boj, tudi boj za svobodni zračni pro- stor, hkrati pa mu omogoča literarno doživljanje dela. Slavko Pregl sega s svojimi črti- cami za mladino na popolnoma dru- gačno področje. Knjiga z živahnim izzivalnim naslovom govori o otro- cih, največ fantih, in o njihovih vsakdanjih potegavščinah, vragoli- jah, akcijah, podvigih, izzivanjih, na- kanah in kar je še podobnih vzgibov, ki otroku izpolnjujejo vsakdanjost. V vsaki zgodbi je prikazana kaka poteza značaja in posledica, ki izhaja iz nje. Z zelo pretanjenim posluhom za psihološko ravnino zgodnjih najst- nikov opisuje Pregl različne situaci- je, v katerih se znajdejo njegovi ju- naki. Zarisuje njihove dobre in slabe lastnosti, za slednje najde učinkovi- to korekcijo, toda nikoli v smislu mo- ralnega nauka, pač pa kot samo po sebi razumljivo odločitev, ki omogo- ča normalne odnose, pa naj gre že za svet otrok ali odraslih. Knjiga je po eni strani nabita z atomskimi jedri, po drugi pa pisatelj vse eksplozije utiša, tako da razdejanja pravzaprav sploh ni. Tudi odnos starši-otroci je popolnoma razelektren, Pregl prika- zuje starše kot premišljene vzgojite- lje. Družinska celica je zdrava, vse to, kar počno otroci v svojem klate- škem razdobju je vsakdanje in nor- malno. To so dejanja, ki jih vsekakor kaže registrirati in nanje reagirati, toda nikakor ne z vnebovpijočo mo- ralo. Polonca Kovačeva je dogajanje po- stavila v razred in v počitniški čas, dogodke pa spletla ob nekaj učencih z enakim imenom. Tako se morajo Andreji razločevati z dodatnimi ime- ni (vzdevki jih tudi karakterizirajo) in to jih postavlja v sredo dogaja- nja. Situacije vzbujajo smeh, raz- grnejo pa se največkrat ob šolskih dogodkih. Šolsko vzdušje je pristno in tipično sodobno, kar razodeva tudi žargon. Tudi v tej knjigi udarjata na dan temperament in značaj posamez- nega junaka, vse konflikte pa reši pisateljica s poznavanjem psihologije zgodnjega mladostnika. Priročnik za klatenje in Andrejev ni nikoli preveč sta knjigi, ki govo- rita o otrocih iz mestnega okolja, vendar tako neposredno in ob tako širokem spektru občih navad, raz- vad, želja, potegavščin, da sta blizu tudi vrstnikom iz drugačnega social- nega okolja. Za obe je značilen hu- morističen akcent, za obe tudi močni elementi pogovornega jezika. Glede jezika in glede tematike, ki črpa snov predvsem iz dna neobremenjene vedrine, sta knjigi tipično drugačni od del za mlade bralce, kakršne so otrokom pisali slovenski mladinski klasiki. Na to se navezujejo vse lite- rarne prvine od opisa do karakteri- stike in kajpada tudi slog. Založba Borec je s svežnjem ome- njenih knjig za leto 1977 ponudila bralcem dovolj mikavno branje. Berta Golob KURIRCKOVA SLIKANICA Za leto 1977 so izšle naslednje Ku- rirčkove slikanice: Zima Vrščaj Ti- soč čolničev, Branka Jurca Babičina pravljica, Leopold Suhodolčan Ku- rirčkov dnevnik. Prvo je ilustrirala Jelka Reichmann, drugo Marjanca Jemčeva in tretjo Marjan Manček. Kurirčkova slikanica je začela iz- hajati 1974. leta; doslej je v njej iz- šlo 13 knjižic za najmlajše. Zamiš- ljena je kot slikanica, ki bi prven- stveno z besedili o NOB ohranjala izročilo osvobodilnega boja in ga pre- našala na mladi rod. Med navedenimi slikanicami je najbolj izviren Kurirčkov dnevnik. V njem je nakazanih enajst zgodbic, ki jih morajo bralci ali sami nadalje- vati ali dane besede uporabiti v sa- mostojni zgodbici, urediti besedilo in še kako drugače izraziti svojo ustvar- jalnost. Posebno vodilo so ilustracije, ki domišljijo naravnost izzivajo k po- letu; slikanica torej sprošča učenčev besedni zaklad. Njena uporabnost se nakazuje v dveh smereh: kot knjiga, ob kateri bo bralec sam zase sledil njenim invencijam, pa tudi kot pri- pomoček v šoli, da jo učitelj vključi v pouk, kadar gre za urjenje pisnega in govornega sporočanja. V tem pri- meru bo bralec dobil tudi povratno informacijo, saj mu bo učitelj pove- dal, koliko uspešno je zadostil na- potkom, navedenim v zvezi z vsako nedokončano zgodbo. Slikanica se taka, kakršna je, po- nuja tudi kot popestritev branja za značko, prav tako pa kot dopolnilo nekaterih splošnih tem in tem iz zgo- dovine NOB (kurirji, partizanski grobovi, dan žena), ko učencem omo- goča, da pokažejo, kako so razumeli učiteljevo razlago. Nazoren pripomo- ček so ilustracije. Ob spretni spodbu- di učitelja ali pa koga drugega po- nujajo veliko možnosti, da se bralec ob njih razgovori ali razpiše tudi bolj na široko, kot je predvideno s posameznim napotilom. Tako je za- misel že zaradi didaktične strani vredna posebne pozornosti. Drugi dve slikanici sta standardni, velja pa omeniti njuno pripovedno dinamiko, najsi bo v besedilu ali ilu- straciji. Berta Golob KURIRCKOVA ZGODOVINSKA SLIKANICA Kurirčkova zgodovinska slikanica je začela izhajati leta 1978. V prvem letniku je izšlo pet slikanic: Leopold Suhodolčan Zgodilo se je šestega aprila (ilustr. Aco Mavec), Ivo Zor- man Bolničarka Vida (ilustr. Marjan- ca Jemec-Božič), Uporne Dražgoše (ilustr. Ive Šubic), Naši kurirji (ilustr. Marjan Manček), France Filipič O pohorskem bataljonu (ilustr. Štefan Planine). Snov je zgodovinska, tematika za- obsega narodnoosvobodilni boj, za- snova pa je literarna. Najbolj splošna je pripoved o bol- ničarki Vidi, najbolj konkretna pa o pohorskem bataljonu. Ob tem se vsi- ljuje vprašanje, kako mladim bral- cem sploh predstaviti pomembne zgodovinske dogodke: ali kot stvarno faktografijo ali v literarizirano obli- ko zajeto osebno doživetje samega avtorja oziroma koga drugega. Ured- nik omenjene zbirke se je odločil za to, drugo pot. Pred prvo ima to prednost, da bralca zaradi akcijske napetosti ne- posredneje pritegne k dogajanju, ta- ko da potek dogodkov nekako sodo- življa. Za bralce, ki jim je zgodovin- ska slikanica namenjena, je to dokaj ustrezen način. Za tri slikanice je besedilo napisal Ivo Zorman. V Bolničarki Vidi iz-