MePZ Rdeča zvezda Devin - Salež, vodi Herman Antonič. POBIRANJE SMETI V OBČINI DOLINA -Odgovorni obvešča, da pobiranje smeti v Občini Dolina za nediferencirane odpadke (zelen zaboj) predvidena za 25. april, se bo izvajala v ponedeljek, 27. aprila. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. maj vabi danes, 25. in v nedeljo, 26. aprila na antifašistični praznik, v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masac-cio 24). Danes, 25. aprila, odprtje kioskov s kosilom ob 13. uri, 26. pa ob 16. uri. SZSO vabi na ogled skavtskega nogometnega turnirja »Fuzbalada 2009«, katerega se bo udeležilo deset skavtskih ekip iz Slovenije in zamejstva. Tekme bodo potekale danes, 25. aprila, popoldne, na nogometnem igrišču Zarje v Bazovici in v nedeljo, 26. aprila, zjutraj v prostorih oratorija pri Sv. Ivanu. Skavti bodo v večernih urah imeli sv. mašo, ki jo bo daroval Robert Friškovec in taborni ogenj v skavtski koči v Dragi. Vsi toplo vabljeni. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 25. aprila, ob 11. uri nastop na proslavi v Rižarni in ob zaključku proslave še tradicionalni koncert. V ponedeljek, 27. aprila, ob 17. uri odhod avtobusa iz Pa-drič za nastop v Pivki (ob 19.30). V petek, 1. maja, ob 17. uri nastop na prvomajskem prazniku na Opčinah in v nedeljo, 3. maja ob 14. uri nastop ob odkritju spomenika v Križu pri Sežani. VZPI ANPI - Devin-Nabrežina vabi občane danes, 25. aprila, da se udeležijo polaganja vencev s sledečim urnikom: ob 7.30 županstvo, ob 7.40 Slivno, ob 7.50 Medjavas, ob 8. uri Devin, ob 8.05 Vi-žovlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mavhi-nje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Ternovca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šempolaj. Ob 9.15 bo pred spomenikom na nabrežin-skem trgu krajša spominska svečanost, kjer bo spregovorila članica pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Marta Iva-šič. SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČKO-LJE-PREBENEG IN SKD V. VODNIK -DOLINA vabita na svečanost ob 64. obletnici osvoboditve danes, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Dolini na Taborju. Priložnostna govora bosta Stanka Hrovatin in Margherita Hack. Sodelujeta pihalni orkester Breg (dir. Maurizio Codrich) in MoPZ V. Vodnik (dir. Anastazija Purič). DRŽAVNO ZDRUŽENJE ENAL CACCIA prireja v nedeljo, 26. aprila, »Pasjo razstavo vseh pasem« na športnem igrišču pri Domju. Nagrajen bo tudi najbolj simpatičen ne čistokrvni pes. Vpisnina je od 8. ure dalje na športnem igrišču. Razstava se prične ob 9. uri. Vabljeni. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V OD-PORNIŠTVU iz Sv. Ivana in Kolonje ter Kulturno društvo Slavko Škamperle sporočata, da bodo v nedeljo, 26. aprila, potekale slovesnosti v počastitev spomina na padle: ob 11. uri polaganje vencev k spominski plošči na pročelju Narodnega doma, v imenu pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI bo spregovoril podpredsednik Edvin Švab, pel pa bo Mladinski pevski zbor Tončke Čokove iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vivoda v Ul. Pindemonte, k spominski obeležju v Podlonjerju in k spomeniku v Lonjerju. V Četrtek, 30. aprila, bo delegacija ob 17. uri, položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), ob 17.15 v Ul. Orsenigo, ob 17,45 na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in ob 18.15 pri krožki Pečar v Ul. Fleming. Predstavniki tržaške Občine in Pokrajine bodo položili venec k obeležju na pročelju Narodnega doma. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 27. aprila, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na srečanje z avtorjema Zoro Tavčar in Alojzom Rebulo ob izidu njunih knjig, pesniške zbirke Žarenje in dnevniških zapisov »Pod vrhom tisočletja«. Začetek ob 20.30. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 27. aprila. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 6. pokrajinski kongres v ponedeljek, 27. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v ponedeljek, 27. aprila, ob 14.30. Na sporedu polaganje vencev, recitacije in petje učencev OŠ Finžgar in priložnostna misel. V DOMU JAKOBA UKMARJA v Škednju bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 19.45 dr. Tiziana Cimolino predavala, kako preprečujemo in zdravimo sladkorno bolezen. Vabljeni! VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na »Prvomajsko praznovanje«. V ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 v Bazov-skem domu, dokumentarni film »Bil sem zraven« - Edi Šelhaus. V četrtek, 30. aprila, ob 20.30 uri poklon padlim pri vaškem spomeniku, sledi taborni ogenj pri Kalu in nočni pohod na Kokoš. V petek, 1. maja, ob 7. uri budnica z godbo V. Parma iz Trebč, sledi poklon padlim na pokopališču. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila 2009, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 5. Razno. HOSPICE ADRIA ONLUS: Združenje prostovoljcev vabi na predavanje »Generacijska problematika: težko bolni starostnik in mladi« v sredo, 29. aprila, ob 17. TRST uri, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Predaval bo psiholog in terapevt dr. Andrej Zaghet. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 29. aprila, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). SKD IVAN GRBEC IZ ŠKEDNJA vabi v društvene prostore - Škedenjska ul. 124 - na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. SLORI: Upravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje občni zbor v sredo, 29. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14. Dnevni red: 1. pripustitev novih članov;2. poročilo ravnateljice o delovanju Slorija; 3. odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 4. razrešnica in izvolitev novih članov Upravnega sveta; 5.razno. SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. aprila, ob 20. uri v prvem sklicanju na sedežu, drugo sklicanje pa v roku tridesetih dni s pisnim vabilom. 70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Prose-ka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040-299335, Anna Maria 040-200565, Gino, 040200688, Giusto 040-299689, Antek 040299509, Peter 040-229364 in Miranda 040-2528009. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. D'Annun-zio 62 v Miljah, ob 7. uri v prvem in v petek, 15. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. FOTOVIDEO TRST 80 sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. San Francesco 20, ob 8. uri v prvem in v četrtek, 14. maja ob 20.uri v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTO-VEL IN VZPI-ANPI prirejata v četrtek, 30. aprila, ob 20. uri prvomajski predvečer. Nastopila bodo domača društva in ŽePZ Kombinat. V primeru slabega vremena bo proslava v telovadnici na Kontovelu. V petek, 1. maja, ob 8.30 bo budnica. Zbiališče pri Soščevi hiši. UPRAVA OBČINE DOLINA bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v četrtek, 30. aprila, s sledečim urnikom: ob 14.45 zbirališče pred županstvom; ob 15. uri spomeniški park v Dolini; ob priložnostni misli županje Fulvije Premolin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča; ob 15.30 Dolina: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk); ob 15.45 Prebeneg: spomenik padlim; ob 16.15 Mačkolje: spomenik padlim; ob 16.30 Domjo: spomenik padlim; ob 16.40 Ricmanje: spomenik padlim na pokopališču; ob 17. uri Boršt: bunker in spomenik padlim na pokopališču; ob 17.15 Gročana: spomenik padlim; ob 17.30 Boljunec: spomenik padlim. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je podaljšan rok za prijave na »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin« do vključno četrtka, 30. aprila 2009. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040-2916056 ob sredah od 21. do 22. ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovljemavhinje@li-bero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 3331314065), »J.Štefan« (Rudi 329-8536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 320-8572522). KD F. VENTURINI vabi na 25. »Glas harmonike« v petek, 1. maja, ob 14. uri -Mednarodno netekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko. V soboto, 2. maja, ob 17. uri, večer ljudskih in folklornih pesmi s pevsko klapo »Pag« iz Paga, rusko - ukrajinsko pevsko skupino »Rodnjik« iz Trsta in ŽPS Stu ledi. Obe prireditvi bosta potekali v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. NK KRAS - REPEN prireja ob priliki napredovanja članske ekipe v elitno ligo »Športni praznik« pod velikim šotorom na glavnem trgu v Repnu 1.,2. in 3. maja. V petek, 1. maja, ples z znano slovensko pevko Natalijo Verboten, v soboto 2. in nedeljo 3. maja ples z ansamblom Kraški Kvintet in Bračo Koren. Spe-cialitete na žaru, pivo, domače belo vino in teran. Vstop prost. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi od 1. do 3. maja, na prvomajski praznik pod šotorom na Opčinah. Program: petek, 1. maja, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 17. uri prvomajski pozdrav in koncert TPPT P. Tomažič, sledi nastop ansambla Mladi kraški muzikanti in ples s skupino Kraški ovčarji, ob 20.30 v dvorani film »Racconti da Stoccolma«. Sobota, 2. maja, ob 18.30 razprava »Gospodarska kriza, kaj storiti?«, ob 20. uri ples z ansamblom »Alter ego« in nastop AŠD Cheerdance Millenium: partnerski dvigi in članska skupina Faires Pom - Pon, v dvorani ob 20.30 film »A tempo pie-no«. Nedelja, 3. maja, ob 17. uri koncert godbenega društva V. Parma, ob 17.30 razprava: Zakaj je 65 let preveč? Od 20. ure ples z ansamblom Alter ego, ob 20.30 v dvorani film » L'orchestra di piazza Vit-torio«. V dvorani je tudi na ogled razstava »Kuba 1959 - 2009« v organizaciji VZPI-ANPI Dol - Jamlje. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 3284559414, www.melanieklein.org. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Stru-njan od 3. do 13. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je razpisana javna selekcija na podlagi preverjanja znanja za 1. mesto upravnega inštruktorja - prevajalca dodeljenega jezikovnemu okencu (kat. C ekonomski položaj C1) za določen čas in z delnim delovnim urnikom za obdobje 12 mesecev z morebitnim podaljšanjem od 1. junija. Zahtevani pogoji: diploma višje srednje šole, poznanje slovenskega jezika v pisni in ustni obliki. Rok za predstavitev prošenj zapade 4. maja ob 13. uri. Za informacije in dvig razpisa se lahko obrnete na repentabrsko občinsko tajništvo od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17.30. SKGZ v sodelovanju s Slovenskim klubom prireja v okviru Srečanj večer SKGZ in manjšina. Sodelovali bodo novinarji: Marij Čuk, Božo Marinac, Mirjam Mu-ženič, Jurij Paljk, Robert Škrlj, Sandor Tence. Srečanje, ki ga bo povezovala Po-ljanka Dolhar, bo v torek, 5. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 6. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v soboto, 9. maja - Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333-478293, tudi leoelca@tin.it. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v sodelovanju s Krožkom Galeb in Primorskim dnevnikom bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu NORDIJSKA HOJA- SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 9. maja, ob 8.30 in v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri na začetni tečaj z izposojo palic. Start pred društvom v Nabrežini. Vpis in info.: 349-6483822 ali 040-200620 (Mileva). OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. Sobota, 25. aprila 2009 ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017375. ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (Ts), ul. Ricreatorio 2 ob 15. uri. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. H Prireditve SKD TABOR - OPČINE V APRILU V nedeljo, 26. aprila, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, gledališka predstava C. Goldoni »Campiello«, v izvedbi gledališke skupine SKD Tabor. Režija Sergej Verč. V sredo, 29. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI počastitev dneva osvoboditve: ob 20. uri, pri osrednjem vaškem spomeniku - priložnostna misel, pesmi in recitacije v izvedbi učencev OŠ F. Bevka z Opčin; ob 20.30 v Prosvetnem domu predvajanje dokumentarca »Italijansko koncentracijsko taborišče na otoku Rabu (režija Jože Vo-zny, Lj, 2007). V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 26. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. SKD I. GRUDEN vabi na otvoritev razstave Metke Erzar »Prebujanje«, ki bo v torek, 28. aprila, ob 18. uri v kavarni Gruden v Nabrežini. KRIŠKA SEKCIJA VZPI - EVALD ANTON-ČIČ - STOJAN in SKD Vesna v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabita na proslavo ob dnevu osvoboditve v četrtek, 30. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu A. Sirka. Nastopajo: OŠ Alberta Sirka, Kraški ovčarji, trio flavt GM prof. T. Tretjak MoPZ Vesna, Slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Sloveni-je.Sledijo baklada, položitev venca k spomeniku padlim v NOB in prvomajski kres. Toplo vabljeni! AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. Prispevki V spomin na Andreja Ferfolja darujejo odborniki Kraškega pusta 50,00 evrov za ŠZ Mladost - Doberdob. V spomin na Jelko Guštin darujejo odborniki Kraškega pusta 50,00 evrov za A.I.R.C. - Ital. združenje za raziskovanje rakastih obolenj. V spomin na Dorico Legiša Škerlavaj darujejo Marija, Milena in Zvonka 30,00 evrov za SOMPD Vesela Pomlad Opči-ne. Namesto cvetja na grob Danila Širce darujeta Elvira in Sabina 50,00 evrov za cerkev Sv. Roka v Nabrežini. V spomin na Antona Korsiča darujeta Hedvika in Adriano 50,00 evrov za Onkološki center CRO Aviano. Sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič Sto-jan daruje 60,00 evrov OŠ Alberta Sirka v Križu. V spomin na prijateljico Sonjo Mavec daruje Neva Colja 20,00 evrov za Sklad Mij-ta Čuk. Ob 1. obletnici smrti Ladija Gombača darujeta sestra Laura 25,00 evrov za open-ski cerkveni pevski zbor in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah in Anica Daneu 30,00 evrov za Veselo pomlad, 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah, 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor na Opčinah in 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Luciota Miliča darujeta Laura Gombač in Anica Daneu 40,00 evrov za MoPZ Tabor. Prijeten dom Priloga Primorskega dnevnika PofU&tl Pogosta zahteva: malo dela Zima je mimo, temperature pa se, do sedaj niso še povsem dvignile. Pomlad je tako priložnost za obrezovanje. Spomladi morate preveriti kako so grmovnice in drevesa prezimila, odstraniti morate poškodovane in odmrle poganjke. Če namreč za vrt poskrbimo že spomladi, bomo kasneje imeli več časa za počitek na vrtu. Vrt, sploh če je lepo in primerno urejen, lahko služi kot pribežališče pred vsakodnevnimi obremenitvami. Zato je smiselno, da posebno pozornost namenimo načrtovanju vrta. Predhoden načrt vrta je zelo pomemben korak k urejenemu vrtu, v katerem bodo elementi med seboj usklajeni in v katerem se bomo dobro počutili. Strokoven pristop k načrtovanju vrta se začne s kvalitetno analizo lokacije in pogovorom o željah in zahtevah naročnikov, pravi strokovnjak za načrtovanje vrtov dr. Matevž Likar, biolog. Ugotavlja, da se pri kombiniranju rastlin ponovno vračamo k osnovam, prevladujejo odtenki zelene barve, ki se jih popestri z nekaj cvetočimi rastlinami. Zelo se je razširilo tudi kombiniranje upo- rabnih in okrasnih rastlin. Časi, ko se je zmotno mislilo, da mora biti vrt, ki je živalim prijazen, zanemarjen in podivjan, so mimo. Katera vrtna opravila bi morali opraviti pred začetkom pomladi? Ali jih na Primorskem še lahko, če smo katero izpustili? Pred pomladjo je potrebno porezati številne listopadne grmovnice in drevesa. Tako na primer že prvič obrežemo listopadne žive meje. Obrezujemo tudi različne vzpenjavke kot na primer glicinijo, bršljan in vini-ko. V kolikor temperature še niso previsoke lahko obrezujemo tudi v začetku pomladi, vendar moramo paziti, da rastline še niso pričele s pomladno rastjo. Katera vrtna opravila je treba opraviti spomladi, če naj bo vrt pravilno vzdrževan ? Spomladi je potrebno preveriti kako so grmovnice in drevesa prezimila ter po potrebi odstraniti poškodovane in odmrle poganjke. V kolikor nismo tega storili že jeseni, je potrebno urediti nasade trajnic. Koristno je, če na grede dodamo nov kompost in jih prekrijemo s svežim slojem zastirke, ki bo v poletnih mesecih zmanjševala potrebo po zalivanju. Če bomo za vrt poskrbeli že spomladi, ko je na vrtu še malo drugega dela, bomo kasneje imeli več časa za počitek na vrtu. Kako se lotiti urejanja novega vrta in kako spreminjanja obstoječega? Pomembno je, da si vzamemo čas, razmislimo o naših željah in analiziramo naš vrt — kje so sončne/senčne lege, kakšna so tla, ali kje zastaja voda, itd. Na tej osnovi lahko ustvarimo celovito podobo vrta, ki bo osnova za izvedbo ureditve oz. prenovitve vrta. Takšen pristop ni koristen samo pri vrtu, ki ga bomo naen- krat uredili v celoti, temveč tudi v primeru, da bomo vrt urejali postopoma. Ureditveni načrt nam bo služil kot vodilo in preprečeval, da bi se z vključevanjem sprotnih navdihov celostna podoba vrta izgubila. Zakaj je načrtovanje tako pomembno? V modernem in hitrem svetu žal pogosto ni časa za študij rastlin in njihovih potreb. Pri nakupu rastlin se ljudje pogosto odločajo glede na trenutno navdušenje in pozabijo na celostno podobo vrta, kar se hitro odrazi na izgledu vrta. Predhoden načrt vrta je pomemben korak k urejenemu vrtu, v katerem bodo elementi vrta med seboj usklajeni. Na kaj moramo biti pozorni pri načrtovanju vrta? Prvi korak pri ureditvi vrta je raziskava same lokacije. Pri tem so pomembne tako naravne danosti vrta kot tudi arhitekturni stil poslopij, ki bodo vključena v vrt. Slednje močno vpliva na stil, ki ga bomo izbrali kot glavno tematiko vrta. Ob sodobno zasnovani hiši bo npr. kmečki vrt deloval kot tujek, medtem ko bo tua, VitfuvtAtua sodobno oblikovan vrt deloval kot njen naraven podaljšek. Še posebej pomembno pa je poznavanje lastnosti specifičnega vrta in potreb posameznih rastlin. Za zasaditev vrta je na voljo cela paleta okrasnih rastlin, vendar ima vsaka posamezna točno določene zahteve glede osvetljenosti, vlažnosti in kvalitete tal. Dobro poznavanje rastlin bo preprečilo številne napake, ki se lahko končajo s propadom rastlin in jezo lastnika. Katerim morebitnim problemom se izognemo, če pravilno načrtujemo vrt? S pravilno načrtovanim vrtom se izognemo vrtu, ki ne bi imel zaključene celostne podobe. Pomembno je tudi, da se zaradi celovite analize danosti lokacije že v začetnih stopnjah urejanja, zavemo vseh prednosti in slabosti lokacije in jih ustrezno vključimo v našo ureditev. Prav tako dobimo tudi boljši pregled nad tem, katere rastline so primerne za našo ureditev in prilagojene rastišču. Kako strokovnjaki načrtujete ureditev vrta? Kaj vsebuje celostni načrt ureditve vrta oz. za-saditvenega načrta? Strokoven pristop k načrtovanju vrta se začne s kvalitetno analizo dane lokacije in pogovorom o željah in zahtevah naročnikov. Na podlagi tega se naredi načrt obstoječega stanja, ki vsebuje vse informacije, ki smo jih zbrali ob ogledu lokacije. Sledi izris funkcionalnega načrta, ki prikaže razdelitev vrta na posamezne funkcionalne enote in povezave med njimi. Stranki se predstavi poglavitne elemente in zasaditve. Šele sedaj se preide na načrte, ki vključujejo več detajlov novega vrta. Naredijo se še simulacije pogleda na vrt, ki omogočijo strankam, da si lažje predstavljajo izgled novega vrta. Načrtom se lahko doda še navodila za vzdrževanje vrta in so prilagojena uporabljenim rastlinam. Kakšne rastline so zadnja leta najbolj popularne pri urejanju vrtov? Pri kombiniranju rastlin se ponovno vračamo k osnovam. Pomembna je tekstura, oblika in barva listov rastlin. Prevladujejo predvsem odtenki zelene barve, ki se jih popestri z nekaj cvetočimi rastlinami. Zelo se je razširilo tudi kombiniranje uporabnih in okrasnih rastlin. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena kvalitetne prehrane in si želijo sami pridelati zelenjavo in sadje, ki ni škropljeno s pesticidi. Veliko ljudi se zaveda tudi pomena ohranjanja živalski pestrosti na vrtu. Na vrtu se tako ponovno pojavljajo rastline, katerih plodovi in cvetovi služijo za prehrano živalim. V preteklosti se je zgrešeno mislilo, da mora biti vrt, ki je živalim prijazen, zanemarjen in podivjan. S kakšnimi sredstvi si lahko pomagamo pri oblikovanju tal, če so ta npr. ali presuha ali pre-vlažna oz. kaj narediti, ko si za-želimo »določen vrt« pa nam tla zaradi svojskih lastnosti tega ne dopuščajo? Pri večini vrtov smo glede številnih značilnosti prisiljeni sprejeti tisto, kar imamo. Še pa lahko znotraj npr. osvetljenosti najdemo na vrtu predele, ki dobijo različno količino sončne svetlobe. Osvetljenost lahko po potrebi z ustrezno zasaditvijo spreminjamo tudi sami. Prav tako si lahko na skoraj vsakih tleh omislimo vlažne grede ali zmanjšamo za-stajanje vode na težkih tleh. Precej težje pa je spremeniti druge lastnosti tal. To seveda lahko storimo mestoma npr. dodamo kisla tla za kakšen rododendron, vendar je to stalen bolj proti naravi. S kakšnimi primeri glede urejanja ali spreminjanja vrta se v praksi največkrat srečujete? So želje in zahteve strank pogosto v nasprotju s strokovnimi pogledi glede urejanja vrta? Primeri iz prakse so izredno raznoliki, prav tako kot smo raznoliki ljudje. Zahteve strank navadno niso ravno v nasprotju s strokovni pogledom na ureditev posameznega vrta, se pa lahko zgodi, da si stranke zaželijo rastlin, ki morda na njihovem vrtu ali mestu, kjer bi jo rade imele ne bodo uspevale. Zelo pogosta zahteva pa je: »malo dela«. Ljudje si želijo lep in urejen vrt, zaradi različnih obveznosti pa nimajo časa, da bi vsak dan po tri ure delali na njem. Tukaj nastopimo mi, saj ponudimo naše znanje in skupaj z zahtevami strank ustvarimo vrt, ki bi ga želele. To se mi zdi nekaj povsem naravnega, saj tudi če želimo novo mizo ne gremo študirat kako jo bomo naredili, temveč pokličemo mizarja. Kako postanemo »dober vrtnar«? Na kaj moramo biti še posebej primerni pri vrtnarjenju, da je le to uspešno? Imeti moramo veselje do vrtnarjenja in željo, da se iz napak kaj koristnega naučimo. Najprej moramo osvojiti osnovno znanje o vrtu, delu na vrtu in vzgoji rastlin. Ko enkrat razumemo kaj vse definira in vpliva na vrt, kako se lotimo različnih opravil in kakšne so potrebe posameznih rastlin, lahko začnemo dodajati vrtu dodatno osebno noto. Nikakor ni potrebno ostati povsem zvest priročnikom. stran pripravila oglaševalska agencija Tmedia www.tmedia.it za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 RECIKLIRAJ s ponovno uporabo embalaže se Izognemo nepotrebnim zajetnim odpadkom Z našim sistemom pomagamo naravi, saj se uporaba plastike zmanjša za 500-krat. Z vsakim kg čistilnega sredstva MILLEBOLLE darujemo naravi 850g vode, Skupaj za »sončno prihodnost. Termični in fotovoltaični solarni sistemi. P.R. elettronica Ul. IX Agosto-Gorica gsm: 3395935801 / tel. 0481 547424 pr.elettronica@libero.it son nen werk tecnoiogie solari energie rinnovabili di Rajko Petejan Sonnenwerk www.sonnenwerk.it infb@sonnenwerk.it Û Z NAŠIMI TOČENIMI ČISTILNIMI SREDSTVI LAHKO SPET UPORABIŠ POSODO SVETOVANJE IN SERVIS Državna cesta 14, le 500 iti po mostu na Soči * Papariano d i Fi um i cel I o (UD), Tel, in faks 0431 966650 - Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih Semena, krma, fltokemija, a no legij a ornitolog rja, plastika vse za vrtnarstvo in ho rti kulturo R to A MOTORNA KOSA rAGDAD A agronom L MVKMKIA GIORDANO RIOSA Več koi dvajset lei izkušenj zagoievJjajo najvišjo kakovosi po najbolj ugodni ceni MOTOKULTIVATOH HO T OB HA ¿'^Vj ¿~ KOSILHICA y J VrSOKOTLAČHI ÛI5THMIK ■d i ] .Da E m,t "M,»i Škarje ZA ¿IVO MEJO té «rM ( t A m d 34S.CC J D àd 1T7JK Î 1 6 Sobota, 25. aprila 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Evropski dan Italija-Slovenija z udeležbo ministra za Slovence v zamejstvu Študentske izmenjave brišejo meje v glavah Žekš: Dvo- in večjezični ljudje bolj kreativni od enojezičnih - Spreminjajo se ideali mladine V Križni ulici v Gorici, kjer ima svoj sedež Fakulteta za znanost o okolju novogori-ške univerze, je včeraj potekal Evropski dan Italija-Slovenija, ki so ga posvetili mobilnosti študentov kot dodani vrednosti medkulturnemu povezovanju v EU. Prireditev sta v sodelovanju z Evro-sredozemsko univerzo Emuni in Evropsko komisijo organizirali no-vogoriška in videmska univerza. Udeležence je uvodoma pozdravil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjan Žekš, ki je poudaril, da gre za prvega v seriji tradicionalnih evropskih dnevov, ki poteka na meji med dvema državama. »To je pomembno za Goriško, ki je sicer že povezana, pomeni pa možnost še tesnejšega sodelovanja in navezave novih stikov na univerzitetni ravni. Pomembno pa je tudi za celo Slovenijo, ki je na tem področju preveč zaprta, saj to omogoča nove povezave in prispeva k zavedanju, da meje ni več, pa čeprav še vedno čutimo, da meje še niso povsem izginile,« je povedal Žekš in pojasnil, da je v Sloveniji ena od skrbi s tem v zvezi, da bomo izgubili jezik, kar je označil za zmotno prepričanje, ter dodal, da raziskave kažejo, da so dvo- in večjezični ljudje bolj kreativni kot tisti, ki govorijo en sam jezik. Zbrane je pozdravila tudi rektorica Vi-demske univerze Cristiana Compagno, ki je povedala, da je univerza vse od svojega nastanka usmerjena v internacionalizacijo. Izrazila je prepričanje, da vodi ena od poti iz aktualne krize prav prek vlaganja v izobraževanje. Podpredsednik novogoriške univerze, Mladen Franko, ki je skupaj s Claudijem Cres-satijem z Videmske univerze in Josephom Misdafom, predsednikom Emuni univerze, vodil včerajšnje srečanje, je pojasnil, da se študentje novogoriške univerze, ki je članica projekta Socrates Erasmus, lahko vključujejo v vse evropske izmenjave, pri čemer jim je na voljo tudi nekaj finančne pomoči. Povedal je, da prihajajo preko tega programa k njim tudi študentje iz drugih evropskih držav. »Zanimajo nas seveda tudi druge izmenjave, ki gredo preko meja EU, tako da imamo tudi štu- dente iz Turčije, Kitajske in ZDA,« je pojasnil ter dodal, da je pomen izmenjav predvsem v dopolnjevanju znanja in vsebin v okviru študijskih programov. »Univerza v Novi Gorici je s svojim raznovrstnim programom in kakovostjo zanimiva tudi za tuje študente,« je še izpostavil Franko in to podkrepil s podatkom, da je glede na tisoč študentov, kolikor jih trenutno študira na novogoriški univerzi, odstotek takih, ki so tu na študijski izmenjavi, kar velik. »Na podiplomskem študijskem programu imamo vpisanih preko 30 odstotkov tujih študentov, sicer pa se letno za takšne izmenjave odloči od deset do petnajst študentov naših študentov,« je še povedal ter izrazil obžalovanje, da imajo prav s sosedi, kot je ponavadi pravilo, manj intenzivne odnose. »Nekaj zamejcev imamo v naših programih, naši študentje pa odhajajo na izmenjave v Trst in na druge italijanske univerze. Pri tem je velikokrat problem jezik, saj ne najdemo vedno univerz, ki ponujajo programe v angleščini, študentje iz te okolice, ki razumejo italijansko, pa se odločajo tudi za take izmenjave,« je še povedal. V zvezi s samim srečanjem pa je dodal, da je prišla ideja iz Bruslja, kar pomeni, da so opazili aktivnosti, ki potekajo v tem prostoru. Predstavnik EU, Ettore Deodato, je poudaril, da se novogoriška in videmska univerza uvrščata med najbolj proaktivne in organizirane univerze v EU in lahko predstavljata primer dobre prakse v evropskem visokošolskem izobraževanju. Poudaril je, da so študentske izmenjave v preteklosti preprečevale ali vsaj ovirale vize, ter zbranim študentom povedal, da pripadajo srečni generaciji, saj se lahko v okviru schengenskega območja brez težav odločijo za katerokoli univerzo na območju od Helsinkov do Palerma; kot veliko olajšanje je omenil tudi enotno valuto. Navedel je, da je od leta 1987 do leta 2007 preko Erasmus programa v Evropi študijske izmenjave opravilo tri milijone študentov. Poudaril je, da je to multilateralni program, ki omogoča, da se študent sam odloča, kam bo šel študirat. Omenil je tudi, da je zadnji pro- MaxMara Franchising v Gorici obvešča, da je od 18, aprila v teku POPOLNA RAZPRODAJA OB ZAPIRANJU DEJAVNOSTI S POPUSTI od 30% do 70% Historia Srl GORICA, KORZO 1TALIA 43/A Tel. 0481 532933 Minister Boštjan Žekš (zgoraj) in udeleženci včerajšnjega mednarodnega srečanja na temo študentske mobilnosti in medkulturnega dialoga (desno) foto n.n., bumbaca gram, ki so ga razvili, t.i. Erasmus mundus program, vreden 900 milijonov evrov, zanj pa so se odločili, ker verjamejo, da je evropski sistem izobraževanja zelo dober, zato bi radi dosegli, da bi več študentov iz Indije, Kitajske ipd. namesto v ZDA prihajalo v Evropo. Izrazil še zaskrbljenost zaradi prihodnosti, saj zaključki raziskave v okviru programa Co-menius, izvedene leta 2007, na populaciji srednješolcev od 15. do 18. leta, kažejo, da ideal mladih predstavljata »show girl« in nogometaš, kot sta Victoria in David Becham. »Taki študentje prihajajo na univerze,« je zaključil z veliko mero skepse. Mifsud iz univerze Emuni je poudaril, da je cilj razvoja izmenjav tudi brisanje meja. »Naš naslednji korak je preskok z evropskega na evro-sredozemsko področje, » je še povedal in zbrane seznanil s tem, da je med udeleženci Evropskega dne v Gorici tudi predsednik Palestinske univerze iz Gaze. Srečanje se je nadaljevalo s prispevki o kulturi in medkulturnem dialogu v evropskem integracijskem procesu, migracijah in medkulturnih odnosih itd., svoje poglede na izmenjave pa so iz prve roke predstavili tudi študentje. Nace Novak 140-letnica zavoda ERSA Deželni zavod za razvoj kmetijstva ERSA je včeraj v Gorici praznoval svojo 140-letnico. Deželni odbornik Claudio Violino je na zasedanju poudarili, da mora zavod tesno sodelovati z univerzami ter si mora še naprej prizadevati za razvoj in promocijo kmetij-sko-živilskega sektorja. Slovenskega ministra Milana Pogačnika ni bilo v Gorico. Izgnali Bangladešce iz parka Pred dnevi so mladi Bangladešci v parku Cellottini v Tržiču igrali nogomet in kriket, vendar je posredovala policija in jim ukazala oditi drugam, ker naj ne bi imeli dovoljenja za uporabo zelene površine. Pred meseci so se prebivalci sosednjih hiš zavzeli proti ureditvi parkirišča na območju parka, zato pa je v njihovem imenu Mauro Bussani, pokrajinski tajnik Zelenih, poudaril, da je bil poseg policije povsem neumesten. Danes ob 10.30 bo v parku amaterski turnir nogometa, ki so ga priredili zato, da bi izrazili svoje nasprotovanje parkirišču na območju parka. AATO ni kršil zakona Vodni okoliš AATO je upravljanje vodnega ciklusa povsem zakonito poveril družbi Irisacqua. To je ugotovila tudi agencija za nadzor nad pogodbami za javne storitve, ki je preverila delovanje 61 okolišev AATO. Goriški okoliš je eden izmed 32, katerih delovanje povsem ustreza zakonu. V Rupo se vrača frtalja Danes se začenja 40. Praznik frtalje v Rupi. Od 16.30 dalje bodo nastopili otroška pevska zbora Zgonik in Rupa-Peč, pobratena zbora F. Bogovič iz Dobove in C. Silič iz Vrtojbe ter otroška dramska skupina iz Ru-pe; sledila bosta tekmovanje v cvrtju frtalje in ples z ansamblom Souvenir. Jutri bodo nastopi otroških pevskih zborov, tombola in ples z ansamblom Hram. Praznik se bo nadaljeval 1. maja. Rizzi vztraja pred občino Tudi včeraj je pred goriško občino protestno manifestiral Manuel Rizzi, lastnik bencinskega servisa v ulici Lungo Isonzo. Več ljudi mu je izrazilo solidarnost, mimo je prišel tudi župan Ettore Romoli; fanta je skušal odvrniti od tega, da še vedno tam stoji, hkrati mu je napovedal, da naj bi v ponedeljek prišlo do razpleta. Rizzi bo svoj protest nadaljeval jutri in v ponedeljek. trzic Podpora Ghinelliju Še naprej bo vodil občinski svet »Predsednik tržiškega občinskega sveta Marco Ghinelli je opravil in opravlja dobro delo, saj si vedno prizadeva za spoštovanje občinskega pravilnika. V vseh teh letih je vedno zagotavljal politično konfrontacijo, hkrati pa je skrbel, da vzdušje ni nikoli bilo preveč razgreto. Zaradi tega nezaupnica, ki sta jo predlagala svetnika An-tonello Murgia in Giuliano Anto-naci, predstavlja grob osebni napad, ki cilja edina na politično vidljivost.« S temi besedami je na zadnjem občinskem svetu v Tržiču levosredinska večina zavrnila zahtevo Murgie in Antonacija po odstopu Ghinellija z mesta predsednika občinskega sveta. Do spora med svetnikoma in predsednikom je prišlo, potem ko Ghinelli ni omogočil Murgii in Antonaciju, da bi ustanovila svojo svetniško skupino z imenom Unione di centro. Svetnika sta bila namreč izvoljena na listi Marjetice, vendar jima občinski pravilnik onemogoča, da bi ustanovila novo svetniško skupino. Iz vrst večine so poudarili, da ne bodo popustili izsiljevanju; čez dve leti bodo občinske volitve, takrat bo občinski svet zrcalil novo politično sliko. vižintini - Po posredovanju župana Madžari pripravljajo nov napis za kapelo i A Paolo Vizintin bumbaca Madžarska fundacija Szechenyi pripravlja nov napis, ki bo nameščen na kapeli iz prve svetovne vojne pri Vižintinih. V prejšnjih dneh so namreč na pročelje objekta namestili enojezični napis - med drugim tudi s slovnično napako - »Capella ungherese«, ki marsikomu ni bil po godu zaradi neupoštevanja prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Zaradi tega se je doberdobski župan Paolo Vizintin postavil v stik z madžarskim združenjem Szec-henyi, katerega predstavniki so se takoj oprostili za napako. Pojasnili so, da niso nikakor hoteli kršiti dvojezičnega značaja do-berdobske občine, vendar so mislili, da mora biti napis v italijanščini, ker se kapela nahaja na ozemlju italijanske države. Zdaj Madžari pripravljajo nov napis, ki naj bi bil v madžarščini, poleg tega pa bodo na kapelo postavili še dve tablici; na eni bo krajša obrazložitev zgodovine objekta v italijanščini in slovenščini, na drugi pa v angleščini in nemščini. GORICA Fly zanetil polemiko Goriška diskoteka Fly je bila »žrtev« sklepa proti nočnemu hrupu v ožjem mestnem središču, ki ga je svojčas podpisal župan Ettore Romoli. Lastnik lokala Dennis Macedonio se je odločil za njegovo zaprtje, ker se je število obiskovalcev občuteno znižalo, potem pa je skupaj s skupino drugih upraviteljev barov vložil priziv na upravno sodišče, ki je v sredo ocenilo, da ni pravne utemeljitve za zamrznitev sklepa. Ne glede na to se Macedonio ne daje in opozarja, da županov sklep sprva ni zadeval lokalov za preživljanje prostega časa in spektakle, kakršen je bil Fly, pač pa samo bare. V podkrepitev svojih besed Macedonio opozarja, da naj bi županov sklep 29. decembra lani spremenil poveljnik mestnih redarjev Marco Muzzati, ki se o spremembi naj ne bi dogovoril z občinsko upravo. Muz-zatiju naj bi po elektronski pošti nato pisal podžupan Fabio Gentile in ga spraševal, zakaj je v sklep vključil lokale za preživljanje prostega časa in spektakle. Muzzati je odgovoril, da se je posvetoval s pravno službo občine, le-to pa po besedah Macedonia vodi odvetnik, ki stanuje na trgu pred županstvom, v bližini diskoteke Fly. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 26. aprila 2009 1 1 gorica-nova gorica - Istočasno v Kulturnem domu in galeriji Artes Čezmejna razstava odstira pogled v nove razsežnosti Dugovega dela Komel: Skozi umetnost se ljudje spoznavajo in oplajajo, vzpostavljajo večjezičnost in kulturno pluralnost Razstava Alegorije - Tri postaje na umetniški poti, ki so jo v četrtek odprli hkrati v goriškem Kulturnem domu in no-vogoriški galeriji Artes, odpira pogled v nove razsežnosti likovnega dela Franca Duga. To velja predvsem za slike in risbe v mešani tehniki iz ciklusa Pred gozdom. Na ogled so v Gorici in predstavljajo dodaten kakovostni skok v že itak kakovostni produkciji avtorja, ki je protagonist goriške likovne scene, obenem pa eden redkih, ki dosega vsedržavni in tudi mednarodni sloves. Dugo rad obiskuje slovenske kraje in se udeležuje slovenskih likovnih srečanj, tako na na Sinjem vrhu kot tudi v Medani, zato je čezmejna razstava po-klon čezmejnemu umetniku. To domačnost na obeh straneh meje so potrdili zelo številni ljudje, so se udeležili četrtkovega odprtja v Kulturnem domu. Prišli so Slo- vogrsko Epopeja partizanskega tiska Danes ob 10. uri se bo na Dvorcu Vogrsko začel strokovni seminar o partizanskem tisku na Primorskem, ki ga ob 65. letnici Tiskarne Ančka 222 organizirata občina Renče-Vogrsko in združenje borcev v sodelovanju z Goriškim muzejem. Partizanski tisk je bil pomembno informativno in propagandno sredstvo NOB. Na Primorskem, kjer je fašizem med vojnama preganjal slovensko besedo, je bil tudi pomembno kulturno dejanje. Prve ciklostilne tehnike so nastale že v letu 1942 tudi na izkušnjah predvojnega slovenskega ilegalnega tika na Primorskem. Ciklostilne tehnike na Vogrskem, Ajševici, na Vipavskem ter drugod po Primorski in tiskarne so bile del širše mreže ustanov, ki so razmnoževale ilegalni partizanski tisk. Tiskarna Ančka 222 je tiskala od marca do avgusta 1944; potem so del opreme in materiala prenesli v Tiskarno Julij 63 v bližini Gorenje Tre-buše, v bližini Vojskega pa je v septembru 1944 začela delovati Tiskarna Slovenija, kjer so tiskali Partizanski dnevnik, predhodnika Primorskega dnevnika. Na seminarju bo uvodni referat z naslovom Besede sodelavk v partizanskih tehnikah predstavila Slavica Plahuta. Sledila bo razprava, ki jo bo vodil direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. (nn) Občinstvo v Kulturnem domu (levo zgoraj), Franco Dugo (desno) in njegov novejši ciklus Pred gozdom (levo) bumbaca venci in Italijani, prišli so tudi ljudje različnih generacij, različnih svetovnih nazorov in socialnih okolij, kar govori o tem, da njegov likovni opus nagovarja vsakogar in da ima Dugo poseben dar povezovanja ljudi. To je v imenu pobudnikov razstave uvodoma poudaril Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma. »Skozi umetnost se ljudje spoznavajo, prepoznavajo, občutijo različnost in gnetejo lastno istovetnost, se srečujejo, pospešijo dialog, prodirajo drug v drugega, se oplajajo, vzpostavljajo večjezičnost in kulturno pluralnost, v kateri izoblikujejo smisel življenja,« je povedal Komel in poudaril, da so pobudniki razstave udejanjili novo potezo obeh Goric, pri kateri izstopa likovna govorica, ki je univerzalna in ne potrebuje prevoda. Dragan Abram, direktor galerije Artes, kjer je na ogled 21 Dugovih del iz različnih obdobij, je dodal, da je istočasna razstava v Gorici in Novi Gorici prispevek k brisanju meje. Boris Peric, predsednik družbe KB 1909, ki je finančno podprla postavitev ter omogočila izdajo izčrpnega in vseh vidikov bogatega kataloga, je še pojasnil, da je razstava nastala po večletnih prizadevanjih in prepričevanju Duga, da bi odstopil nekaj svojih del, zato da bi vstopila v likovno zbirko družbe KB 1909. Do tega je nazadnje prišlo. Razstavo v Kulturnem domu je na osnovi obravnavanih tem likovni kritik Jo-ško Vetrih razdelil v tri skupine, v katerih se zrcali skoraj vsa avtorjeva umetniška pot. Prva skupina vsebuje dela, ki jih je Dugo naslikal leta 1986, med katerimi jih je nekaj, ki so tu prvič na ogled. Glavno vlogo ima Meduza, ki se v nekaterih razstavljenih risbah predstavlja kot Čarovnica, v isti sklop pa so vključene tudi nekatere slike iz serije z naslovom Ubežnik. Avtor jim je vtisnil smisel - tako Vetrih -, »ki za- deva naše življenjsko stanje in se zato dotakne človeških strasti in čustev, kot so lahko strah, sovraštvo, ljubezen in smrt«. Drugi ciklus, ki z Meduzami zaseda pritlične prostore galerije, so grafike in slike na temo bokserjev, pri katerih »načrtno nenaravna uporaba barv ter prirojena risarska spretnost omogočata avtorju, da iz upodobljene osebnosti privabi dušo... V njihovih obrazih skuša prikazati razočaranje, poraze, drame, pa tudi upanje in navdušenje, ki ju globoko v njihovi duši napaja neizčrpen življenjski naboj«; mednje je vključil tudi potreta Prima Carnere in Luigija Musine. Vendar prava novost razstave v Kulturnem domu, ki odpira novo dimenzijo v Dugovem opusu, je novejši ciklus v prvem nadstropju galerije, ki mu je avtor dal naslov Pred gozdom. »Občutki miru in tihega pričakovanja, kot tudi odsotnost barvnih posegov in virtuoznosti izvedbe, ki bi na kakršen koli način popačili kompozicijsko in pripovedno ravno- v kratkem Gorica bo dobila • ■ • • • novi galeriji Ob četrtkovem odprtju razstave v Kulturnem domu sta krajevne uprave zastopala občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Oba sta poudarila, da zelo cenita delo Franca Du-ga, ki daje goriški likovni sceni širši sloves in ugled. Oba sta hkrati napovedala skorajšnje odprtje nove galerije. De-vetag je pojasnil, da bo od 5. maja galerija v deželnem avditoriju na novo zaživela, da bo namenjena goriškim umetnikom in da jo bodo ob tej priložnosti poimenovali po Dori Bassi. Gherghet-ta pa je povedal, da bo v ulici Diaz, kjer je bil nekoč turistični urad, nastala galerija, kjer bo vsaka dva tedna nova razstava sodobnih goriških avtorjev. Odprli jo bodo še pred poletjem. (ide) vesje - ugotavlja Vetrih -, pričajo o izredni tematski in oblikovni zgoščenosti, ki jo je dosegel avtor v teh delih... Sredi kompozicijske strukture, ki deli slikarsko površino na dva dela, se Človek, ki ga lahko istovetimo s samim avtorjem, očitno obotavlja pred črno mejo gozda, iz katere ne prihaja noben gib, zvok ali kak življenjski znak. S pogledom, obrnjenim proti neznani zemlji, ki stoji pred njim, se zdi, kot da bi se spraševal, katero pot naj izbere sedaj, ko so se silovite strasti umirile, ko so spomini zbledeli, ko so se perspektive delno spremenile in se je zmanjšala tudi želja po takojšnji zaznavi in točnem prepisu resničnosti, ki je vselej podpirala njegovo strastno ikonografsko raziskovanje sveta, v katerem živimo.« Ve-trihovim besedam je pritrdil umetnostni kritik Giancarlo Pauletto, ki je izpostavil, da je Dugova uporaba alegorije odraz simbolizma, ki je vraščen v naš srednjeevropski prostor. (ide) gorica - Včeraj se je začel 39. vzorčni sejem Expomego • • • • • v v Rusi se zanimajo za sejmisce Trgovinska zbornica preverja izvedljivost sejemske pobude za ruska podjetja - Danes in jutri vrata odprta med 10.30 in 20.30 Ruska podjetja se zanimajo za razstavne prostore goriškega sejmišča, kjer so včeraj odprli že 39. izvedbo vzorčnega sejma Ex-pomego. Več kot dvesto razstavljavcevje zapolnilo vse prostore treh razstavnih hal in ploščadi na prostem; tudi letos prednjačijo pohištvena oprema ter različni artikli za udobnejši dom in prosti čas. Kljub splošnemu upadanju zanimanja za splošne sejemske pobude goriški Expo-mego vztraja s pestrim in zanimivim razstavnim programom. Prve izvedbe goriškega mednarodnega sejma, kot so včeraj spomnili goriški župan Ettore Romoli, predsednik goriško-videmske sejemske ustanove Sergio Zanirato, pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta in Trgovinske zbornice Včerajšnje odprtje sejma Expomego (levo), obiskovalci si ogledujejo stojnice (desno) bumbaca Emilio Sgarlata, so bile pomembna sejemska izložba tudi za vzhodne države, ki so predstavljale zanimive domače programe in v Gorico pošiljale gospodarske delegacije. Po odprtju novih gospodarskih tokov in spremembah na Vzhodu se je takratna vloga Gorice skorajda izničila in mednarodno razsežnost Expomega danes rešuje spodbudna prisotnost podjetij z novogoriškega območja, ki poteka v organizaciji tamkajšnje Območne obrtne zbornice. Glede na včerajšnje besede javnih upravitelje pa se obeta možnost ponovnega razcveta Sejem vzhoda, kot so pred leti poimenovali Expomego. Goriška trgovinska zbornica je namreč na zadnjem zasedanju upravnega odbora dodelila prispevek 20.000 evrov za pripravo načrta o izvedljivosti sejemske pobude, na kateri bi se predstavila predvsem ruska podjetja. Gre za zamisel nekaterih videmskih gospodarskih krogov, ki s podporo italijanskega zunanjega ministrstva, ustanove ICE, dežele FJK in trgovinskih zbornic želijo prirediti nekajdnevno srečanje ruskih gospodarstvenikov s tukajšnjo podjetniško stvarnostjo. V na- slednjih tednih naj bi se izvedla študija o izvedljivosti, in če bo ta potrdila pričakovanja, bodo konec jeseni ali verjetneje naslednjo pomlad v Gorici gostili nekajdnevni obisk več desetih ruskih podjetij, kar bi seveda podkrepilo mednarodno vlogo mesta. Ogled sejma je možen danes in jutri med 10.30 in 20.30 ter od 1. do 3. maja. Vstop je prost. (aw) 1 8 Sobota, 25. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Včeraj spominska slovesnost pred ladjedelnico Fincantieri Mlade žrtve na oltarju boja za svobodo in pravico do dela V Gorici položili vence na pokopališču, pred železniško postajo in v sinagogi »Mlada življenja so žrtvovali na oltarju svobode, hkrati pa so se borili tudi za pravico do dela, ki je temelj italijanske ustave.« Susanna Camusso iz državnega tajništva sindikata CGIL se je s temi besedami poklonila spominu 503 slovenskim in italijanskim delavcem iz tržiške ladjedelnice, ki so padli v odporništvu. Pred spomenikom, ki je posvečen njihovemu junaštvu, je Ca-mussova opozorila, da je treba iz dneva v dan negovati s krvjo pridobljeno demokracijo. Zaradi tega si mora sindikat prizadevati za spoštovanje pravic in dostojanstva delavcev, ki so v obdobju gospodarske krize še posebej pod udarom. V imenu enotnega an-tifašističnega odbora iz ladjedelnice spregovoril Luca Furlan in opozoril, da so delavci pod udarom. Grozi jim izguba delovnega mesta, kratijo jim že zdavnaj pridobljene pravice, plače jim nikakor nočejo povišati. Zaradi tega po trditvah Furlana morajo delavci strniti svoje vrste, sploh pa morajo vlada in podjetniki vlagati v industrijski in obrtniški sektor, ki sta gonilni sili italijanskega gospodarstva. Pred slovesnostjo so položili venec tudi pred obeležje v tovarni Ansaldo, kjer sta spregovorila podžupanja Silvia Altran in predsednik tržiške sekcije VZPI-ANPI Paolo Padovan. Včeraj so položili vence pred partizanska obeležja tudi v goriški občini. Delegacija, ki jo je vodil občinski odbornik Dario Baresi, sestavljali pa so jo predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, prefektinja Maria Augusta Marrosu, Roberto Antonaz v imenu dežele, občinski svetnik Aleš Wal-tritsch, predsednik zveze ANED Milovan Bressan ter Silvino Poletto in Vilma Braini v imenu zveze VZPI-ANPI, se je poklonila spominu padlim pred obeležjem na železniški postaji, pred spomenikom deporti-rancem in pred spomenikom CLN v spominskem parku. Dalje so položili vence pred spomenike na goriškem pokopališču in v sinagogi. Danes ob 9.45 bo slovesnost v spominskem parku; prisotni bodo prefektinja in predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Svečanost pred ladjedelnico v Tržiču (zgoraj), polaganje venca v goriški sinagogi (desno) bumbaca ob 25. aprilu Danes vrhunec svečanosti Na Goriškem se bodo danes poklonili spominu padlih. Delegacija SKGZ in VZPI-ANPI bo polagala vence na goriškem pokopališču ob 10.30; mladinska iniciativa SKGZ v sodelovanju z društvom Briški grič bo položila venec k spomeniku v Števerjanu ob 12.30, nato še na Jazbinah. Delegacija SSk bo polagale vence ob 9.45 na goriškem pokopališču. V Štandrežu bo slovesnost ob 11. uri. Govoril bo Ivan Bratina, nastopila bo vokalna skupina Sraka. V Pevmi bo slovesnost ob 9.15. Govoril bo Marko Marinčič; nastopili bodo moški pevski zbor Štma-ver in osnovnošolci iz Pevme. V Pod-gori bo slovesnost ob 10. uri. Po govorih in pozdravih delegacij bosta na sporedu recitacija tabornikov rodu Modrega vala in nastop pevskih zborov Soča in Podgora. Občina Sovodnje bo polagala vence v Sovodnjah, ob 10.50 na Peči in ob 11.15 na Vrhu. V občini Doberdob bo ob 10. uri maša za padle v do-berdobski cerkvi; sledila bodo polaganja vencev v Jamljah ob 11.15, na Pal-kišču ob 11.30 in na Poljanah ob 11.45; ob 12. uri bo slovesnost pred spomenikom v Doberdobu. Govoril bo podpredsednik Zveze borcev goriškega območja Štefan Cigoj; sodelovali bodo godba Kras, ženska vokalna skupina Jezero, društvi Kremenjak in Kras Dol-Poljane. V Tržiču bo ob 9. uri polaganje vencev na trgu Unita; ob 9.30 bo sprevod do pokopališča v ulici XXIV Maggio. Spregovorili bodo predstavniki VZPI-ANPI in borčevske organizacije iz Nove Gorice ter župan Gian-franco Pizzolitto. V Ronkah bo ob 9. uri maša v cerkvi sv. Lovrenca, ob 9.45 bo polaganje vencev pri spomeniku, ob 10.30 bo svečanost pred knjižnico z nastopom zbora Giuseppe Verdi iz Ronk ter vokalne skupine Lara, Miro in Leo Cernic; govoril bo Silvano Bacicchi, sodelovali bodo dijaki šol iz Ronk in Doberdoba. Po cestah goriške pokrajine bo popoldne potekala tradicionalna kolesarska dirka Montes. vrh - Danes slavje ob 35. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB Obeležje uteleša vrednote odporništva Postavili so ga s prostovoljnim delom zagnanih domačinov - Stroške za material so krili z nabiralnimi akcijami in tudi s prirejanjem šager Spomenik padlim v NOB na Vrhu Na Vrhu bo danes ob 11.15 slovesnost ob 35. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB. Zbirališče bo ob 11. uri pred centrom Danica, od koder bo krenil sprevod proti spomeniku. Na svečanosti, ki jo bo povezovala domačinka Karolina Černic, bodo nastopili otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, ženska vokalna skupina Danica in moški pevski zbor Kras iz Opatjega sela. Slavnostna govornika bosta Stojan Spetič in Ivan Ci-bic - Mirko. Partizan Cibic se je najprej kot ranjenec zdravil v bolnišnici Pavli, ki jo je vodila legendarna zdravnica Pavla Jerina Lah; po opravljenem bolniškem tečaju 9. Korpusa na Vrših februarja leta 1944 pa je v njej deloval kot bolničar. Zamisel o postavitvi spomenika padlim v NOB se je rodila nekje ob koncu leta 1970, ko je bil ustanovljen tudi pripravljalni odbor. V prvih mesecih naslednjega leta se je porodila že tudi zamisel o ustanovitvi vaške sekcije VZPI-ANPI, ki je svoj ustanovni občni zbor imela 6. aprila leta 1971. Dela za postavitev spomenika so potem potekala v organizaciji sekcije VZPI-ANPI Vrh. Temeljni kamen je bil postavljen jeseni leta 1972. Šlo je za prosto- voljno delo zagnanih ljudi, ki so se prepoznavali v vrednotah NOB-ja in v duhu antifašizma. Stroški za material so bili v celoti kriti z nabiralnimi akcijami, deloma pa tudi s prirejanjem šager na Largi, kot domačini pravijo kraju na zgornjem delu vasi, seveda tudi ob sodelovanju prosvetnega društva Danica, ki je v kasnejših letih prevzelo organizacijo vaške šagre. Sploh pa je bilo sodelovanje med društvom Danica in vaško sekcijo VZPI-ANPI že od njenega nastanka izredno dobro, tudi zato, ker je sekcija sama v bistvu nastala iz takratnega širokega delovanja vaškega društva. Spomenik je bil dograjen v začetku leta 1974, slovesna otvoritev pa je pred ogromno množico potekala v soboto, 20. aprila, istega leta. Ljudje, ki so si prizadevali in odločilno pripomogli k temu, da je bil spomenik postavljen, so izšli iz generacije, ki je grozote nacizma in fašizma izkusila na lastni koži. Kar nekaj je bilo med njimi tudi takih, ki so v narodnoosvobodilnem boju aktivno sodelovali. Tudi Vrh je 2. svetovni vojni plačal svoj krvavi davek. Na vhodu središča Danica stoji marmornata plošča, na kateri je vklesanih sedemnajst imen Vrhovcev, ki so svoja življenja darovali za svobodo v boju proti nacifašizmu. Vas se je namreč že ob koncu leta 1942 aktivno vključila v narodnoosvobodilni boj, novembra tega leta je bil tako v vasi ustanovljen prvi vaški odbor OF, ki je koordiniral odporniško delovanje. Na začetku leta 1943 je bila v bližini vasi postavljena tudi kurirska postojanka pod imenom P15, ki se je pozneje preimenovala v P16. Bila je najzahodnejša kurirska postojanka, delovala pa je vse do konca vojne. Kmalu zatem je bila v vasi ustanovljena tudi mladinska sekcija ZSM, medtem ko je bil že takoj po razpadu Italije ustanovljen tudi SKOJ. O tem, da je bil Vrh v odporniškem gibanju izredno aktiven, priča že samo dejstvo, da se je bojev proti nemškemu okupatorju, znanih pod imenom Goriška fronta, udeležilo kar petnajst vrhovskih mladeničev. Danes bo na Vrhu slovesnost potekala v organizaciji mlajše generacije, ki je vodenje vaške sekcije VZPI-ANPI prevzela pred dvema letoma, ko je v organizacijo pristopilo veliko število mladih, in ob sodelovanju kulturnega društva Danica. Vrednote NOB-ja in anti-fašizma ostajajo tako na Vrhu še naprej na trdni podlagi. (dam) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 30. aprila 2009 1 7 gorica - Predstavili srečanje šolskih gledališč Šolarji na odrskih deskah premoščajo predsodke Marinčič (v sredini), ob njem Ceretta bumbaca Adrenalin v žilah preden stopiš na oder, soočanje s sovrstniki z enkratnim komunikacijskim sredstvom: z gledališčem. Srečanje šolskih gledaliških skupin združuje to in še marsikaj drugega ter iz leta v leto spodbuja osebno in kulturno rast višjeješol-ske mladine goriškega prostora. Na letošnji izvedbi, že 14. po vrsti, se bo od 5. do 9. maja pomerilo sedem gledaliških skupin z višjih srednjih šol iz goriške pokrajine in Nove Gorice. Srečanja bodo potekala v raznih gledališčih goriškega prostora, zaključek bo v centru Lojze Bratuž, kjer bosta nastopili igralka Marina De Juli in baletna skupina Junior iz Toskane. Letošnje srečanje šolskih gledaliških skupin so predstavili včeraj na goriški pokrajini. »Na odrskih deskah se mladi srečujejo in spoznavajo, tako da je pobuda združenja Artisti Associati nedvomno zelo pomembna iz vzgojnega vidika,« je povedal pokrajinski odbornik Marko Marinčič, medtem ko je goriški občinski odbornik Stefano Ceretta poudaril, da morajo javne uprave nameniti čim večjo pozornost mladim in njihovim zanimanjem. V imenu prirediteljev je spregovorila Marina Castellan in razložili, da bodo letos v žirijo vključeni tudi dijaki, tako da si bosta po dva predstavnika z vsakega sodelujočega zavoda ogledala vse predstave. Po njenih besedah bo zmagujoča skupina prejela nagrado 1.400 evrov, nastopajoči pa se bodo potegovali tudi za posebno nagrado, ki jo že nekaj let podeljuje pokrajinska konzulta za mir. Letos se bodo gledališkega srečanja udeležile skupine z zavodov DAnnunzio iz Gorice, ISIP iz Tržiča, Cossar-Da Vinci iz Gorice, Einaudi-Marconi iz Štarancana, Galilei-Fermi-Pacassi iz Gorice, z goriškega liceja Alighieri in z novogoriške Gimnazije. Med nastopajočimi dijaki so tudi otroci priseljencev iz raznih držav bivše Jugoslavije, iz Afrike, Južne Amerike, Kitajske in iz drugih krajev, tako da je prireditev res pomembna priložnost za preseganje predsodkov in za medsebojno spoznavanje. nova gorica - Mladi forum Socialnih demokratov Evropo si zamišljajo skupaj s podmladkom Demokratske stranke V mesecu maju dvodnevno srečanje v obeh Goricah - Med gosti napovedan Piero Fassino Predstavniki novogoriškega Mladega foruma Socialnih demokratov, v katerega je včlanjenih okrog sto mladih, starih od 15 do 32 let, so v četrtek predstavili delo nove ekipe, ki je pred poldrugim letom prevzela vodenje strankinega podmladka. Poleg doprinosa k dobremu volilnemu izidu na parlamentarnih volitvah in uspešni izvedbi več akcij so poudarili, da je bil 20. marca ustanovljen tudi Mladi Forum v občini Renče-Vogrsko, ki je v zelo kratkem času pridobil dvajset članov. Predstavili so tudi jasno vizijo in cilje za [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 prihodnost. Že včeraj se je v Novi Gorici začel tridnevni seminar Mladega foruma Slovenije, ki je namenjen vodjem klubov, aktivistom in novim članom, na katerem je o vrednotah socialne demokracije spregovoril tudi Lev Kreft. Po zagotovilih Tadeja Pišota, predsednika novo-goriškega Mladega foruma SD, se tridnevnega seminarja udeležuje okrog 60 mladih. V maju načrtujejo še dva večja dogodka. Predvidoma 23. in 24. maja naj bi v Gorici in Novi Gorici potekalo dvodnevno srečanje z naslovom Skupaj si za- DEZURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.45 - 20.30 - 22.15 »Fast and Fourios - Solo parti originali«. Dvorana 2: 15.30 »Ponyo sulla sco-gliera«; 17.30 - 19.50 - 22.00 »Che -LArgentino«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »Fuori menu«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.45 - 20.30 - 22.15 »Fast and Furious - Solo parti originali«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Houdini - L'ultimo mago«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Gli amici del bar Margherita«. Dvorana 4: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.110 »Questione di cuore«. Dvorana 5: 16.00 »Mostri contro alieni«; 17.50 - 20.10 - 22.00 »Louise Michel«. n Razstave 6. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA VIR-TUALGART v priredbi združenja Graphiti je na ogled v hiši Morassi v goriškem grajskem naselju; do 26. aprila. FOTOKLUB SKUPINA 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi v Galerijo 75 na Bukovju 6 v Števerjanu na ogled fotografske razstave SkupinArt; do 3. maja ob praznikih od 10. ure do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it mislimo Evropo, ki ga bodo organizirali skupaj s podmladkom Demokratske stranke iz Italije. Na srečanju pričakujejo udeležbo vidnih politikov iz obeh držav; z italijanske strani naj bi se dogodka udeležil Piero Fassino, slovensko stran pa naj bi zastopal eden od ministrov. Dne 30. maja bodo v Novi Gorici organizirali še prireditev Super družba, na kateri bodo mlade pozvali k udeležbi na evropskih volitvah, načrtujejo pa tudi dobrodelno akcijo za pomoč ljudem, ki so zaradi gospodarske krize zabredli v stisko. (nn) in na naslovu elektronske pošte in-fo@skupina75.it). NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava slik likovnikov iz 50. let minulega stoletja; do 12. julija s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fondazionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM je na ogled slikarska razstava Gregorja Maverja; do 29. aprila ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a v Novi Gorici) je na ogled razstava slikarke Patri-zie Devide; do 4. maja. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava Vrata, objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič; do 8. maja. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. 9 Šolske vesti SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ uvajata s šolskim letom 2009-2010 program poimenovan Ekstra, ki je namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Informativno srečanje s starši in pedagogi bo v sredo, 29. aprila, ob 18. uri v Tumovi dvorani KB centra v Gorici na korzu Verdi 51; informacije na naslovu elektronske pošte info@slovik.org ali na tel. 3342825853. gorica Pohoda treh rajonov in treh mostov V Gorici se pripravljata dva pohoda, ki sodita med že tradicionalne tekaške prireditve. Prvi bo na vrsti Pohod treh rajonov, ki bo jutri, 26. aprila, in pri katerem sodelujejo Podgora, Ločnik in Stražce; četrto leto ga prireja skupina Marciatori Gorizia v sodelovanju z goriško občino, pokrajino Gorica ter zvezo CONI, FIDAL in UGG. Pohod predvideva tri proge na razdalji 4,5, 10 in 15 kilometrov. Start bo ob 9. uri s trga Bratuž, pred cerkvijo v Podgori, nakar bodo pohodniki po asfaltiranih in belih cestah nadaljevali pot po Kalvariji, skozi obsoški park in tri omenjene rajone. Ob koncu bo za vse udeležence topla pogostitev; informacije nudijo na tel. 0481530760, 340-9805741, 329-3538431. Tradicionalni Pohod treh mostov, ki ga prireja krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje, pa bo v nedeljo, 10. maja. Sprva je bil sicer napovedan za jutrišnji dan; zaradi sorodne prireditve, ki bo jutri potekala v goriškem predmestju, so ga odložili na 10. maj. Tako start kakor cilj bosta na sedežu društva Sabotin v Štmavru; o pripravah in pravilniku bomo še poročali. (vip) URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismondo, 6) do petka, 22. maja 2009. M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da napovedani izlet v Škofjo Loko in Volčji potok, napovedan za nedeljo, 26. aprila, odpade. STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v park Mirabilandia (RA) v torek, 18. junija. Cena znaša 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje (po možnosti do 30. aprila) na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 0481-82570). KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z goriškim združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, SKGZ, ZSKD in zadrugo Maja organizira solidarnostno akcijo za potresence v Abrucih. Ob prireditvah in v društvih bodo potekale nabirke prostovoljnih darov, prispevke pa je mogoče tudi nakazati na bančni račun pri baki Uni-credit - Associazione Abruzzesi del Friuli Venezia Giulia - Via Veneto 20 Videm (Udine), št. IT83SABIO2008 CAB 12310 - c/c 000001369384. Podrobnejše informacije v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 048133288). OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.do-berdob.it. OBČNI ZBOR ZSKD ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 28. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva Briški grič na Bukovju v Števerjanu. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v dveh delih, in sicer v sredo, 6. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu ter v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. V NEDELJO, 26. APRILA, bo v dvorani Jehovih prič v ulici Padlih borcev 2/A v Šempetru potekalo posebno biblijsko predavanje z naslovom »Bog sprejme vse religije?« Ob 10. uri bo predavanje v slovenščini, ob 16. uri v italijanščini, ob 19. uri pa v španščini. Prireditve OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH vabi vse otroke, ki radi poslušajo pravljice, v prostore knjižnice v ponedeljek, 27. aprila, ob 15. uri, kjer bo Tamara pripovedovala zgodbo Mali bober in odmev. MODRA'S GALERIJA KD Jezero iz Doberdoba prireja v sredo, 29. aprila, ob 20.30 glasbeni večer s triom Vrabec. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJA-NU v priredbi domačega kulturnega društva Briški grič: 1. maja ob 17. uri nastop plesne skupine Metulj iz Pirana, govor Alessandra Marana in Aceta Mermolje, ples s skupino Modri val; 2. maja ob 20. uri Balkan Fest: nastop skupin Live Killers in Grinders, koncert makedonske skupine Kočani or-kestar; 3. maja Spoznavajmo Brda -športno rekreacijski dan: ob 8. uri pohod Števerjan - Medana, ob 9. uri Brdaut. V HIŠI ASCOLI v ul. Ascoli 19 v Gorici bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 17.30 predstavitev restavratorskega dela v baziliki Sv. Evfemije v Gradežu, ki sta jo uredili Laura Zanella in Catia Mic-hielan. □ Obvestila S Mali oglasi GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: drevored Colombo v ponedeljek, 27. aprila, med 16. in 17. uro. BRDAUT 2009 - krožna orientacijska vožnja z avtomobili po Brdih bo v nedeljo, 3. maja, ob 9.30. Razpis je objavljen na spletni strani www.brin-celj.net; informacije na tel. 3342294517 (Tamara). KD DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 339-7484533) in Demitriju (tel. 339-8667252). PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 347-1243400. PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Prispevki V spomin pokojne mame in none Gi-zele Perko prispevata Vilma Bregant in Miran Vižintin 100 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Podgori. 20 Sobota, 25. aprila 2009 PRIREDITVE / slovenija - Najprej 2. maja v Bernardinu Tinkara Kovač ponovno na koncertnih odrih Tinkara Kovač se po krajšem premoru vrača najprej na koncertne odre s svojimi različnimi zasedbami, kmalu pa lahko pričakujemo tudi nove projekte. Tinkara bo na koncertih nastopala v različnih zasedbah. S petčlansko zasedbo ti. full zasedbo, s tistimi aranžmaji uspešnic, ki so občinstvu najbolj blizu, znova prinaša udarne nastope, začinjene z nizom hi- tov, z glasnimi rokerskimi užitki. Z akustično zasedbo, ko je glasbena spremljava njenemu vokalu in flavti le akustična kitara, morda še bas kitara, občasno tudi eksotična tolkala. Datumi: 2. maj - Bernardin, Casino; 4. maj - Ljubljana, Majske igre; 10. julij - Mladifest, Sežana; 21. avgust - Lenart, poletni oder. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: danes, 25. ob 20.30 in jutri, 26. aprila ob 16.30. »Pomeriggio in giallo« / Nastopa Teatro a Leggio. Urnik: v petek, 27. aprila ob 17.30. GORICA V sredo, 29. aprila ob 20.45 / »Ma il flautista chi è? (Kdo je flavtist?)«. Nastopa gledališka skupina Pro Loco "Senza confini". _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 25. aprila ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Mo-lière«. V ponedeljek, 4. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V torek, 5. maja ob 17.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. V sredo, 6. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 7. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V petek, 8. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V soboto, 9. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 25. aprila ob 20.00 / Milena Ma-karovic: »Barčica za punčke«. V ponedeljek, 4. maja ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. V torek, 5. ,maja ob 20.00 / Milena Ma-karovic: »Barčica za punčke«. V četrtek, 7. maja ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. V petek, 8. maja ob 20.00 / David Ma-met: »Bostonska zadeva«. V soboto, 9. maja ob 20.00 / David Ma-met: »Bostonska zadeva«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 25. aprila ob 19.30 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. V ponedeljek, 4. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V torek, 5. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V sredo, 6. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V četrtek, 7. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V petek, 8. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 9. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena V četrtek, 7. maja ob 18.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. V petek, 8. maja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. Cankarjev dom Danes, 25. aprila ob 21.00 Klub CD / »Café teater pod oblaki«. Nastopa Marko Vezovišek, režija Jaša Jamnik. V ponedeljek, 6. maja ob 19.00 Linhartova dvorana / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Šentjakobsko gledališče Slovensko mladinsko gledališče V torek, 28. in v petek, 29. aprila ob 19.30 / Fjodor Mihajlovič Dostojevski - Diego de Brea: »Zločin in kazen«, režija Diego de Brea. V sredo, 6. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). V četrtek, 19.30 / A. Jaoui/J.-P. Bakri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša jamnik. V petek, 8. maja ob 19.30 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V soboto, 9. maja ob 19.30 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du régiment«: Urnik: petek, 8. ob 20.30, v soboto 9. ob 17.00, v nedeljo, 10. ob 16.00, od torka, 12. do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti Benny Andersson & Björn Ulvaeus: »Mamma mia!« / Režija Phyllida Lloyd. Urnik: danes, 25. ob 16.00 in ob 20.30 in jutri, 26. aprila ob 16.00. Gledališče Verdi »Koncertna sezona 2009« / Nastopata orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent: Lorenzo Fratini. Urnik: jutri, 26. aprila ob 17.30. _SLOVENIJA_ KOMEN Stara šula Danes, 25. aprila ob 22.00 / »Koncert skupine AC/DC cover band«, kot predstavna skupina nastopajo Shutdown. Night rider pub (Gorjansko) Danes, 25. aprila, ob 21.00 / Nastop skupine 3 prašički. POSTOJNA V četrtek, 7. maja ob 20.30 / V hotelu Jama pri Postojnski jami zadnji koncert v okviru »Postojna Blues Festival 2008 / 09«. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 28. aprila ob 20.30 / »Sexteto Rodriguez« (Kuba, New York). Nastopajo: Roberto Rodriguez - bobni, Gilad Harel - klarinet, Uri Sharlin - harmonika, klavir, Jonathan Keren - violina, Bernard Minoso - bas in Igor Baro -konga. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik: odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): od ponedeljka, 27. aprila (otvoritev ob 18.30) do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, bo na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. Urnik: Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Hiša Morassi (goriško grajsko naselje): do 26. aprila, v priredbi združenja Graphiti bo na ogled 6. fotografska razstava Virtualgart. Razstavljajo člani kulturnega združenja immaGinativa iz Gorice Khalil Mariano Azar, Cristian Cecchi, Juliya Chumachenko, Sergio Culot, Mariano Di Clemente, Marco Faganel, Emiliana Gennari, Sara Occ-hipinti, Claudia Pompei, Loredana Princic, Paul David Redfern, Annalisa Secchi, Igor Skorjanc, Enzo Tedeschi. Kulturni dom: je na ogled razstava likovnega umetnika Franca Duga. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter ob prireditvah V državni knjižnici (Ul. Mameli): do 2. maja je na ogled razstava Antonia Maz-zaglie z naslovom »Percorsi Danteschi«. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unita): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ŠTEVERJAN Galerija 75 (na Bukovju 6): do 3. maja, Fotoklub skupina 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razstave SkupinArt. Z deli v neobičajnih ineksperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vi-žintin in Marko Vogrič. Razstavo bo predstavila Giuseppina Mastrovito, Lorella Coloni bo kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Urnik: od 10.00 do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupina75.it). DOBERDOB V sprejemnem centru Gradina je na ogled fotografska razstava pod naslovom »Kraški motivi« fotokrožka Uni-tri iz Nove Gorice. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled razstava slikarja Marka Krvine in kiparja Stipeta Milčiča. HRPELJE Kulturni dom: je na ogled razstava Megi Uršič Calzi »Nekdaj, danes in jutri«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 in ob sredah od 8.00 do 18.00. PIRAN Galerija impresije (Fornače 15): na ogled razstava dobrodelne likovne kolonije »Piran 2009«. Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). KOMEN Stara šula: do 11. maja je na ogled fotografska razstava Gregorja Blažiča pod naslovom »Powerful darkness«. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 8. maja je na ogled razstava »Vrata«. Objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. CERKNO Cerkljanski muzej: do 10. maja bo na ogled fotografska razstava Rudija Jereba. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Art-nak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž toma-žič, Luka Umek. Galerija Artes: na ogled je razstava slikarja Franca Duge. Urnik: ob delavnikih, od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Italijanski inštitut za kulturo (Kongresni trg 13): bo na ogled razstava Massimiliana Gosparinija pod naslovom »Pripovedi v sliki«, ki obsega študije, avtoportrete in slike iz stripov-skega romana "La Ghiacciaia". Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. / SVET Sobota, 25. aprila 2009 2 1 vrh - Danes in jutri predstavniki 185 držav v Washingtonu Članice IMF in Svetovne banke o premagovanju gospodarske krize V središču pozornosti tudi predvidene reforme obeh mednarodnih finančnih ustanov WASHINGTON - Konec tedna bo Washington gostil spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. To je prvo večje srečanje predstavnikov držav sveta po londonskem aprilskem vrhu najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20). Osrednja tema bo vloga obeh organizacij pri premagovanju globalne finančne in gospodarske krize. Že včeraj se je ameriški finančni minister Timothy Geithner srečal s finančnimi ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20. Pred tem so se ločeno sestali finančni ministri skupine industrijsko najbolj razvitih držav (G7), ki naj bi nosili največjo odgovornost za globalno krizo. Omenjeni pogovori so bili uvod v tradicionalno spomladansko zasedanje IMF in SB, na katerem se bodo konec tedna zbrali predstavniki 185 držav. Slovenijo bo na zasedanju zastopala delegacija pod vodstvom finančnega ministra Franceta Križaniča, ki bo imel ob robu več dvostranskih srečanj s priznanimi mednarodnimi finančnimi strokovnjaki, so sporočili z ministrstva za finance. Italijo pa zastopa gospodarski minister Giulio Tre-monti. Zasedanje v Washingtonu, kot je nekaj dni pred tem menil predsednik Svetovne banke Robert Zoellick, je "pomembna priložnost", da članice širše mednarodne skupnosti, ki se niso udeležile srečanja 2. aprila v Londonu, ocenijo sprejete ukrepe skupine G20 za izhod iz krize. Pred tremi tedni so se voditelji skupine G20 dogovorili, da bodo IMF in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili dodatnih 1100 milijard ameriških dolarjev za boj proti krizi. Sredstva IMF naj bi povečali za 500 milijard dolarjev, podprli pa so tudi povečanje obsega posojil v višini vsaj 100 milijard dolarjev s strani mednarodnih razvojnih bank, med njimi Svetovne banke. IMF bo po besedah direktorja Do-miniquea Strauss-Kahna v skladu z zavezami iz Londona okrepil prožnost posojilnih aktivnosti in z razširitvijo kreditnih linij skušal pomagati državam tudi brez upoštevanja strogih pogojev, ki večinoma spremljajo posojila IMF. V Washingtonu naj bi po poročanju tujih tiskovnih agencij IMF predstavil tudi osnutek učinkovitejšega in bolj usklajenega nadzornega okvira za svetovni finančni sistem. Najhujša recesija po drugi svetovni vojni bo po najnovejših napovedih IMF botrovala letošnjemu 1,3-odstotnemu globalnemu nazadovanju gospodarskih aktivnosti. Prihodnje leto naj bi se svetovno gospodarstvo sicer okrepilo, a za skromnih 1,9 odstotka. Ukrepi na makroekonomski ravni in v finančnem sektorju so nujni, opozarjajo v IMF. Razvita gospodarstva naj bi po napovedih, objavljenih sredi tedna, letos v povprečju beležila krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) za 3,8 odstotka. V ZDA naj bi se BDP letos znižal za 2,8 odstotka, območje evra naj bi nazadovalo za 4,2 odstotka (Nemčija za 5,6, Francija in Španija za tri, Italija pa za 4,4 odstotka), Velika Britanija za 4,1 odstotka, Japonska za 6,2 odstotka. Kitajska naj bi letos beležila 6,5-od-stotno krčenje BDP, Indija pa za 4,5 odstotka. Tudi ruski BDP naj bi se letos znižal za šest odstotkov. Sloveniji je IMF letos napovedal 2,7-odstotno padec gospodarskih aktivnosti, v letu 2010 pa naj bi se vrnila v območje gospodarske rasti, in sicer naj bi ta znašala 1,4 odstotka. Izgube finančnih ustanov po vsem svetu so po oceni IMF presegle 4000 milijard dolarjev (3100 milijard evrov). Samo v ZDA naj bi bilo odpisov za 2700 milijard dolarjev, v Evropi znašajo ocenjeni odpisi 1200 milijard dolarjev, na Japonskem pa 149 milijard dolarjev. Približno tretjina odpisov v ocenjeni višini 4100 milijard dolarjev je že opravljena, navaja IMF. Svetovna banka opozarja pred po njeni oceni vse večjim protekcionizmom v svetu. Kot je dejal Zoellick, naj bi po zaščitnih ukrepih za domače trge poseglo 17 od 20 največjih svetovnih gospodarstev. Večina jih je sicer v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), vendar se nevarnost protekcionizma povečuje, je opozoril Zoellick. Svetovna banka je tudi pozvala bogate države, naj kljub gospodarski krizi nadaljujejo s pomočjo revnejšim državam ter jo skušajo še okrepiti. Zoellick je napovedal, da bo Svetovna banka za infrastrukturne projekte v prihodnjih treh letih namenila 45 milijard dolarjev, za vlaganja v kmetijstva revnejših držav pa osem milijard dolarjev. V Washingtonu bo precej pozornosti namenjeno tudi predvidenim reformam obeh mednarodnih finančnih ustanov. Že v Londonu so napovedali, da bodo reformirali mandate, domet in upravljavske strukture v skladu z najnovejšim razvojem dogodkov ter zahtevami po večji vlogi in zastopanosti držav v razvoju in hitro razvijajočih se držav v obeh institucijah. Največje države v razvoju, predvsem Kitajska, Brazilija in Indija, v zameno za povečano podporo IMF zahtevajo večji delež glasovalnih pravic, medtem ko nad predlogom niso navdušene nekatere evropske države. Nekatere članice se zavzemajo za razširitev nadzornih pristojnosti IMF, medtem ko druge, med njimi Kitajska, temu nasprotujejo. Še vedno ni v celoti zagotovljenih dodatnih 500 milijard dolarjev za razširitev kreditne linije IMF: Japonska, EU in ZDA naj bi prispevale po sto milijard dolarjev, Kitajska 40 milijard, Francija 15, Kanada deset in Norveška 4,6 milijarde dolarjev. Slovenski predstavnik, minister Kri-žanič, se bo po napovedih ministrstva za finance med svojim bivanjem v Washing-tonu udeležil zasedanj Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora IMF in Razvojnega odbora Svetovne banke, v ospredju dvostranskih pogovorov pa bodo oblike sodelovanja med Slovenijo in obema ustanovama. Razpravljali bodo o makroekonomskem položaju v Sloveniji ter ukrepih, ki jih je slovenska vlada sprejela za omilitev posledic finančne in gospodarske krize. Barbara Štrukelj (STA) Dominique Strauss-Kahn ansa združeni narodi - Komisarka za človekove pravice Konferenca o rasizmu se je uspešno zaključila Navi Pillay ansa ŽENEVA - Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je včeraj konferenco ZN o rasizmu, ki je ta teden potekala v Ženevi, označila za uspeh in obsodila "propagandno mašinerijo", ki dogodek poskuša predstaviti kot neuspeh. Pillayjeva je ob zaključku petdnevne durbanske pregledne konference v Ženevi poudarila, da je bila sklepna izjava v torek sprejeta, ker so vse regionalne skupine držav članic ZN popustile. "Toda propagandna mašinerija je že začela delati zaključke, da je bila konferenca neuspeh, festival sovraštva in vse ostalo," je dejala. Udeleženci konference so sklepno izjavo sprejeli drugi dan srečanja v torek, dan po govoru iranskega predsednika Mahmuda Ahmadined-žada, ki je svoj nastop izkoristil za napad na Izrael. Zaradi tega so predstavniki 23 držav članic EU začasno zapustili dvorano. Konferenco je sicer bojkotiralo devet držav - ZDA, Izrael, Avstralija, Kanada, Nizozemska, Italija, Poljska in Nemčija, v torek pa se jim je pridružila še predsedujoča EU Češka. Te države so se bale, da bodo konferenco izkoristili za napade na Izrael, podobno kot prvo konferenco ZN proti rasizmu pred osmimi leti, ki je potekala v južnoafriškem Durbanu. V sklepnem dokumentu na 16 straneh, o katerem so se države članice ZN pogajale več mesecev, med drugim piše, da se holokavsta ne sme nikoli pozabiti. Izjava obžaluje antisemitizem, islamofobijo in vse druge oblike rasizma, ksenofobije, rasne diskriminacije in drugih oblik nestrpnosti. Deklaracija našteva tudi številna druga vprašanja, povezana z rasizmom, kot so diskriminacija priseljencev, pravice za bolnike z aidsom, dostop do sodišč in socialnih storitev ter rasizem v športu. (STA) Energetski vrh pozval k večji varnosti oskrbe s plinom SOFIJA - Udeleženci energetskega vrha o oskrbi Evropi z zemeljskim plinom so, potem ko je Evropa v začetku leta zaradi spora med Rusijo in Ukrajino ostala brez ruskega zemeljskega plina, včeraj v Sofiji pozvali k večji varnosti oskrbe s plinom. Takšna kriza se po besedah predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa ne sme ponoviti. Energetska varnost se ne končna na državnih mejah niti ne na mejah EU, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ob začetku dvodnevnega vrha poudaril Barroso. Ob tem je poudaril potrebo po varnosti in solidarnosti v luči preprečitve kriz, kot je bila zaradi rusko-ukrajinske-ga spora letošnjo zimo. Klaus bo novo češko vlado imenoval 8. maja PRAGA - Češki predsednik Vaclav Klaus bo prehodno vlado premiera Jana Fischerja, ki bo državo vodila do predčasnih volitev oktobra in tudi zaključila predsedovanje EU, imenoval 8. maja, je po včerajšnjem srečanju s Fischerjem dejal Klaus. Fischer je sicer dejal, da bo popoln seznam ministrskih imen pripravljen čez teden dni. Novi premier, ki ga je Klaus imenoval 9. aprila, je namreč dejal, da za posvetovanje o ministrskih mestih z vodji političnih strank potrebuje še teden dni. Polovico ministrskih imen je sicer predlagala doslej vladajoča desnosredinska koalicija, polovico pa opozicijski socialdemokrati (ČSSD). Vlada nestrankarskega Fischerja bo zamenjala vlado nekdanjega premiera Mireka Topolaneka, ki ji je češki parlament 24. marca izglasoval nezaupnico. Na Dunaju množičen protest učencev in dijakov proti vladi DUNAJ - Na Dunaju je včeraj zaradi odprave dni brez pouka, do katerih so bili doslej upravičeni poleg počitnic, protestiralo okoli 20.000 učencev in dijakov. Odprava omenjenih dni je posledica kompromisa med ministrstvom za šolstvo in učitelji, ki niso pristali na podaljšanje delovnega časa za dve uri in pol na teden. Šolska ministrica Claudia Schmied je sprva želela podaljšati tedensko obveznost učiteljev v razredu z dosedanjih 20 na 22 ur in pol, vendar so šolniki predlog odločno zavrnili. Ministrica je zato s šolskim letom 2010/11 napovedala odpravo t. i. dni brez pouka, to pa je sprožilo ogorčenje učencev in dijakov, ki so priredili proteste na Dunaju in v drugih večjih avstrijskih mestih. (STA) rim - Strateško orožje Rusija in ZDA zagnale pogajanja o razorožitvi RIM - Rusija in ZDA sta z včerajšnjim srečanjem v Rimu zagnale pogajanja, katerih cilj je doseči dogovor o nasledniku pogodbe o zmanjšanju strateškega orožja (Start) iz obdobja hladne vojne, ki mu decembra poteče veljavnost. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so se predstavniki obeh držav včeraj zjutraj sešli na kratkem sestanku. Srečanje je bilo prvi uradni stik o tem vprašanju med delegacijama ZDA in Rusije, potekalo pa je v prostorih ameriškega veleposlaništva v italijanski prestolnici. Rusko zunanje ministrstvo je sicer že pred dnevi sporočilo, da bo namen včerajšnjega srečanja zagnati "proces pogajanj v skladu z navodili ruskega in ameriškega predsednika", Dmitrija Medvedjeva in Baracka Obame. Po prvem srečanju naj bi se ameriški in ruski pogajalci sestajali redno. Vprašanje Starta naj bi na srečanju, ki bo predvidoma 7. maja, načela tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Clintonova in Lavrov sta se prvič srečala v začetku marca v Ženevi in se takrat zavezala, da bosta dosegla dogovor o nasledniku Starta. O obnovitvi pogajanj o nasledniku pogodbe, ki določa zmanjševanje jedrskega arzenala v obeh državah, sta se sicer v začetku aprila na srečanju v Londonu dogovorila Obama in Medvedjev. Dogovor naj bi bil po njunem dosežen še pred iztekom veljavnosti sporazuma, prvo poročilo o napredku pogajanj pa pričakujeta julija, ko bo Obama kot predsednik ZDA tudi prvič obiskal Moskvo. Ameriški predsednik je zmanjšanje jedrskega orožja postavil med svoje prednostne naloge, naklonjenost ideji pa je pokazala tudi Rusija. (STA) rusija - Korabelnikov naj bi nasprotoval reformi vojske Medvedjev odstavil šefa vojaške obveščevalne službe MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj odstavil vodjo vojaške obveščevalne službe (GRU) generala Valentina Korabelnikova in na njegov položaj imenoval generala Aleksandra Šljahturova. GRU je največja vohunska agencija v Rusiji, velja pa za eno najbolj zaprtih ustanov v tej državi. Po navedbah virov v GRU, ki jih povzema ruska tiskovna agencija RIA-Novosti, je general Korabelnikov sam odstopil in na ta način izrazil protest proti v Kremlju načrtovani reformi ruske vojske, ki predvideva znatno zmanjšanje sil. Korabelnikov je nedavno vnovič pisno ponudil odstop. General je tako protestiral proti razpustitvi ene izmed zelo učinkovitih divizij GRU in proti ukrepom, ki predvidevajo zmanjševanje sil znotraj te strukture," je še pojasnil omenjeni vir. Ruski časnik Komersant je novembra lani poročal, da je bil Korabelnikov že lani član skupine visokih generalov, ki so v znak protesta proti reformam, ki so v vojski izjemno nepriljubljene, ponudil odstop. Neodvisni obrambni analitik Aleksander Golc je medtem odstavitev Korabelinkova povezal z nezadovoljstvom Krem-lja nad delom GRU med kratko vojno med Rusijo in Gruzijo novembra lani. Rusko vodstvo je GRU po navedbah Golca očitalo, da ga ni posvaril pred gruzijskim posredovanjem v separatistični pokrajini Južna Osetija. Golc je razkril tudi, da je bil Korabelnikov eden izmed generalov, najtesneje povezanih z nekdanjim ruskim predsednikom in sedanjim premierom Vladimirjem Putinom. Kljub temu Golc odstavitve Korabelnikova ne vidi kot znaka spora med Putinom in sedanjim predsednikom Medvedjevom. (STA) Dmitrij Medvedjev ansa 1 22 Sobota, 25. aprila 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - 33. krog A-lige V ospredju boj za mesto med evropsko elito Že danes Fiorentina-Roma: poraženec izločen iz boja za 4. mesto - Triestina v Trevisu A LIGA - V prejšnjem krogu si je z neodločenim izidom v Turinu Inter v bistvu že zagotovil letošnji naslov. Zanimivi ostajajo torej le še boji za četrto mesto (kljub temu da pri Milanu in Juventusu napovedujejo oster boj za drugo mesto, je ta uvrstitev res po-strasnekga pomena), za uvrstitev v pokal Uefa in za obstanek. V boju za četrto mesto, zadnje, ki zagotavlja nastop v najelitnejšem evropskem pokalu, bo prišlo do zelo pomembnega dvoboja že drevi ob 20.30, ko bosta v Firencah merila moči Fiorentina in Roma. Obe ekipi zasledujeta Genoo, tako da si ne moreta privoščiti niti delnega spodrsljaja. Domača ekipa bo pod hudim psihološkim pritiskom, saj so navijači med tednom izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi vedenja nekaterih igralcev, ki vsaj po mnenju navijačev, pretirano zahajajo v diskoteke. Ob 18. uri bosta igrala Chievo in Udinese. Obe ekipi igrata zadnje čase zelo prepričljivo, prava poslastica pa naj bi bil dvoboj med Quagliarel-lo na eni in Pelissierjem na drugi strani. Kdo od dveh napadalcev bo odločilen? Jutri v popoldanskih urah bo Gasperinijeva Genoa poskušala utrditi četrto mesto (skoraj gotovo bo eden od konkurentov za to uvrstitev, Fiorentina ali Roma, izpadel iz boja že dan prej). Bologna se bori za obstanek, a tudi po zamenjavi trenerja in prihodu Papadopula se stanje v emi-lijanskih vrstah ni izboljšalo. Milan bo gostil Palermo, medtem ko Juventus odhaja na skrajni jug apeninskega polotoka. V Reggio Calabrii ga pričakuje Reggina, ki po zmagi v Bergamu v prejšnjem krogu še verjame v obstanek. Jutrišnja večerna tekma je vsaj na papirju nezanimiva. Napoli životari nekje v spodnjem delu lestvice (Donadoni še ni zmagal, odkar je prevzel mesto Reje na klopi modrih, Neapeljčani pa že 14 krogov zapored ne uspejo zmagati!), Inter le še čaka na matematično osvojitev naslova. Kljub temu bosta oba trenerja na igrišče poslala najboljšo možno postavo. TRIESTINA - Po dveh zaporednih porazih je Triestina zdrknila na osmo mesto in je zdaj tri točke oddaljena od uvrstitve v končnico za napredovanje. Danes v Trevisu (pričetek tekme ob 16. uri) bodo morali torej Tržačani nujno iztržiti celoten izkupiček, če želijo še ohraniti kako upanje, da se znova vključijo v boj. Proti pepelki prvenstva pa bi moralo biti igranje na zmago samo po sebi umevno. Treviso je v prejšnjem krogu doživel pravo domačo blamažo, saj ga je Livorno premagal s 4:0. Ob tem je Treviso tekmo zaključil le z devetimi igralci in trener Gotti bo danes brez treh diskva-lificiranih ključnih mož (Moro, Gui-gou in Cordaz). To se pravi, da ima Triestina res edinstveno priložnost, da doseže sedmo zmago v gosteh. Do konca rednega dela je še šest krogov, za mesto v končnici za napredovanje pa bi morala Triestina zbrati vsaj 1314 točk. Za ekipo, ki smo jo videli na delu v Vicenzi je to prava »misija nemogoče«, a Maranovi varovanci so nas v letošnjem prvenstvu že nekajkrat pozitivno presenetili in se pobrali, ko so že vsi mislili, da je konec vseh upanj. Tržačani so proti Castelfrancu Venetu odpotovali že v četrtek in se pripravljali na današnjo tekmo. Tokrat je veliko bolj nejasna začetna postava Triestine. V napadu bosta najbrž igrala Granoche in Della Rocca, kar omogoča Testiniju, da se vrne na svoje mesto v vezni vrsti. Na sredini je potrjen nastop Princivallija, za drugo Interjev napadalec Zlatan Ibrahimovič je izjavil, da bi se rad preizkusil kje drugje ansa mesto pa sta v boju Allegretti in Gorgone. V obrambi je še vprašljiv nastop Rulla, tako da je bolj verjetno, da bo Maran vključil v postavo Petrasa. Da bi morala biti današnja tekma precej enosmerna, so prepričani tudi pobiralci stav. Izrazit favorit je ravno Triestina (zmaga gostov je vredna 2,05), neodločen izid kotirajo 3,00, najmanj verjetna pa je zmaga Trevi-sa, ki je vredna celo 3,60. Za izvedence so se torej igralci Trevisa že sprijaznili z dejstvom, da je izpad iz lige neizbežen. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Cacciatore, Cottafava, Mi-nelli, Petras (Rullo), Cia, Allegretti (Gorgone), Princivalli, Testini, Gra-noche, Della Rocca. Tekmo bo sodil Cavaretta iz Trapanija. V prvem delu prvenstva je Treviso z obrambno igro na Roccu iztržil neodločen izid 0:0. (I.F.) A-liga DANES: 18.00 Chievo - Udinese; 20.30 Fiorentina -Roma. JUTRI: 15.00 Bologna - Genoa, Lazio - Atalanta, Lecce Catania, Milan - Palermo, Reggina - Juventus, Sampdoria - Cagliari, Torino - Siena, 20.30 Napoli - Inter. VRSTNI RED: Inter 74, Juventus in Milan 64, Genoa 57, Fiorentina 55, Roma 52, Palermo 49, Cagliari 48, Lazio 47, Udinese 42, Atalanta 41, Catania in Sampdoria 40, Napoli 39, Siena 37, Chievo 34, Torino 27, Bologna 26, Lecce 24, Raggina 23. B-liga DANES: 16.00 AlbinoLeffe - Bari, Brescia - Mantova, Frosinone - Pisa, Grosseto - Vicenza, Livorno - Modena, Piacenza - Empoli, Rimini - Avellino, Sassuolo - Ascoli, Treviso - Triestina. V PONEDELJEK: 19.00 Ancona - Cittadella, 21.00 Parma - Salernitana. VRSTNI RED: Bari 69, Parma 66, Livorno 59, Brescia 58, Sassuolo in Empoli 55, AlbinoLeffe 54, Triestina 52, Grosseto 51, Ascoli 49, Vicenza in Piacenza 46, Pisa, Mantova in Rimini 43, Cittadella, Frosinone in Ancona 42, Salernitana 40, Modena 36, Avellino 33, Treviso 31. kolesarstvo Brajkovič še vedno v modrem TRENTO - Južnoafriški kolesar Robert Hunter (Barloworld) je zmagovalec včerajšnje tretje etape dirke po Trentinu. Hunter je po 165,5 km ciljno črto na avstrijskem Tirolskem prečkal pred italijanskima tekmecema, Štefanom Garzellijem (Acqua e Sapone) in Danilom Di Luco (LPR). Šlovenec Janez Brajkovič (Astana) je zadržal modro majico vodilnega. ARMSTRONG - Francoska protidopinška agencija (AFLD) je sporočila, da v sporu z ameriškim kolesarjem Lanceom Armstrongom, ko je ta za nekaj časa »izginil« z do-pinškega testiranja, ne bo zahtevala sankcij. Pri AFLD so se namreč odločili, da bodo upoštevali kolesarjevo pisno razlago dogodka in da ne bodo odprli disciplinskega postopka. ADRIANO - Vodstvo milanskega Interja je razdrlo pogodbo z brazilskim napadalcem Adrianom, potem ko se ta ni vrnil v klub z reprezentančne akcije. Adriano je ostal v domovini, ker naj bi bil depresiven in naj bi potreboval odmor od nogometa. Iz italijanskega prvo-ligaša so zato sporočili, da od 1. aprila Adriano nima več pogodbe z In-terjem. Pri tem so se v klubskem vodstvu Adrianu zahvalili za osem let, ki jih je preživel v dresu tega milanskega kluba. JADRANJE - V francoskem obmorskem središču Hyeres se je včeraj z regato za kolajne (Medal sa-ce) zaključila predolimpijska regata. V rarzedu 470, v katerem sta Čupi-na jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti osvojila 16. mesto, je zmagala švicarska posadka Buhler/Steiger. Italijana Zandona in Mancinel-li sta bila v regati za kolajne diskvalificirana; na koncu sta bila druga. Koprčan Gašper Vinčec je v razredu finn zdrknil na tretje mesto: v regati za kolajne je bil 10., torej zadnji. V razredu laser radial pa je Trža-čanka Francesca Clapcich bila po zadnji regati osvojila 6. mesto. smučanje Dogovor med Tino Maze in zvezo LJUBLJANA - Tina Maze, najboljša slovenska alpska smučarka, in vodstvo alpskega dela Smučarske zveze Slovenije so se po dolgotrajnih pogovorih dogovorili za sodelovanje. SZS za ekipo Tine Maze ne bo prispevala denarja, pomagala ji bo s trenerji in drugim tehničnim osebjem. »Moji cilji so zelo visoki. Želim nadaljevati v slogu prejšnje sezone in uspešno začeti ter tudi končati olimpijsko sezono. SZS žal ne more prispevati denarja za naše priprave za olimpijsko zimo, zato bom morala celotno sezono pokriti sama. Sodelovala pa bom z reprezentančnimi trenerji, kar je bilo lani zelo uspešno pri hitrih disciplinah. Upam, da bo poslej sodelovanje potekalo podobno tudi na drugih področjih,« je povedala Mazejeva, ki se bo bolj natančno o načinu dela z reprezentančnimi trenerji dogovorila v naslednjih tednih. Smukač Andrej Jerman je po prejšnji sezoni razmišljal, da bi šel po poti Tine Maze in ustanovil lastno ekipo. »Po tehtnem premisleku sem videl, da ne bi zbral dovolj denarja, poleg tega pa je prišlo tudi do sprememb med trenerji v reprezentanci. Želim si, da bi v olimpijski sezoni rezultate izboljšal in dosegal izide kot pred dvema zimama,« je dejal Jerman. rokomet - Predsednik tržaškega kluba Lo Duca pred končnico »Pripravljeni smo na boj za elitno ligo Iščem sponzorja, da bi se v njej obdržali« Končnice za napredovanje so pred nekaj leti uvedli v raznih športih, da bi nekoliko popestrili zaključek sezone. Nedvomno je tak sistem igranja zanimivejši in tudi s televizijskega vidika privlačnejši, po drugi strani pa je s športnega vidika lahko zelo nepravičen. Ekipi, ki celo sezono zmaguje in konča prvenstvo z veliko prednostjo pred zasledovalci, se lahko naslov oziroma napredovanje izmuzne zaradi dveh ali celo enega samega spodletelega nastopa. To bi se lahko letos dogodilo tržaškim roko-metašem, ki so prvenstvo končali s petimi točkami naskoka pred Bo-cnom, od skupno treh porazov pa so dva doživeli, ko so si že zagotovili končno prvo mesto po rednem delu. Pallamano Trieste bo prvo polfinal-no tekmo igral danes (pričetek ob 18.30) v gosteh proti Intiniju Noci, ki je v rednem delu zasedel končno četrto mesto, kar s 15 točkami manj od Radojkovičevih varovancev. A kljub temu bodo Tržačani imeli v tem pol-finalu res minimalno prednost. Igralo se bo namreč le dve tekmi, o napredovanju pa bi lahko odločala gol razlika. Tretja odločilna tekma, ki jo običajno na domačem parketu igra bolje uvrščena ekipa, ni predvidena. Pred odločilnim delom sezone smo se pogovorili s predsednikom tržaškega društva profesorjem Giuseppejem Lo Duco. Za pravega začetnika rokometa v Trstu je ekipa pripravljena na igranje končnice: »Oba zadnja spodrsljaja v prvenstvu, doma proti Bocnu in v Nociju, sta bila posledica trdega med tedenskega dela, saj je Fredi Radojkovič tempiral treninge tako, da bi bili ob pravem trenutku v formi.« Pred začetkom sezone ste ciljali na uvrstitev v sredini lestvice, torej ste pričakovanja presegli in lahko sezono ocenimo za pozitivno ne glede na to, če vam bo uspelo napredovati. »Ker je bila to naša prva sezona v A1-ligi, sem si postavil kot cilj 5. ali 6. mesto, s katerima bi se izognili dodatnim tekmam za obstanek. Postava je bila namreč enaka lanski. Prvenstva nisem poznal in sem še vedno prepričan, da so nekatere ekipe, če se omejimo na posameznike, morda celo boljše od nas. A nihče ne trenira toliko kot mi in na tako kakovosten način.« Intini Noci vas je v prvenstvu pred tremi tedni premagal 27:19, torej gre za nevarnega tekmeca. Tudi zaradi čudnega sistema igranja. »Tokrat bo pela druga pesem. Škoda, da so se nekatere ekipe v zadnjem krogu poskušale izogniti igranju končnice. Meran in Pressano sta namerno izgubila, ker ju ne zanima na- GIUSEPPE Lo Duca kroma predovanje v elitno A-ligo. Intini Noci pa se želi boriti vse do konca, tako da nasprotnika ne smemo nikakor podcenjevati. Sistem pa je res absurden. Med drugim sem ta problem sprožil na zadnjem sestanku, tako da bo že z naslednjo sezono predvidena tretja tekma.« Kateri igralec bi lahko bil odločilen v tej končnici? »Veliko pričakujem od Tokica. Ne samo, ker je reprezentant in mora zato pokazati nekaj več od drugih. Potencialno gre za odličnega igralca, ki pa je še mlad in s psihološkega vidika dokaj svojeglav. V nekaterih primerih popolnoma odklopi ali se razjezi in se to pozna pri kakovosti igre. Če bi bil bolj konstanten, bi se lahko celo uveljavil v kakem bolj kakovostnem tujem prvenstvu. S fizičnega vidika je to v njegovem dometu. Mora le še nekoliko izpiliti tehniko.« Pred dvema sezonama ste se odpovedali igranju elitne A-lige, ker je bilo to preveliko finančno breme. Dve leti kasneje pa tvegate, da se boste znašli v isti situaciji. »To je nedvomno problem. In ravno pred dnevi sva se o zadevi resneje pogovorila s trenerjem Radoj-kovičem, saj menim, da se je treba o tem pravočasno pogovoriti, ne pa prenašati problema in skrivati glavo v pesku. Že nekaj časa delam na tem, da bi mi uspelo dobiti pravega pokrovitelja, ki bi nam omogočil igrati na najvišji ravni. Postavil sem si tudi termin do polovice maja. Če do takrat ne bom dobil nekega finančnega vira, ki bi nam omogočil igranje v elitni A-ligi, bomo morali pač resno premisliti o tem, kako naprej. Verjetno bi že z letošnjo postavo lahko segli po 5. ali 6. mestu v tej ligi. Če bi bilo v elitni A-ligi več ekip, bi lahko v njej brez težav nastopali tudi s sedanjo garnituro, a je le osem ekip in nikakor ne bi želel končati prvenstva s šestimi oziroma sedmimi točkami, kot se je dogodilo letos Pra-tu ali Teramu. Mislim, da bi širitev elitne A-lige omogočila igranje na tej ravni tudi tistim društvom, kot smo mi ali Bocen, ki črpajo večino igralcev iz mladinskega sektorja. To bi bilo pomembno tudi za reprezentanco.« (I.F.) / ŠPORT Nedelja, 26. aprila 2009 23 navijaštvo - Svetovno prvenstvo reprezentanc v Orlandu Petčlanska skupina Sprites šesta, druga med Evropejkami Nastopilo je devet skupin - Zmagale Kitajke, boljše od naših so bile le Nemke Petčlanska skupina Sprites, ki jo sestavljajo članice društva Cheerdan-ce Millenium, je v noči na petek (po našem času, v Orlandu je bilo takrat pozno popoldne) nastopila na svetovnem prvenstvu reprezentanc v Orlandu v Floridi. V kategoriji ženskih skupinskih dvigov, kjer je nastopilo devet reprezentanc, so Nastja Milič, Nicol Krizmancic, Jasna Kniepp, Tina Križmančič in Kristina Žerjal osvojile 6. mesto. Zmagale so Kitajke, pred Mehiko in Novo Zelandijo. Med evropskimi navijaškimi skupinami pa so bile naše navijačice druge, boljše so bile le Nemke na 5. mestu. Zastavljeni cilj je bil torej izpolnjen: kot na januarski tekmi v Berlinu so dokazale, da sodijo v evropski vrh in to potrdile tudi v Orlandu. Na sedmo mesto so se uvrstile Švicarke, osme so bile Slovenke, devete pa Avstrijke. Američanke v tej kategoriji niso nastopile. Nastja Milič, Nicol Krizmancic, Jasna Kniepp, Tina Križmančič in Kristina Žerjal, ki letos trenirajo pod vodstvom trenerke Anje Žonta, so začele nastop z manjšo napako, kar je najbrž škodovalo končnemu rezultatu. Sodniki so sicer v oceni zapisali, da so vajo dobro izvedle, manjkalo pa je nekaj stabilnosti in obrazne mimike: »Nekoliko smo bile seveda razočarane, vendar je rezultat dober. Ne smemo mimo tega, da so se pred nami uvrstili sami stebri cheerleadinga,« je uvrstitev ocenila najstarejša članica, 28-letna Nastja Milič. Na svetov- košarka - B2 Tržaški Acegas za polfinale v Pordenonu Tržaški košarkarski B2-ligaš Acegas Aps bo nocoj igral tretjo in odločilno četrtfinalno srečanje končnice prvenstva proti Comu. Na tekmi, ki bo v športni palači v Pordeno-nu (sodniški met ob 20.30), bo pri Tržačanih zaradi poškodbe odsoten Cigliani. KOLESARSTVO Jutri vzpon po Bošketu Pri Bošketu se bodo jutri zbrali številni amaterski in ljubiteljski kolesarji iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Na sporedu bo namreč 9. kronometer po Bošketu Memorial Bruno in Marino Apollonio, ki ga organizira tržaški kolesarski klub Gentleman, v sodelovanju s klubom Team Eppinger Saab. Zbirališče bo na cilju pri sladoledarni Oasi del gelato od 8.30 do 9.30. Prvi kolesar pa bo startal (Ul. Pindemonte) ob 10. uri. Rekord 3,5 kilometrske proge je 7 minut in 35 sekund in je v lasti Fulvia Puglieseja. Ženski rekord pa ima Valentina Tau-ceri (9:01). Bavisela se začenja z veslaško regato Jutri triatlon in duatlon Z današnjo veslaško regato Brez meja se bo tudi uradno začela tržaška Bavisela, ki bo višek dosegla prihodnji teden, z nedeljskim maratonom in polmaratonom. Današnja regata se bo začela ob 11. uri. Jutri ob 13. uri pa bo na sporedu tekmovanje v triatlonu. Tekmovalci se bodo najprej pomerili v plavanju v tržaškem bazenu Bianchi, nato pa še v teku in v kolesarstvu po tržaških ulicah. Najmlajši pa bodo ob 10. uri tekmovali v duat-lonu (start vedno pri bazenu Bianchi). nem prvenstvu, ki v celoti poteka v zabavišču WaltDisneyWorldResort, so članice Cheerdance Millenium nastopile z novo enominutno točko. Glasbo je sestavil zvesti tonski mojster iz Bazovice, v kateri je za podlago in glas poskrbel Iztok Cergol. Remix je sestavljen iz treh znanih pesmi in izvirne glasbe DJ-ja Francesca Contadinija. Na tekmovanje se je naša skupina pripravljala tudi v Orlandu: dan pred nastopom, v sredo, 22. aprila, potem ko so po dolgem potovanju dospele v zabavišče, so trenirale dvakrat; na dan tekmovanja pa so koreografijo ponovile še na parterju. V četrtek pred tekmovanjem je v zabavišču stekla slavnostna otvoritev z mimohodom reprezentanc. Italijansko izbrano vrsto so predstavljale naše navijačice in plesalke iz Parme. Po tekmovanju pa so organizatorji nagradili reprezentance, sledila je še zabava z DJ-jem in »Vip-party« za reprezentance, kjer so si nastopajoči lahko izmenjali spominčke in majčke. V četrtek so nastopili tudi tekmovalci v partnerskih dvigih, kjer so se uveljavili domačini. Zelo dobro 3. mesto pa je pripadlo slovenski dvojici Kavčnik/Gruden. Naše navijačice so s četrtkovim tekmovanjem zaključile nastope v Orlandu. Včeraj so navijale za slovenske ekipe in plesalke iz Parme, 27. in 28. aprila pa jih čaka še svetovna konferenca trenerjev. Nastja Milič, Nicol Krizmancic, Jasna Kniepp, Tina Križmančič in Kristina Žerjal so se na nastop na svetovnem prvenstvu pripravljale nekaj mesecev. Povprečno so od januarja trenirale petkrat tedensko, včasih tudi vsak dan. Pred odhodom na Florido so nastopile na košarkarskem derbiju državne C-lige Bor Radenska -Jadran Mark na Stadionu 1. maja kroma tenis Obe ekipi na gostovanjih po nove točke Žensko ekipo Gaje, ki nastopa v državnem ekipnem prvenstvu B-lige, čaka jutri gostovanje v Bresci. Po pomembni zmagi v minulem 4. krogu proti Bologni bodo Paola Cigui, Carlotta Orlando in Manca Križman lovile nove točke. Tokrat bodo igrale proti Brescii, ki ima na lestvici enako število točk kot Gaja, odigrala pa je tekmo več. Gostujočo ekipo sestavljajo mlade igralke, zato bi morala biti zmaga za Paolo in ostale gajev-ke povsem dosegljiva. Trenutno zasede-ta obe ekipi s šestimi točkami drugo mesto. Tudi tokrat bo namesto Tine Obrez igrala Manca Križman. V C-ligi pa čaka moško ekipo Gaje lažja tekma. V Maniagu se bodo pomerili z doselj najslabšo ekipo v prvenstvu. Na gostovanju bo Gaja nastopila s standardno postavo: Aleš in Borut Plesničar, Surian ter Milič. HOKEJ NA ROLERJIH V Civitavecchi okrnjeni Polet ZKB Kwins Hokejisti Poleta ZKB Kwins bodo danes (ob 20.45) igrali zadnji krog rednega dela prvenstva v A1-ligi. Na gostovanju jih čaka Civitavecchia, ki zaseda 6. mesto, ki bi z zmago in istočasnim porazom Milana 24 Quanta (igra proti Asiagu) lahko na-skokovala 4. mesto. Kwinsi, ki so že dosegli uvrstitev v končnico za napredovanje, bodo v Laciju igrali zdesetkani: Samo Kokorovec je še diskvalificiran, odsotni pa bodo še Poloni, Stefano Cavalieri in Mitja Kokorovec. Trener Ferjanič bo tako imel na razpolago le osem igralcev (med temi 2 golmana). Tudi Civitavecchia ne bo nastopila v popolni postavi: odsoten bo napadalec Šimonek, najboljši strelec lige. odbojka - Deželne lige Pomemben krog za Slogine ekipe Za nastop vplay-offu in boju za obstanek - V Repnu ob 20.30 slovenski derbi moške C-lige med Slogo Tabor Televita in Olympio Tmedia V deželnih odbojkarskih ligah bo danes na sporedu 24. krog, ki bo zelo pomemben, tudi zaradi razporeda ostalih tekem, predvsem za Slogi-ne ekipe. V moški C-ligi bo danes v ospredju predvsem derbi med Slogo Tabor Televita in Olympio Tmedia (v Repnu s pričetkom ob 20.30). Glede na veliko razliko med ekipama bi težko pričakovali izenačen in napet derbi, saj zasedajo slogaši drugo, mlajši Goričani pa zadnje mesto na lestvici. Zato so domačini danes favoriti, Jerončičevi varovanci pa jim bodo skušali seveda do konca greniti pot do zmage. Riolino in soigralci pa bodo verjetno z zanimanjem pričakovali tudi rezultate tekem njihovih tekmecev v boju za play-off, saj bi si lahko ob ugodnem razpletu z zmago že zagotovili nastop v končnici za napredovanje. To pa je odvisno tudi od Vala Imse, ki bo danes gostil izkušene odbojkarje iz Pradamana. Il Pozzo je gotovo boljši od valovcev, ki pa so v drugem delu že večkrat dokazali, da lahko dosežejo točke tudi proti ekipam z vrha lestvice. Če jim bo to uspelo danes, bodo naredili uslugo slogašem, obenem pa bodo imeli tudi več možnosti, da do konca prvenstva prehitijo tržaški Rigutti in si tako zagotovijo vsaj 12. mesto. Zahtevno srečanje čaka tudi Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje, ki bo gostovala pri prvouvrščenem San Giovanniju, ki je letos osvojil tudi deželni pokal. Sočani bi tudi v popolni postavi težko premagali svoje nasprotnike, tokrat pa bodo za nameček gotovo igrali brez di-skvalificiranega Gregorja Testena. Za Slogo List pa se v ženski C-ligi začenja serija odločilnih tekem v boju za obstanek. V dometu naše ekipe je vseh devet razpoložljivih točk, zato pa bo treba igrati vsekakor zelo dobro. Žal bodo Drasičeve varovanke danes v Pradamanu nastopile okrnjene. Na tekmi ne bo Irine Pertot, v začetni postavi pa bo namesto Staške Cvelbar, ki poškodbe gležnja še ni povsem sanirala, spet začela Jessica Maurovich. Slogine odbojkarice bodo skušale tako kot že večkrat letos spet stisniti zobe. Če bodo igrale borbeno in zbrano, lahko Il Pozzo, ki ma trenutno na lestvici tri točke manj, gotovo premagajo. Po nepričakovanem porazu v prejšnjem krogu se bodo mladi slogaši v moški D-ligi v Rep-nu pomerili s prav tako mladimi odbojkarji iz Cor-denonsa. Za slednje, ki zasedajo trenutno drugo mesto, bo to zadnja letošnja tekma, saj bodo v na- Matjaž Romano (Sloga) kroma slednjih dveh krogih prosti. Cordenons si mora prav tako kot slogaši nastop v play-offu še zagotoviti, tako da bo nedvomno igral zelo motivirano, naši igralci pa morajo ponoviti odličen nastop iz prvega dela prvenstva, ko so svoje nasprotnike gladko premagali. Če bi jim to uspelo, so tri točke v njihovem dometu, z njimi pa bi se jim tudi uvrstitev v končnico nato zelo težko izmuznila. V boju za play-off bo ta teden zelo pomembno tudi srečanje med Fincantierijem, ki je že napredoval, in Reano. Nekoliko bolj sproščeno lahko ta teden igrajo odbojkarice združene ekipe Bora in Brega Kmečka banka. Plave so si prejšnji teden zagotovile nastop v končnici, tako da bodo zadnje tekme odločale le o tem, kdo bo njihov nasprotnik v boju za napredovanje. Danes bodo gostovale v Buttriu, domača ekipa pa se bori za obstanek, tako da bo gotovo igrala zelo odločno. Če hočejo Smotlakove varovanke nadaljevati s serijo zmag, bodo morale zato tudi same igrati precej bolj konstantno in agresivno kot na zadnjih tekmah. (T.G.) NAŠA NAPOVED Daniela Zeriali: Mladi odbojke večkrat ne jemljejo dovolj resno Brežanka Daniela Zeriali (letnik '65) nedvomno sodi med zamejske odbojkarice z najdaljšim igralskim stažem. Letos je po nekajletni odsotnosti spet začela redno igrati in uspešno nastopa v prvenstvu 3. divizije, kjer je njena ekipa trenutno na drugem mestu in se poteguje za napredovanje (Breg je sicer to prvenstvo lani osvojil, a ni imel pravice do napredovanja, ker je že imel eno ekipo v 2. diviziji, op.a.). Zakaj pa »Lela« (marsikdo jo pozna pod tem vzdevkom) še ni obesila copat na klin? »Ker mi je odbojka res zelo všeč. Zato bom z igranjem nadaljevala, dokler bo mogoče. Ko pa tega ne bom več zmogla, se bom posvetila izključno trenerstvu.« Kapetanka Brega je sicer s treniranjem že začela. Letos vodi ekipo, ki nastopa v prvenstvih U14 in U13. V prvenstvu za štirinajstletnice se je uvrstitev v končnico njeni ekipi, ki je večkrat nastopila okrnjena, za las izmuznila, v boju za nastop na pokrajinskem finalu pa je zdaj tudi v nižji kategoriji. V prvenstvu U13 so namreč mlade Brežanke zaenkrat druge. Daniela rada dela z mladimi, čeprav opaža, da je zdaj odnos mlajših igralk do odbojke precej drugačen. »Ko sem bila jaz še najstnica, sem s svojimi soigralkami nestrpno čakala, da sem lahko šla na trening ali na tekmo. Ob šoli je bila zame le še odbojka. Zdaj imajo mladi na razpolago več stvari in pri nekaterih opažam, da niso tako motivirani. Marsikatere mlade od-bojkarice po mojem danes sploh ne zanima, da bi čim bolj napredovala in da bi lahko zato nastopala tudi na višji ravni. Igranja odbojke večkrat tudi ne jemljejo dovolj resno.« Kljub temu, da igra na pokrajinski ravni in da trenira le mladinsko ekipo, pa Daniela precej sledi tudi članskim ekipam slovenskih društev, ki nastopajo na deželni ravni, »v glavnem sicer le preko časopisov, saj res nimam časa, da bi hodila gledat še druge tekme«. (T.G.) DANIELINE NAPOVEDI Sloga Tabor Televita - Olympia Tmedia 3:2 San Giovanni - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 Val Imsa - Il Pozzo 0:3 Il Pozzo - Sloga List 3:1 Sloga - Cordenons 3:0 Buttrio - Bor/Breg Kmečka banka 0:3 24 Sobota, 25. aprila 2009 ŠPORT / košarka - Prva tekma končnice za obstanek v moški državni C-ligi Jadran Mark ima več možnosti proti Vatovčevemu Oderzu Srečanje bo jutri ob 18. uri v telovadnici Don Milani na Judovcu Jadran Mark bo jutri ob 18. uri v telovadnici na Judovcu (sodnika Bondi iz La Spezie in Catarsi iz Sa-vone) igral prvo tekmo play-outa za obstanek v moški državni C-ligi proti Oderzu, ki ga trenira stari znanec Walter Vatovec. Povratno srečanje bo v sredo ob 20.45 v Oderzu, morebitni tretji dvoboj pa spet v dvorani šole Don Milani prihodnjo nedeljo, 3. maja, ponovno ob 18. uri. Ekipa, ki osvoji dve zmagi, doseže obstanek, poraženca pa čaka v drugem krogu s prednostjo domačega igrišča še dodatna serija proti Venezii (poraženec dveh spopadov izpade). Veneti, ki jih je Vatovec vzel v roke decembra, ko so bili predzadnji na lestvici (izgubili so prvih šest tekem zapovrstjo, potem ko so nazadovali iz B2-lige), so sklenili redni del na trinajstem mestu z enajstimi zmagami, se pravi dvema manj kot jadranovci, ki so bili deseti. Tržaški trener, ki je več let treniral Jadranovo združeno vrsto, prepušča vlogo favorita nasprotnikom. »Več pomembnih dejavnikov je na njihovi strani,« pravi. »Jadran nas je v rednem delu obakrat premagal (91:87 po podaljšku v gosteh in 63:59 doma, op. ur.). Glavni nosilci nastopajo skupaj že celo večnost in se torej dobro poznajo, poleg tega pa so vajeni igrati take ostre, odločilne tekme. Za sabo imajo tudi odličen povratni del, računajo pa še na prednost domačega igrišča proti nam, ki smo edina ekipa, ki v celem prvenstvu ni zmagala niti ene tekme v gosteh. Mi bomo vsekakor naredili vse, da jih presenetimo in se rešimo že po prvem krogu.« Nosilci igre Vatovčevega moštva so play-maker in realizator Da Ponte, branilci Maran, Rubin in Fioretti, veteran, ki igra vsekakor letos manj vidno vlogo, krili Toffoletto in Fingolo ter koristni krilni center Moro. Med tednom so nekatere posameznike Oder-za pestile lažje poškodbe, jutri pa bi naposled vsekakor morala nastopiti popolna postava. Jadranov trener Boban Popovič se zaveda pasti play-outa, v katerem ni favoritov in dosedanja pot v sezoni bolj malo šteje: »Vemo, da so tekme za obstanek poglavje zase. Oderzo računa predvsem na zelo nevarno zunanjo linijo. V zadnjem obdobju so zelo dobro metali z razdalje, tako da moramo zaustaviti njihove strelce. Sploh gre za ekipo, ki je uspela premagati tudi vodilnega, drugače pa je precej nihala v storilnosti. Smo vsekakor zdravi in s čvrsto obrambo ter normalnimi odstotki pri metu lahko uspemo.« Ja-dranovci, ki so med tednom uspeli opraviti nekaj treningov več na domačem igrišču na Judovcu, bodo predvidoma nastopili s postavo, ki je v zadnjem krogu premagala Bor. Jutri se bosta v play-outu prvič pomerila tudi Marghera in San Daniele, danes pa bo startal tudi playoff s tekmo Padova - Rovigo, medtem ko bodo ostali četrtfinalni dvoboji na sporedu jutri. Jadran je v rednem delu prvenstva obakrat premagal Oderzo: prvič z 91:87: po podaljšku v gosteh, drugič pa s 63:59 doma kroma nogomet - Jutri v predzadnjem krogu raznih amaterskih prvenstev Še ni vse odločeno Juventina za obstanek v Rožacu - Sovodenjci in Zarja Gaja za play-off - Tudi Primorje še tvega PROMOCIJSKA LIGA VIRTUS CORNO (52 točk) - JUVENTINA (31) - Ekipo štandreškega društva čaka jutri v Rožacu težka naloga. Virtus še ni matematično drugi in potrebuje vsaj točko. Točke v boju za obstanek pa so dobrodošle tudi pri Juventini, ki pa bo nastopila brez Rufinija, Rosolena in Reja. Pod vprašajem pa sta Candussio in Pa-ravan. Sodnik: Copetti iz Tolmeča. V prvem delu: Juventina - Corno 0:2. SANGIORGINA (43) - KRAS KOIMPEX (65) - Kras bo v San Giorgu di Nagaru nastopil v popolno postavi. Musolinovi varovanci bodo igrali povsem neobremenjeno in sproščeno. Sodnik: Di Marzio iz Vidma. V prvem delu: Kras - Sangiorgina 2:1. VESNA (42) - PONZIANA (32) -Ekipa kriškega društva bo v nedeljo še zadnjič v letošnji sezoni igrala pred domačim občinstvom. Trener Veneziano bo imel precej težav s postavo, saj bodo odsotni Bertocchi, Donato, Martin Che-ber, Spadaro in De Bernardi. Priložnost bodo torej dobili številni mladinci. Po tekmi bo praznik za vse navijače domače ekipe. Sodnik: Beltrame iz Vidma. V prvem delu: Ponziana - Vesna 0:0. 1. AMATERSKA LIGA SAN CANZIAN (29) - SOVODNJE (48) - Sovodenjci morajo jutri v Škocja-nu ob Soči osvojiti najmanj točko, če želijo obdržati drugo mesto na lestvici. Naloga pa bo vse prej kot lahka, saj se San Canzian še bori pred izpadom iz lige. Pri belo-modrih bo zaradi četrtega opomina odsoten napadalec Reščič. Še dobro, da bo tudi San Canzian igral brez solidnega Bionda. Sodnik: Buonavitacola iz Gorice. V prvem delu: Sovodnje - San Canzian 2:1. VILLESSE (51) - PRIMOREC (35) -Primorec bo v Vilešu igral z zelo okrnjeno postavo, saj bodo odsotni diskvalificirani Trevisan, Di Gregorio, Mari-nelli, Lanza in Cadel. Vseeno bodo skušali nogometaši trebenskega društva odščipniti vodilnim vsaj točko. Sodnik: Pri Primorcu bo tokrat odsoten diskvalificirani »Ciccio« Cadel kroma Barlone iz Gorice. V prvem delu: Primorec - Villesse 0:1. 2. AMATERSKA LIGA ZARJA GAJA (49) - BEGLIANO (29) - Ekipa vzhodno-kraškega društva mora jutri premagati Begliano, ki bo v Bazovici prav gotovo nudil odpor. Nogometaši goriškega kluba se namreč še borijo za obstanek v ligi. Pri Zarji Gaji je pod vprašajem nastop Vitomirja Križ-mančiča. Sodnik: Chiarandini iz Vidma. V prvem delu: Begliano - Zarja Gaja 1:1. BREG (40) - OPICINA (45) - Bre-žani bodo jutri še zadnjič v letošnji sezoni nastopili pred domačim občinstvom. V Dolino prihaja Opicina, ki se še poteguje za uvrstitev v play-off. Bregov trener Davor Vitulič bo imel tudi tokrat precej težav s postavo, saj je kar nekaj igralcev poškodovanih. Sodnik: Conti iz Trsta. V prvem delu: Opici-na - Breg 3:3. PORPETTO (46) - PRIMORJE INTERLAND (30) - Primorjaši bodo skušali Porpettu odščipniti točko. Furlanska ekipa pa bo trd oreh, saj še ni matematično v play-offu. Primorje bo igrali brez diskvalificiranega Mattea Chebra. Sodnik: Castellani iz Vidma. V prvem delu: Primorje - Porpetto 4:4. 3. AMATERSKA LIGA MLADOST (38) - STRASSOLDO (13) - Mladost bo skušala premagati še predzadnjeuvrščeni Strassoldo in tako preseči mejo štiridesetih točk. Pri Mladosti bo jutri odsoten diskvalificirani Marusič. V prvem delu: Strassoldo -Mladost 1:3. (jng) z. kuštrin Do konca lahko še presenetimo Predsednik Sovodenj Zdravko Ku-štrin še ni izgubil upanja za končno prvo mesto, čeprav - kot je sam dejal - je bolj realna druga pozicija. »Pravzaprav še nismo matematično drugi, tako da bo treba to šele potrditi. V Škocjanu ob Soči moramo zmagati. Prepričan sem, da tudi vodilni Villesse proti Primorcu ne bo imel lahkega dela. Škoda le, da bo Primorec igral z okrnjeno postavo,« meni Kuštrin. Drugo mesto je sicer odličen izhodiščni položaj v končnici prvenstva. So-vodenjci bi tako obe tekmi igrali na domačem igrišču. V prvem krogu pa bi bili prosti. »O tem bomo mogoče lahko govorili po nedeljski (jutrišnji op. ur.) tekmi. Vsekakor smo z našim prvenstvom zelo zadovoljni in prepričan sem, da lahko do konca še prijetno presenetimo.« ZDRAVKOVA NAPOVED: Virtus Corno - Juventina X (1:1) Sangiorgina - Kras 1 (1:0) Vesna - Ponziana 1 (2:1) San Canzian - Sovodnje 2 (0:1) Villesse - Primorec 1 (2:0) Breg - Opicina 1 (2:1) Zarja Gaja - Begliano 1 (2:1) Porpetto - Primorje X (1:1) Mladost - Strassoldo 1 (2:0) Domači šport Danes Sobota, 25. aprila 2009 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v San Giovanniju al Natisone: PAV Natisonia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Olympia Tmedia; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Il Pozzo ŽENSKA C-LIGA - 21.00 v Pradamanu: Manzano - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga -Cordenons ŽENSKA D-LIGA - 20.00 v Buttriu: Danieli - Bor Breg Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Moraru: Moraro -Govolley Kmečka banka (polfinale končnice) KOŠARKA UNDER 15 DRŽAVNI - 17.00 v Vidmu: UBC Videm - Jadran ZKB ZAČETNIKI - 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Chiadono B - Sokol; 10.00 v Trstu, Ul. Besenghi: Azzurra A - Breg HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 20.45 v Civitavecchii: Pirati - ZKB Kwins NOGOMET ZAČETNIKI - 15.00 na Opčinah: Opicina A -Pomlad A Jutri Nedelja, 26. aprila 2009 KOŠARKA MOŠKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Judovec: Jadran Mark - Oderzo ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI - 18.00 na Opčinah: Sloga Multinvest - Blossom Gumin UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Gorici, športni center Špacapan: Olympia Hlede A.I. - Soča Rast UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Prati: Follador PN - Olympia Fer-Style; 11.00 na Opčinah: Sloga - Torriana TENIS ŽENSKA B-LIGA - 9.00 v Brescii: TS E. Rossi - Gaja MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Maniagu: TC Maniago -Gaja NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Rožacu: Virtus Corno - Juventina; 16.00 v Sangiorgu di Nogaru: Sangiorgina - Kras Koimpex; 16.00 v Križu: Vesna - Ponziana 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Sovodnje; 16.00 v Vilešu: Villesse -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg -Opicina; 16.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Begliano; 16.00 v Porpettu: Porpetto - Primorje Interland 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Strassoldo DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad - Pro Cervignano ZAČETNIKI - 10.30 v Repnu: Pomlad B - Esperia □ Obvestila ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2009. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet za družine na Krim. Zbirališče ob 6.45 na trgu Oberdan in ob 7. uri pred hotelom Daneu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338 5953515) ali Lauro (348 7757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org, najkasneje do torka, 5. maja. Vabljeni! SK DEVIN vabi vse člane in udeležence smučarskih tečajev na sklepni praznik, ki bo jutri, 26. aprila na turistični kmetiji Pri Kovaču v Doberdobu od 16. ure dalje. Potrebno je potrditi prisotnost na: info@skdevin.it ali na 340 2232538, 348 1334086 ali 335 8180449. / RUBRIKE Sobota, 25. aprila 2009 25 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je ponovno objavila zanimivo pismo zgroženega bralca: »Čakali smo na kolodvoru Du-tovlje-Skopo na vlak, da se povrnemo nazaj v Trst. Bilo nas je lepo število obojega spola in raznih stanov. Na klopi ob levi strani perona so sedeli trije snažni gospodje in se razgovarjali laški. Bilo je tudi drugih Lahov, ki so se vsi dostojno vedli, le neki - na videz - gospod se je postavil pred pisca teh vrstic in zapel 'Nella patria'. Da-si nisem več v mladeniških letih, ko navadno za-vreva kri pri vsaki malenkosti, me je pograbilo. Postavil sem se pred izzivalca in ga vprašal z vso možno grobostjo, kako si upa izzivati na tako nesramen način in to celo na - Krasu! Mož je reagiral, a v izgovor za svoje postopanje je rekel: »Jaz plačam in mi je svobodno peti, kar mi je drago!« Razburjenost je rastla in že so se jeli približevati črni oblaki v podobi mojih sopotnikov, ter drugih slovenskih izletnikov - kar je izzivalec vkljub svoji vi- njenosti opazil. Povedal je grški državljan in da se v Grčiji lahko poje tudi v slovenskem jeziku in to brez strahu, da bi se kedo radi tega vžalil! Ko sem videl, da hoče mož imeti prav, sem ga do dobra 'izpovedal' in v znak skrajne razburjenosti - zaropotal z debelo palico! Mož se je vstrašil in šel k svojim prijateljem tožit o nevljudnosti Slovencev, ki se ne puščajo žaliti na svoji zemlji! Prijatelji so pa bili pametnejši in 'rešetarja' ostro posvarili radi neumnosti, ki jo je napravil. To ni bil nikak krvavi spopad, ali - recimo - da bi bili mi opiti, kakor je bil izvajalec! Kaj bi se lahko dogodilo...'Piccolo' pa bi kričal, da izzivamo mi,« je zaključil bralec. Slovensko gledališče je v teh dneh uprizorilo češko burko Tretje zvonjenje. »Dala nam je prijeten in lep vtis,« piše Edinost »Igrali so kakor da bi bilo namazano. Samo enkrat se je bilo nekaj iz-podtaknilo; sicer je šlo pa kar po taktu skoraj, posebno prvo in zadnje dejanje.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Slovensko narodno gledališče iz Trsta je zaključilo svoje gostovanje na Koroškem. Kljub neljubemu dogodku so oblasti, po posegu predstavnikov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dovolile, da se program gostovanja izvede do konca, tako da sta se vršili dve predstavi: Zločin in kazen v Celovcu ter Sopotnika v Ločah ob Baškem jezeru. »Kot je znano, je tržaško SNG nastopilo po podeželskih odrih s Hartogovo komedijo 'Sopotnika'. Vse predstave, razen v Bilčovsu, ki je zaradi prepovedi celovškega Urada za delo odpadla, so bile odlično obiskane in ljudje so po predstavah prosili, da naj jih člani SNG še obiščejo. Med Tržačani in Korošci je bil ustvarjen prisrčen stik, ki je prišel do izraza na vsakem koraku. Glavna, rekli bi svečana predstava pa je bila v celovški koncertni hiši. To, koncertom namenjeno poslopje, ima tri dvorane in v srednji so gostovali naši tržaški igralci. Zanimanje za predstavo je bilo zelo veliko, kar je dokazal tudi obisk, saj je bila dvorana polna tako Slovencev iz koroške prestolnice kot tudi ljudi iz bližnje vasi. Poleg predstavnikov našega življa na Koroškem smo v dvorani opazili tudi jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Borisa Trampuža, konzula Boštjana Barbori-ča, referenta za kulturo in prosveto pri koroški deželni vladi dr. Otmarja Rudana, nekaj avstrijskih novinarjev ter tudi nekaj tržaških Slovencev, med njimi tov. Emo Tomažič, ki je že dva tedna v Celovcu. Pred začetkom predstave se je referent za kulturo in prosveto pri koroški deželni vladi oprostil pri predstavniku tržaškega Slovenskega narodnega gledališča zaradi neljubega incidenta, ki je nastal s prepovedjo celovškega Urada za delo. Dr. Otmar Rudan je zagotovil, da se kaj takega ne bo več zgodilo ter je izrazil prepričanje, da bo tržaško SNG še kdaj prišlo v goste na Koroško.« FILMI PO TV Ponedeljek, 27. aprila, rete 4, ob 23.15 La mala education Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Gael Garcia Bernal in aFele Martinez Mlad režiser želi posneti film o dveh prijateljih, ki sta skupaj odraščala v strogi katoliški šoli. Scenarij v njem zbudi otroške spomine in na dan privrejo že pozabljene mračne skrivnosti ... Še en odličen izdelek najodmevnejšega španskega režiserja, v katerem je marsikaj avtobiografskega. Torek, 28. aprila, rete 4, ob 21.10 The Terminal Režija: Steven Spielberg Igrata: Tom Hanks, Catherine Zeta Jones Terminal pripoveduje o Viktorju Navorskem, ki iz vzhodne Evrope pride v New York ravno v času, ko v njegovi domovini pride do vojaškega prevrata. Tega pa sploh ne ve, dokler letalo ne pristane. Njegov potni list in viza sta nenadoma neveljavna, po nobenem členu nobenega zakona ne sodi nikamor in zato mora ostati na letališču, dokler se razmere ne razrešijo. Dnevi, tedni, meseci minevajo in medtem ko doma še vedno divjajo spopadi, Viktor odkrije, da je majhen prostor mednarodnega terminala pravzaprav zelo zapleten svet, v katerem se sreča z vsemi elementi življenja: celo ljubeznijo, ko naleti na ljubko stevardeso Amelio. Sreda, 29. aprila, Rai 1, ob 21.10 Shall we dance? Režija: Peter Chelsom Igrata: Richard Gere in Jennifer Lopez Film ''Zaplešiva'' z oskarjevko Susan Sarandon v glavni vlogi se zagotovo uvršča med nadvse priljubljene filmske uspešnice. John Clark je de-loholik, ujet v lastni monotoni in poneumljajoči eksistenci v kateri vlada rutina. Ko nekega večera na poti domov ugleda prekrasno učiteljico plesa se njegovo življenje popolnoma spremeni, saj lepotica v njem prebudi željo, da poišče pot iz ujetništva lastne eksistence in se vpiše v tečaj klasičnih plesov. Zdaj mora imeti lahek korak in izvajati zapletene obrate, če želi to novo in vznemirljivo strast obdržati in jo skriti pred družino in prijatelji. Sreda, 29. aprila, rete 4, ob 01.45 Piano- CSi/yi^^, piano dolce Carlotta Režija: Robert Aldrich Igrajo: Bette Davis, Olivia de Havilland in Joseph Cotten Carlotta Hollis je že zrela gospodična, ki živi dokaj osamljeno življenje v veliki družinski vili. Družbo ji dela le hišna pomočnica in pa serija nočnih mor, povezanih s smrtjo njene velike ljubezni, Johnom Mayewom. Ko ji preti nevarnost, da bi ji oblasti pobrale hišo, se Carlotta zateče k sestrični Miriam Deering, ki se s svojim partnerjem Drewom Baylisem preseli na Carlottin dom. Par, ki naj bi ji prišel pomagati, pa dela vse, zato, da bi Carlotta znorela, tako, da bi se lahko nemoteno preselil v njeno hišo. Zal pa se bo njun načrt zataknil... in Car-lotta ju bo ubila. Četrtek, 30. aprila Sky cinema, ob 21. uri Robin Hood - principe dei ladri Režija: Kevin Reynolds Igrata: Kevin Costner in Alan Rickman Film je ena izmed mnogih različic legendarne zgodbe o tatu, ki krade bogatim in daje revnim - Robinu Hoodu. S pomočjo Mavra Azeema uspe plemiču Robinu Locksleyu pobegniti iz Svete dežele nazaj v rodno Anglijo. Razočaran ugotovi, da se je med njegovo odsotnostjo vse spremenilo na slabše. Ubili so mu očeta, izgnali kralja Richarda Levjesrčnega, Nottinghamski šerif pa oblega celotno deželo. Ko Robin v Azeemovi družbi potuje skozi širne gozdove, ga napade tolpa tatov za katere pa kaj kmalu spozna, da so to v resnici dobri ljudje. Z Robinom na čelu se odločijo, da bodo Richardu Levjesrčnemu vrnili krono in do njegovega prihoda sami krojili pravico. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO ZEMLJEPISNA KARTICA OTOK JU2NO OD LOŠINJA IZKLJUČITEV IZ SOLE, ODPUST IZ SLU2BE TIP CITROE-NOVEOA AVTOMOBILA TUJE MOSKO IME SUROVINA ZA BARVILA GRŠKI BOO VETRA FOTO BORIS PRINCIC DELAVEC, KI DELA Z NEVARNO SNOVJO AMERIŠKI IGRALEC REDFORD LUNINO ŠTEVILO JOHN OSBORNE DEZ1DERU ERAZEM TRŽAŠKA TURISTIČNA TOČKA STARI GERMANI ITALIJANSKA SKLADATELJA (FELICE IN GIOVANNI) OBČINA PRI SALERNU NENAČELEN, KORISTOLJUBEN DRUŽBENI DELAVEC MESTO V AVSTRALIJI AMINOKISL V BELJAKOVIN. TRŽAŠKI ŠPORTNI NOVINAR (BRUNO) REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO MOSKO IME GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE DEL VODOVODNE NAPRAVE IT. IGRALEC (MASSIMO) TRAP, NEUMNEŽ / IZVLEČEK RUSKI GENERAL RASNA SKUPINA V JUGOVZHODNI EVROPI HUNSKI VLADAR, "ŠIBA BOŽJA" GORIŠKI KULTURNI DELAVEC SKUP. ČEBEL TUJE ŽENSKO IME TURŠKI POLITIK, PREMIER (BÜLENT) ITALIJANSKI AVTOR STRIPOV (SERGIO) NEKDANJA BOROVA ATLETINJA TAVČAR TRIDELNA KRONA RIMSKIH PAPEŽEV TEGA LETA STARA JAP. PRESTOLNICA SIN IVANA GROZNEGA JEZERO V SEV. AMERIKI FRANCOSKI REŽISER CLAIR IT. KNJIŽEVNIK (UMBERTO) GROBO ORIENTALSKO SUKNO EVGEN LOVSIN GR. FILOZOFSKA SOLA SLOVENSKI MISIJONAR IN ARHITEKT (JOŽEF) MORALNOST, MORALA KLADA ZA SEKANJE DRV ANTON AŠKERC DEL KOSA POHIŠTVA, KI SE DA IZVLEČI SREČANJE MESTO NA JAP. OTOKU KJUSU VELIKO RESETO BRIT. PEVEC (BRIAN) MESTO V SEVERNI ITALIJI AMERISKA IGRALKA (JENNIFER) VOŠČENA ČEBELJA PLOSČA RAMAZZOTTI ITAL. IGRALKA (PINA) ITAL. POLITIK (LAMBERTO) ITAL. PEVKA ZANICCHI DELOVNI ZANOS VRBA IVA REKA V ZDA TOGNAZZI UGO NEMŠKI ESTRADNI FILOZOF (GEORG) BERI PRIMORSKI DNEVNIK AMERISKI PEVEC BOONE POSLEDICA SRAMU ITALIJANSKA NIKALNICA NAJMANJSE ŠTEVILO ONASSISOV VZDEVEK SADNO DREVO PEČENO ŽIVILO AZIJSKA DRŽAVA CARLO RUBBIA KOFI ANAN ITALIJANSKI DIRIGENT NASA GLASBENA SKUPINA, ... BROTHERS KONICA, VRH PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK SETA OBLAK VINORODNA RASTLINA IVAN TAVČAR ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG ROMI SLOVARČEK - AKAD = prestolnica stare Babilonije • IVE = tržaški Športni novinar • SAITO = mesto na japonskem otoku KjuSu * SARNO = kraj pri Salernu * TOTLEBEN = ruski general (Eduard Ivanovič) 26 Sobota, 25. aprila 2009 KULTURA TOMIZZOV DUH Artists international Milan Rakovac / Se pripravljamo za jubilarni, deseti Forum Tomizza, ča ce biti zadnje dana maja u Trstu, Kopru i Umagu. Deset lit je pasalo od Tom-izzine smrti, pak cemo na simpoziju se razminjati ča nan je ustalo od HEREDITAS TOMIZZIANA. Osobno, jur lita i lita plasiram Tomizzu medu nas, zagovarajuci ga kao i našeg pisca, hrvatskog i slo-venskog napose, a ne samo talijan-skog. Kada i kako neka kultura smatra odredenog umjetnika svojim? Samo kada pripada njenom nacio-nalnom koprusu? Kada se služim njenim nacionalnim jezikom? Ka-da je njen državljanin? Piše Goran Vojinovic na tu temu na internet-skom izdanju ljubljanskega Dnevnika, zapravo, cijeli tomizzijanski manifest: »Tak primer je gotovo Fulvio Tomizza, pisatelj, ki je pisal v italijanščini, a dostikrat o Sloveniji in Slovencih, pisatelj, ki je pripadal obmejnemu prostoru treh narodov, pisatelj, ki ga ne gre površno označevati za italijanskega, marveč ga je nujno uvrstiti tudi med slovenske mojstre pisane besede in mu nameniti zasluženi prostor tudi v naši literaturi. Tomizza je namreč živel v okolju, vidno in nevidno prepletenem z različnimi kulturami in od tega ne le, da nikoli ni bežal, marveč je svoje kulturno pisano zaledje vseskozi poudarjal kot eno ključnih opornih točk svojega ustvarjanja. »Identificiram se z mejo«, je nekoč zapisal o sebi. Zavest o Fulviu Tomizzi kot o slovenskem pisatelju, ki naj ga naša literarna zgodovina postavi ob bok našim največjim piscem, pa je na žalost prisotna le na obrobju našega kulturnega prostranstva, tam, kjer ljudje še kako dobro razumejo njegovo notranjo zasvojenost s kulturno raznolikostjo, njegov večjezični duh, nerazločljivo premešanost treh izročil in hkratno pripadnost trem različnim narodom. To je nekoč lepo opisal Miljenko Jergovic, ko je dejal, da ne more biti zgolj hrvaški pisatelj, saj bi s tem zatajil tisto nekaj Srba in muslimana, ki ju kot Sarajevčan nedvomno nosi v sebi. Lepo je to opisal Milan Rako-vac, ko je dejal, da ni točke, kjer se nehajo Slovenci in začnejo Italijani ali Hrvati. Istrski etnomuzikolog, glasbenik in skladatelj Dario Ma-rušic je tako zase dejal, da ni malo Slovenec, malo Hrvat in malo Italijan, ampak cel Slovenec, cel Hrvat in cel Italijan A tega vzhodno od Sežane nikoli nismo zmogli razumeti. Tu smo imeli dolga leta težave celo s sprejemanjem naših zamejskih pisateljev, za katere se nam je za čuda zdelo, da pripadajo nekemu neopredeljivemu, a vsekakor s tujostjo prepojenemu svetu. Ti pisatelji so imeli in imajo do neke mere še danes prav poseben status znotraj meja naše države. Kot bi tukaj podzavestno čutili neko nelagodje ob misli, da bi jih lahko nekdo z one strani meje povsem legitimno oklical za italijanske pisce in jim celo našel pripadajoče mesto znotraj italijanskega kulturnega prostora«... Istina je da je istinski artist uvijek u egzilu, uvijek disident, od-vojen svojom slobodnom voljom od bilo kakavog kolektiviteta; ossia - l'artista no apartien a nissun! Iz te konstatcije (koju svi ne prihva-caju!) dolazi i naredna - umjetnik pripada svima. Poentira Vejnovic: »V teh utrudljivih časih neprestanih bojev za mejo,.. iz Trsta nam naši zamejski umetniki pošiljajo sporočilo, da meje našega jezika niso vselej tudi meje našega sveta in da naša kultura seže daleč onkraj naše državne meje, kjer se nedoločljivo pomeša z drugimi kulturami ter se z njimi zlije v eno veliko obmejno kulturo, ki nam pripada v enaki meri kot drugim. Sporočajo nam, da je naša kulturna domovina veliko večja od naše politične domovine in da naše kulturne domovine ni treba razmejevati z mediacijami ali arbitražami, temveč jo lahko enakopravno delimo z drugimi narodi«. ljubljana - Umrla Ciril Škerjanec in Božo Kos V 74. letu starosti je umrl priznani violončelist Ciril Škerjanec. Glasbenik, ki je kariero gradil tako doma kot v tujini, je leta 1976 za svoje koncertne dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. Škerjanec je bil od leta 1982 profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, na kateri je vzgojil številne generacije violončelistov.Škerjanec, ki se je rodil 29. aprila 1936 v Trbovljah, se je violončelo učil na Srednji glasbeni šoli, študij pa je nadaljeval in končal v Parizu na Ecole Normale de Musique pri slovitem mojstru Andreju Navarri Umetniško pot je začel pri Simfonikih RTV Slovenija, prav v teh vrstah je kmalu prevzel vodilno vlogo virtuoznega interpreta tako tradicionalne kot nove literature za violončelo. Sodeloval je tudi s številnimi komornimi zasedbami, omeniti velja le Komorni ansambel Slavka Osterca in Trio Tartini, piše v knjigi Sto slovenskih glasbenikov. Škerjančevo kariero so zaznamovale številne turneje po svetu. Bil je prvi slovenski glasbenik, ki je kdajkoli nastopil v v znameniti newyorški Carnegie Hall. Del svoje umetniške poti je Škerjanec preživel tudi v Essnu in Baslu. V 78. letu starosti je 19. aprila umrl znani ilustrator Božo Kos, so potrdili v Hiši eksperimentov. Prvi je o smrti priljubljenega ilustratorja poročal Radio City. Dnevnik je zapisal, da je bil eden najbolj prepoznavnih in inovativ-nih slovenskih ilustratorjev, znan kot izvrsten satirik in dolgoletni urednik revij Pavliha in Ciciban.Božo Kos se je rodil 3. novembra leta 1931. Leksikon Osebnosti navaja, da je končal I. stopnjo tehnične fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. V letih 1961-1976 je bil glavni urednik Pavlihe, v letih 1976-1992 glavni urednik Cicibana, v letih 1969-1975 tudi organizator mednarodnega bienala karikatur Brez besed, ki je potekal v Ljubljani. Njegove ilustracije in stripe za otroke, navaja isti vir, odlikujejo karikirana poenostavitev in veselo razpoloženje. Kos je ilustriral mladinske in otroške knjige, slikanice, tudi nekaj osnovnošolskih učbenikov ter televizijske oddaje (Zivalski karneval, Vesela šola). Kosov strip Kavboj Pipec in Rdeča pesa je v letih 1959-1991 objavljal v Pionirskem listu, karikirane šale brez besed Miha pa v Cicibanu v letih 19701991. V obdobju od leta 1992 do leta 2007 je izdajal list Petka. Za svoje delo je med drugim prejel nagrado Prešernovega sklada ter več drugih priznanj. Večkrat je prejel Tomšičevo nagrado za novinarstvo, dvakrat stanovsko Levstikovo nagrado in enkrat Zagarjevo nagrado. (STA) stalno gledališče fjk - Gostovanje mednarodne zasedbe Mamma mia! - skupina Abba še osvaja svetovno občinstvo, tokrat z musicalom Nekoč Abba, danes Mamma mia!, obakrat planetarni uspeh. Fenomena sta tesno povezana, pravzaprav je današnji nadaljevanje prvega. O čem govorimo? V letih '70 in '80 prejšnjega stoletja je švedska pop skupina Abba - mednarodno je zaslovela aprila 1974 z zmago na tekmovanju Eu-rovison Song Contest - zasedala prva mesta na lestvicah najbolje prodajanih plošč. Vsepovsod jih je bilo slišati in videti, med drugim so bili njihovi kostumi sila opazni, kar je dodatno spodbudilo številne oboževalce, ki so jih radi posnemali. Ob tej splošni Abba noriji pa je treba opozoriti še na dodatno: marsikdo si je rad sposodil njihove dopadljive uspešnice in tudi z njihovo pomočjo ustvaril nove mojstrovine (npr. v filmu). In še zanimiva opomba: tudi kdor jih za časa njihove največje slave ni posebno ljubil, ker je namesto njihove zvočne spevno- sti in blestečega izgleda raje poslušal trši rock, ki se je odeval v bolj umirjene barve, če že ne v »dark«, jim danes rad prisluhne. Skladbe kvarteta Abba so namreč prijetne, primerne za vsa ušesa, skratka spravijo te v dobro voljo. In tako je na osnovi najslavnejših motivov, podpisanih Abba, v letih '90 nastal musical(krsnto so ga uprizorili v Londonu 6. aprila 1999), naslovili so ga Mamma mia!, kar v italijanščini omogoča duhovito besedno igro. To je lepo izrabilo Stalno gledališče FJK, ki je celotno abonmajsko sezono poimenovalo tako, čeprav je bilo gostovanje mednarodne produkcije (predstava je v angleščini s prevodi ob strani odra) uvrščeno v zaključni del letošnje sezone. Mamma mia! izraža tudi osuplost in presenečenje, npr. nad najrazličnejšimi številkami, ki so jih organizatorji umetelno začeli trositi že pred meseci. Največja pro- dukcija, največ ponovitev, največ prodanih vstopnic, in še, in še ... Posredovanih podatkov seveda ne moremo preverjati (oz. bilo bi zelo težko in zamudno), zanimivo pa je, da so ob izpostavljanju presežkov musi-cala skoraj zamočali uspeh istoimenskega filma z veliko Meryl Streep, ki je svetovno javnost ponovno spomnil na spevne Abba. Kakorkoli že, predstava, ki si jo do nedelje, 3. maja lahko ogledamo v tržaškem Ros-settijevem gledališču, je nadvse prijetna, brezhibno zastavljena in izpeljana in z orkestrom v živo, kar je nedvomno dodana vrednost. Zgodba je preprosta: 20-letnica, ki s svojo neporočeno mamo živi na ličnem grškem otoku, pred poroko želi spoznati svojega očeta. In tu se začnejo zapleti: happy end je seveda nujen, priljubljena in prepoznavna glasba pa porok za zabavo in uspeh. (bip) slovensko stalno gledališče - V Rimu in Ljubljani Pomembno in koristno V prejšnjih dneh sta bila predsednica gledališča Martina Kafol in ravnatelj Tomaž Ban na pomembnih srečanjih Predsednica Upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Martina Kafol in ravnatelj Tomaž Ban sta bila v prejšnjih dneh v Rimu in v Ljubljani na pomembnih inštitucional-nih pogovorih, na katerih sta obravnavala bistvena vprašanja o urejevanju odnosov med tržaškim gledališkem in pristojnimi državnimi in krajevnimi inštitucijami, ki znatno pogojujejo finančni položaj in delovanje ustanove. Kot so zapisali v tiskovnem sporočilu, sta se predstavnika SSG v ponedeljek sestala z vodjo urada za gledališko dejavnost državnega Di-rektorata za uprizoritveno umetnost, dr. Massimom Baraldijem, s katerim sta se pogovorila o perspektivah edinega slovenskega profesionalnega gledališča v Italiji in predvsem o neizpolnjenih obvezah lokalnih inštitucij. Ravno neizpolnjevanje finančnih obveznosti, ki jih zakon določa, je glavni vzrok pomanjkanja sredstev za delovanje gledališča. Funkcionar Ministrstva za kulturo je pokazal posluh do teh vprašanj, saj sledi delovanju Slovenskega stalnega gledališča in je sam tudi omenil pomanjkljivo izvajanje 18. člena zaščitnega zakona, v katerem je SSG priznano kot javno. Pogovor se je dotaknil tudi druge, zaskrbljujoče teme v državnem merilu kot je zmanjšanje sredstev državnega sklada FUS, za katerega še ni znano, če in v kolikšni meri bo podvržen krčenju. Dr. Baraldi je izrazil zadovoljstvo nad obiskom, do katerega je prišlo pravočasno, preden bi problemi postali tež- ko rešljivi, zavzel se je za posredovanje pri reševanju vprašanja nespo-štovanja obvez s strani Občine, Pokrajine in Dežele. Ministrstvo bo namreč pismeno pozvalo krajevne ustanove, ki so obenem ustanovne članice SSG-ja, naj izpolnijo svoje finančne obveze do Slovenskega stalnega gledališča in naj se skupno izrečejo o namenih in perspektivah. Dr. Baraldi, ki je tudi odgovoren za določanje prispevkov iz državnega sklada FUS dramskim gledališčem, je svetoval, naj se SSG potrudi za utrjevanje svoje prisotnosti tudi v državnem merilu. Na Ministrstvu je potekalo tudi srečanje s predsednikom nadzornega sveta SSG, dr. Pierluigijem Cana-lijem. V Rimu se je Tomaž Ban isti dan udeležil zasedanja vodstva Fundacije Platea (sindikalno združenje javnih gledališč v Italiji), kjer so člani najprej obravnavali pobude za pomoč Stalnemu gledališču v LAquili, kateremu je Slovensko stalno gledališče posebno blizu, saj je v njem gostovalo pred leti s predstavo Krvava svatba. O položaju gledališča po tragičnem potresu je spregovoril njegov direktor Alessandro Gassman. Predsednik Fundacije in ravnatelj gledališča Piccolo Teatro di Milano Sergio Escobar je poročal o nespodbudnih novicah glede usode državnega sklada FUS, o predlogih za posodobitev zakonodaje o gledališki dejavnosti in o odnosih z združenjem AGIS. Kafolovo in Bana je v torek pričakovala druga, pomembna institu- cionalna obveznost in sicer sestanek z ministrico za kulturo Republike Slovenije dr. Majdo Širca. Ministrica je pred kratkim obiskala Slovensko stalno gledališče, kjer si je ogledala predpremiero predstave Tamare Ma-tevc Zaljubljeni v smrt in se je ob tej priložnosti že poglobila v položaj, potrebe in dejavnost tržaške gledališke ustanove. Glavna zadeva pogovora v Ljubljani je bilo urejevanje vprašanja prispevkov slovenskega Ministrstva slovenskim gledališčem za gostovanja v Trstu in Gorici. Vodstvo SSG je opozorilo na potrebo po bolj učinkovitem izvajanju namena o kritju stroškov za gledališča iz Slovenije, ki nastopajo v repertoarju Slovenskega stalnega gledališča. Ravnatelj Ban je opozoril, da SSG preko svojih sodelavcev in z odkupom predstav ter preko drugih stroškov vrača v Slovenijo več kot dvakrat kar prejema preko Urada za slovence po svetu. Ob dejstvu, da je SSG predvsem odvisno od italijanskih inštitucij, se je ministrica zavzela za upoštevanje želje po vzpostavljanju funkcionalnih odnosov med Ministrstvom in slovenskim gledališčem v Italiji. Ministrica je potrdila namero o podpiranju sodelovanja med slovenskimi gledališči in SSG-jem v luči tesnejših povezav z matičnimi inštitucijami. Pogovori na inštitucionalni ravni so potekali pred skupščino članov, ki bo 30. aprila obravnavala obračun Slovenskega stalnega gledališča za minulo poslovno leto, se zaključuje tiskovno sporočilo gledališča. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 25. aprila 2009 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Miška smetiška - Ura 20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija 20.50 Dokumentarni film: Sonja - Zgodba iz časov fašizma, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Dnevnik - Pregled tiska 6.30 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- ni del presidente 7.40 Nan.: Vita da strega 8.10 Nan.: Mac Gyver 9.05 Aktualno: Stasera a teatro 9.25 Aktualno: Vivere meglio 11.00 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik, prometne vesti 12.25 Nan.: Renegade 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Poirot - Il mistero del treno azzurro (srh., V.B., '05, i. D. Suchet) 17.00 Nan.: Detective Monk 18.00 Dok.: Tanzania 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Il Commissario Cordier (i. P. Mondy) 23.20 Šport: Guida al campionato 6.10 6.30 9.50 10.55 12.00 13.30 14.00 14.30 17.00 17.10 17.40 17.45 18.50 20.00 20.35 21.10 0.05 0.10 Nad.: Incantesimo Aktualno: Sabato & Domenica a Aktualno: Settegiorni 5 i Canale 5 Aktualno: Manifestacija v okviru 6.00 Dnevnik - prometne informacije in 64. obletnice osvoboditve vremenska napoved Variete: La prova del cuoco 8.00 Jutranji dnevnik Dnevnik 8.50 Glasb.: Loggione Aktualno: Easy Driver 9.30 Aktualno: Super Partes Aktualno: Effetto Sabato 10.45 Aktualno: Nonsolomoda Dnevnik in vremenska napoved 11.15 23.45 Variete: Maurizio Costanzo Aktualno: A Sua immagine Show (vodi: M. Costanzo) Dnevnik L.I.S. 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska na- Dok.: Passaggio a Nord Ovest poved Kviz: L'eredita 14.00 Talent show: Amici Casting Dnevnik in športne vesti 15.30 Aktualno: Verissimo Kviz: 18.15 Nad.: Il mammo Affari tuoi (v. M. Giusti) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario Glasb.: Ti lascio una canzone (v. A. 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napo- Clerici) ved Dnevnik 20.30 Variete: Striscia la notizia Aktualno: Applausi 21.10 Variete: Bellissima - Cabaret anti- ^ Rai Due 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia, sledi Jutranji dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 12.25 Dnevnik 12.45 Šport: Pit lane 13.00 Avtomobilizem: Gran Premio 14.20 Talent show: Italian Academy 2 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Variete: Scorie di scorie 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dok.: Tg2 Dossier 0.15 Dok.: Tg2 Storie O Italia 1 ^ Rai Tre 7.00 Risanke 8.15 Variete: Il videogame del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale, sledita Bellitalia in Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Tg3 Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.00 Kolesarstvo: Gran Premio Liberazione 16.40 Tenis: Italia - Russia 18.10 Šport: 90° Minuto serie B 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Dok.: Amore criminale 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved, sledi Tg3 Agenda del mondo 5.55 Motociklizem: Gran Premio del Giappone 8.55 Risanke 10.45 Nan.: Dharma & Greg 11.20 Nan.: V.I.P. 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: La vita secondo Jim 14.05 Film: La bomba (kom., IT, '98, r. G. Base, i. A. Gassman) 15.30 17.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.00 Film: Da giungla a giungla (kom., ZDA, '97, r. J. Pasquin, i. T. Allen) 18.00 Nan.: Selvaggi 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: Scooby Doo (kom., ZDA, '02, r. R. Gosnell, i. F. Prinze) 20.25 22.00, 0.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.05 Film: Mamma, ho allagato casa (kom., ZDA, '02, r. R. Daniel, i. M. Weinberg, F. Stewart) 23.00 Film: Blade Trinity (shr., ZDA, '04, r. D.S.Goyer, i. W. Snipes, Jessica Biel) 1.20 Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.00 Dnevnik 7.15 Dokumentarec o naravi 8.20 Koncert: Un' aura amorosa 12.00 Kratke vesti 12.00 Palco, gli eventi in TV 12.25 Variete: Musa Tv 12.45 Volley Time 13.10 Conosciamo i nostri ospedali 13.25 Dok.: Borgo Italia 13.50 Snaidero, passione basket 14.00 Itinerari nascosti 14.10 Videomotori 14.25 Ski Magazine 14.50 Šport: Hard Trek 16.40 A. COM Automobilissima 17.00 Risanke K2 19.00 Ciacole no fa fritol 19.10 Musica, che passione! 20.00 Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Quando la radio... 22.30 Borgo Italia 22.55 Qui Tolmezzo 23.30 Stoa' LA 6.00 7.00 10.10 10.45 12.30 13.00 14.55 16.15 18.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Dnevnik, horoskop, prometne vesti Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life Aktualno: L'intervista Film: Orazi e Curiazi (zgod., It., '91, r. F. Baldi, i. A. Ladd, F. Bettoja) Dnevnik in športne vesti Nan.: Jack Frost Superbike Nad.: Noi siamo angeli Film: Tesoromio (kom., It., '79, r. G. Paradisi, i. J. Dorelli, S. Milo) Dnevnik Variete: Victor Victoria Film: Rocky IV (dram., ZDA, '85, r.i. Sylvester Stallone) 23.10 Variete: Grazie al cielo sei qui 0.55 Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Lutkovno-igrana nan. 9.10 Kino Kekec: Kuža Bud (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Oddaja: Tranzistor 14.05 Film: Tillamooški zaklad 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.25 Na vrtu 17.50 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Stevardese letijo v nebo 21.30 Ars 360 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 23.35 Nad.: Deadwood 0.25 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 25.04.1991 0.50 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 0.55 Zabavni infokanal 8.40 Skozi čas 8.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 25.04.1991 9.15 Polemika (pon.) 11.05 Študentska (pon.) 12.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 15.55 London: nogometna tekma West Ham United - Chelsea (prenos) 17.55 Velenje: rokomet, Gorenje - St. Galen (prenos) 19.55 Domžale: nogomet, Domžale - Mik Cm Celje (prenos) 21.00 Bleščica, oddaja o modi 22.25 Podobe iz Srednje Evrope 22.55 Film: Glavni Mahowny (pon.) 0.35 Koncert orchestra Baobab 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Pogovorimo se o... 15.20 Sredozemlje 15.50 Košarka NLB 16.10 23.30 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Film: Nevarni prehod (i. A. Queen, M. Mc Dowell) 21.30 AlterEco 22.20 Glab. oddaja: In orbita 22.50 Trendovska oddaja: »Q« 0.20 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 9.00 Videostrani 11.30 Dnevnik TV Primorka 12.00 0.30 Videostrani 16.30 Hrana in vino 17.00 Kultura 17.30 Kultura: utrinki iz mednarodnega srečanja PEN 2009 (pon.) 18.00 Sodobna umetnost (pon.) 18.30 Kviz: Če me spomin ne vara (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Posnetek dobrodelnega koncerta: Glejte človek 21.45 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici 23.05 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Music box; 18.00 Mala scena; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 Sms-Lestvica RK; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kul-turomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna 17.35 Obvestila; 17.45 Športna oddaja 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Sopranistka Cristina Deutekom; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Iskalci biserov; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 25. aprila 2009 VREME jasno X\ zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1010 STOCKHOL 1/16 O ' PS ^ y v K0BENHAVN —' < 4/16 ¿ ° — C AMSTERDAM ° 5/15 BERLIN 4/16 O 1000 OBRUSELJ 5/16 1010 LIZBONA O 13/27 MADRID O 6/25 _¿5 MOSKVA O KIJEV 6/15 DUNAJ 6/14 O LJUBLJANA 0 6/14 SPLIT .C 11/22 BEOGRAD O 8/19 C -SKOPJE O 4/18 v • V O SOFIJA -1/16 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1010 \ '„„ATENE ^ , J1/16 O-» O N. GORICA 6/17 CELOVEC O 6/19 O iS" TRŽIČ c-^ 6/20 O . KRANJ -i-7% o LJUBLJANA 8/21 POSTOJNA O 6/17 KOČEVJE o 5/19 S. GRADEC K CELJE 8/22 N. MESTO 8/21 O M. SOBOTA MARIBOR 06/22 O 7/22 y. REKA 13/21 ZAGREB 8/22 O At Po vsej deželi bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme; popoldne na območju Karnjiskih Alp in Predalp pričakujemo poslabšanje z možnostjo kakšnih ploh. V Juljicih bo vreme bolj stanovitno s spremenljivim vremenom. Pihali bodo krajevni vetrovi. f NAPOVED ZA JUTRp \ Delno bo jasno z zmerno oblačnostjo. Popoldne bo od zahoda oblačnost naraščala, ob morju bo zapihal jugo.