List  2.
Gospodarske stvari.
Potegnimo se za svoj stan.
Nihče ne more tajati, da se ne godi dandanes pri-delujočem in izdelujočem stanovom precej slabo; od vseh strani čujejo se opravičene in neopravičene pritožbe o slabih časih. Nočemo preiskovati vzrokov tem slabim časom, a le to pravimo, da so vzroki dvojni: Vzroki, katere so nanesle razmere, in vzroki, katere je vsak stan sam posebe zakrivil. Ako hočemo odstraniti slabe nasledke napačnega ravnanja, moramo najprvo to odstraniti, ker to je bilo vzrok tem nasledkom. Kaj pa je uzrok slabim časom, katerega smo sami zakrivili ali katero je bilo tisto ravnanje, ki je nekoliko zakrivilo naše slabo stanje? Izprašajmo vest, obudimo kes sedaj, ko je zopet leta konec, in stopimo s trdno voljo, da se hočemo poboljšati, v novo leto! Kakor ni vzveličanja brez kesa svojih grehov, tako tudi ni pota do blagostanja brez spoznanja nepravilnega ravnanja, ki je glavna ovira zboljšanju našega gospodarstva.
Ko pišemo ta članek, pred očmi sta nam zlasti dva stanova: gospodarski ali kmetski stan, katerega zastopa naš list, in pa obrtni stan. Ne bode napačno, ako primerjamo nekoliko obrtni stan z gospodarskim. Tudi obrtni stan je zadnja leta močno propal, a se zopet začel krepko razvijati. Obrtna prostost našla je obrtnika nepripravljenega, in predno se je zavedel, bil je uže izgubljen, sedaj se pa zopet zaveda ter spoznava, da bode le tedaj uspešno deloval, ako bode deloval*z združenimi močmi, ako se bode učil svoji stroki in zopet le učil. Tist obrtnik, ki ne napreduje s časom, gotovo je izgubljen. Vse to pa velja do pičice tudi kmetovalcu: Kar je bila obrtniku   obrtna   prostost,   to  je  kmetovalcu iz-
prememba časovnih razmer, to je tistih razmer, katere so nasledek železnic, parobrodov, telegrafov, gospodarskega razcvita Amerike itd. S temi uzroKi kmetovalec ni računil, zato je pa tudi tako globoko pal. Ako se torej kmetovalec hoče vzpeti do večega blagostanja, urediti mora svoje gospodarstvo glede na sedanje razmere t. j. učiti se mora, da bode vse to vzmagoval, in da bode vzvrševal vse tisto, česar sam ne more, deluje naj v družbi z vsemi drugimi kmetovalci. Kaj hočemo s tem reči? Nič druzega nego to, da bode kmetovalec le tedaj krenil na pot, ki ga pripelje do večega blagostanja, ako se bode pridno učil naprednega gospodarstva ter iskal v kmetijskih društvih tiste moči, ki morejo premagati mnogo zaprek uspešnemu gospodarstvu. Kje pa dobi kmetovalec pouka za svoj stan? V kmetijskih šolah. Tudi takih šol imamo Slovenci, a kako slabo so obiskovane! Glejte, kmetovalci, koliko bolje razumejo slovenski obrtniki svoj poklic! V Ljubljani so še le letos odprli obrtno šolo, in uže se je oglasilo toliko učencev, da niti niso vseh vzprejeli; slovenske kmetijske šole imamo pa uže več nego 20 let, a vendar jim primanjkuje vedno učencev. Seveda ne morejo vsi kmetovalci v šole, zato so pa drugi pripomočki, da se poučujejo. Menimo pa najbolj gospodarske liste. Kako neprimerno malo še bero naši kmetovalci gospodarske liste! Omenili smo, da tudi v združenji je velika moč, ki more stan povzdigniti, a le poglejmo, kako malo se to pri nas spoznava. Veliko manj ljudnata koroška dežela ima kmetijsko družbo, ki šteje skoraj 3000 udov, naša družba jih pa šteje le do tisuč. Spoznavajmo se torej, skesajmo se konec leta in stopimo s trdno voljo, da se poboljšamo, v novo leto. Pošiljajte gospodarji svoje sinove v kmetijske šole, naročavajte si gospodarske časnike, pristopite vsi h kmetijski družbi in delujte krepko po kmetijskih  podružnicah,   ker to bode vaša korist in go^,
tovo v kratkem   prevrat   na  bolje in slednjič vir vsemu vašemu blogostanju.
10